Vzreja najdenih kraguljev Accipiter gentilis Caring for the found Goshawks Accipiter gentilis BRANKO KAMENIK MILAN VOGRIN Namen tega članka je prikazati, kako lah- ko z malo truda rešimo ptice, posebno še ta- ke, ki pri nas vedno redkeje gnezdijo. Vzrok za to je vsekakor človek, pa naj bo to nepos- redno ali posredno. Eden izmed takih ptičev je prav gotovo kragulj Accipiter gentilis. Prav ta ptič, ki ga v literaturi še marsikje opisujejo kot neust- rašnega roparja, ki ga je potrebno iztrebiti, postaja pri nas iz leta v leto redkejši. V bistvu ga preganjajo vsi, od lovc;:ev, kmetov pa vse tja do tako imenovanih sokolarjev. Na področju Dravskega polja je do sedaj bilo poznano le eno gnezdo kragulja, ki je bi- lo redno zasedeno vsaj od l. 1984. Gnezdišče je bilo v strnjenem mešanem gozdu ob manjši jasi (slika 1). Samo gnezdo pa je bilo postav- ljeno v vrhu bora ob deblu na višini 16 met- rov. Kot vsako leto poprej je tudi letos eden tu- kajšnjih ornitologov občasno kontroliral gnezdo. Letos je bil 29. 4. prvič pri gnezdu Branko. V gnezdu so bila štiri ( 4) topla jajca. Drugo kontrolo je izvedel 11. 5. Takoj se je porodil sum, da nekaj ni v redu, ker odrasle samice ni bilo ne videti ne slišati, le-ta pa ob- ičajno nadzira tak »obisk« v bližini. Da je sum upravičen, se je pokazalo tudi na gnezdu. Mladiči, bili so štirje ( 4), so bili videti po- Slika 2: Oslabeli mladiči kragulja na gnezdu 11. 5. 88. V ospredju poginuli mladič Slika 1: Kontrola kraguljevega gnezda 30. 5. 87 Fig. 2: Exhausted youngs of the Goshawk species Fig. 1: Inspection ofthe goshawk's nest on May 30th, in the nest on May l ith, 1988. In the foreground a 1987. dead young is seen. 73 vsem izčrpani, eden pa je bil že mrtev (slika 2, 3). Zraven so bili tudi ostanki kosa Turdus merula, ki je bil ves presušen, kar priča, da mladiči že dalj časa niso zaužili hrane. Seveda se je takoj postavilo vprašanje: »Kaj zdaj?« Z Brankom sva se odločila, da po- čakava še en dan in potem ustrezno ukrepa- va, če bo potrebno. Ista slika se je ponovila 12. 5. Mladiči so bili že zelo izčrpani, odrasle samice ali samca pa nikjer. Tudi stara hrana je bila nedotaknjena. Padla je odločitev, da bova poskušala mla- diče, stare okrog teden dni, vzrediti doma. Po temeljitem pregledu pa sva odkrila tudi vzrok, zakaj so mladiči prepuščeni sami sebi. V deblu bora pri gnezdu je bilo namreč ne- kaj šiber! Mislim, da je pri tem vsak komentar odveč! Da pa si lovec izbere takšno »tarčo« , pa čeprav je le-ta zaščitena od 28. 2. do 1. 9., pa v kaže na kulturno raven posameznika! Zal to ni osamljen podatek! Zgodi se, da lovci ustrelijo tudi sršenarja Pernis apivorus, čopastega ponirka Podiceps cristatus, čo­ pasto črnico Aythya fuligula . .. Zatem pa se izgovarjajo, da jim je pritekel pred šibre!!! Od 12. 5. do 14. 6. je za mladiče skrbel Branko. Hranila sva jih z različnim odpadlim govejim in svinjskim mesom, pljuči, kurjimi hrbti in vratovi, jetri, domačimi golobi. Vsak dan so med hrano dobili tudi perje zaradi iz- oblikovanja izbljuvkov. Na razpolago so imeli ves čas tudi vodo za pitje, uporabljali pa so jo tudi. za kopanje. V se skupaj sva pokrmila okrog 30 kg raz- ličnega mesa. Od začetka so bili mladiči v priročnem inkubatorju pri temperaturi 74 Slika 3: Dva tedna stari mladiči v domači oskrbi Fig. 3: Two weeks old youngs in a domestic care. 35-37 °C. Prvi teden so uživali le pasirano hrano. Ta teden je bil v njihovem življenju tu- di najbolj kritičen, saj se je odločalo, koliko jih bo preživelo. Najslabše je kazalo najmlajše- mu mladiču - samici, ki niti glave ni mogla dvigniti. Po tednu dni so bili mladiči izven nevar- nosti, saj so se celo pretepali za hrano.Na na- še veliko veselje so preživeli vsi trije mladiči (slika 4, 5). 17. 5. so mladiči zaupustili inkubator, ob- časno pa so prihajali tudi na svež zrak. V ob- dobju najhitrejše rasti so dobivali tudi dodat- ke v obliki vitaminov in mineralov. Od 25. 