173. flnilki.
i imat, i mL zi. juna not
Ll. leto.
i rta ji vsak dan avecer iavaemsi nedelje m »ravnike ter velja po poitl prejeman aa II K, «a pol leta 12 K, aa Mrt lata 0 K, aa an Bseeea 2 K. Kdor hodi sam poni placa aa lato 30 K. — Na naročbo brea istodobna ?poiil|atve naročnine aa ne oaira. — Za — Dopisi naj sa iavola franko rad. — Reksaiai aa na vračajo. —
Srotfnlihra faleloai it ML
delale aa vse lato 25 K, aa pol lata 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|nbl|ano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Neenako celo lato 28 K. Za vaa drage deiele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se osnanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |a v Knaflovu etičan it S. — Upravnittvu naj aa blagovolijo ponujati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari.
pa) M k Upravniarva telefon it 85.
Llubljonskesa škofa skrb za mladino.
Nekdo je moral povedati ljubljanskemu škofu, Nj. prevzvišenosti gospodu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, da je, kakor je pač že tako na-nesel časa tok, dandanes pravzaprav tudi časopisje važen faktor pri vzgoji mladine. In ta modra glava, ta Kolumb v odkrivanju modernih vzgojnih sredstev, je imel precej prav s to svojo poučno trditvijo. Samo da je v svoji razvnetosti prehitro končal s pripovedovanjem svojega mnenja. Kot dober in preudaren mož bi bil moral Nj. prevzvšenosti svojo misel izpeljati prav do konca, tako da bi jej čisto do pike razložil, kako si on, ki ga imenujemo prebrisano glavo, misli uveljavljanje in eksploatiranje dragocene te ideje. Da je storil tako, bi bil obvaroval svojega učenca na Škofovski stolici prenagljenosti iz vseh njenih nerodnih posledic. Tako pa se je moralo zgoditi, da vročekrvni in za delo prevneti (in kdor se hitro vname, se hitro prismodi!) škof ljubljanski te ideje ni preudaril niti toliko, da bi mu moglo postati jasno, da velja časopisje kot vzgojni faktor edinole za ono mladino, ki je že odrasla šolski klopi in ki je ravnokar na potu, da postane samostojen mož. samostojna žena. Normalno mislečemu človeku niti izdaleka ne bode prišlo na misel, da bi kot vzgojno sredstvo politične dnevnike v roke dajal otrokom, šolski deci, ker ve čisto natančno, da taki listi za to urejeni niso. Gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič pa so, kakor smo že poročali, od nove v glavo jim zasajene ideje prevneti odredili, da se šolski deci o priliki prvega sv. obhajila kot napotek v bodočnost, ki naj bode boljša nego je bila preteklost, poleg sv. popotnice da še po en izvod »Slovenca«, menda ravno tisto številko, v kateri se s časnikarsko vestnostjo poroča o stari pesmi Eulenburg.
Nekdo torej je škofu povedal o vzgojni važnosti časopisja in škof je pograbil to idejo tako, da je, kakor vidimo, takoj prvi pot zavozil na tir, ki je ravno nasproten onemu, po katerem se giblje resno, od države inav-gurirano gibanje za oskrbovanje mladine. No, pa saj ni bilo drugače mogoče.
Dal si je sestaviti o skrbi za mladino specialen referat in o tem vprašanju na zadnji dekanski konferenci za ljubljansko škofijo ua lastna usta
poročal na način, iz katerega mora vsakomur postati jasno, da ljubljanskemu škofu ni do resnične vzgoje, do etične vzgoje mladine, da mu je marveč titulus »skrb za mladino« le nadvse dobro došla pretveza, da lovi novega naraščaja za svojo S. L. S. »Opozarjam vas,« je dejal, kakor posnemamo iz »Škofijskega lista«, »na mladinski list »Mladost«. Začeli so ga izdajati goreči laiki in vneti duhovniki. Namenjen je za kmečko in dijaško mladino. Čuti se pa, da bo ostal le za naše mladeniče po deželi; za dijake se bo moralo drugače preskrbeti, na kar se že misli in se priprave delajo. »Mladost« ima že nad 2000