5. so bili mladiči ves čas zunaj. Na umetno narejenem gnezdu so se vedli po- vsem domače. Gnezdo je bilo tudi zaščiteno pred dežjem in direktnimi sončnimi žarki. Sa- mec, ki je bil najstarejši, se je občasno že po- stavljal na noge, samici pa sta še vedno le če­ peli (slika 6, 7, 8). Do 14. 6. so občasno že zapuščali gnezdo , in posedali tudi na bližnji ograji. Bili so že sko- : raj povsem operjeni. Od 14. 6. je skrb za kragulje prevzel Milan. Doma sem jih imel še enajst dni - do 24. 6. (slika 5). Sedaj je nastopila druga težava, kajti mladiči so lahko že frčali tudi do 50 m J posebno še samec. Tako sem kragulje tega dne proti mraku odpeljal v gozd. Na smreko na višini 6 metrov sem pritrdil staro košaro, vanjo pa položil hrano. Bližajoča se tema je kragulje prisilila, da so prenočili v košari. Slika 3: Mladiči v umetnem gn~zdu v domači oskr- bi Fig 3: The young in an artificial nest is a domestic care Slika 4: Oskrbovani mladič , samec, pred speljavo 2. 7. 88 Fig. 4: The young male before leaving the nest, July 2nd, 1988. Naslednja dva dneva kraguljev ni bilo h košari, pa tudi hrane se niso pritaknili. Tretji dan (27. 6.) hrane ni bilo več, vsi trije mladiči pa so že čakali v bližini. Do 1 O. 7. sem prinašal mladičem hrano v'sak dan in so jo tudi redno pospravljali. Med tem časom se je bil osamosvojil tudi samec (slika 4). Samici sta medtem še prihajali po hrano. Držali sta se v razdalji 200 metrov od umetnega gnezda .. Od tega dne sem hrano prinašal še vsak tretji dan. Na ta način sem hotel samici prisiliti na lastno aktivnost. Postopoma sem kragulje videval vedno redkeje, največkrat sem jih le slišal, ko so se oglašali s svojim »ke-ke-ke-ke« nekje v goz- du. V časih sem katerega videl tudi v zraku. 25. 7. sem bil predzadnjič pri umetnem gnezdu. Tokrat sem opazil, da je hrana, ki sem jo prinesel 22. 7., ostala. Ravno tako je vsa hrana ostala tudi 29. 7., ko sem bil zadnjič na tem mestu. Tako sva mladiče hranila od 12. 5. do 22. 7., ko so se bili osamosvojili, kar znaša 71 dni. Sa- mec se je osamosvojil približno dva tedna prej. K celotni starosti pa je potrebno prišteti še teden dni, kolikor so bili stari mladiči, preden sva jih vzela v oskrbništvo. Mladiče sem tudi obročkal, in sicer z na- slednjimi številkami: 188228 - ~ 75 188229 - cf' 188230 - '2 Pri rasti mladičev se najbolj spreminja bar- va šarenice. Prvih nekaj dni je celotno oko povsem temno. Sčasoma pa postaja vse svet- lejše. Šarenica tako postane sprva motno sivo rumeno zelena. Odrasli primerki imajo šare- nico povsem živo rumeno. Spola se razen po velikosti (samice so pre- cej večje) razlikujeta tudi po nekaterih bio- metričnih podatkih. Eden izmed takih je raz- pon med zadnjim in srednjim prstom brez krempljev, ki pri samici ~ meri 9-11 cm pri samcu Opa od 7-8,5 cm Pri mladičih v gnezdu lahko ta podatek uporab~o od 18. dne dalje. Slika 5: Oskrbovana mladiča, samici 20. 6. 88 Fig. 5: The young females, June 20th., 1988. 76 Summary The authors describe a 71-day care for 3 young goshawks (2 females and a male) whose parents had been killed by a hunter. The young, suffering from total exhaustion and exposure, where at first brought to an improvised incubator, the tempera- ture of which varied from 35 to 37 °C. When the young took flight the authors accustomed them to an independent lif e by placing food for another , month into their basket in a tree, until they noted i that the food remained intact, what meant that the i young had finally attained their independence, the 1 male due to its lesser body weight approximately two weeks ear lier than the two f emales. Literatura: GEISTER I., 1982: Ptice okoli našega doma. Avikulturni priročnik, Kmečki glas , GRZIMEK B.: Grzimeks Tierleben - VOGEL 1-3. ; Deutscer Taschenbuch Verlag. Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Ore- · hova vas Branko Kamenik, Sp. Gorica 6, 62331 Pra- gersko Srečno'89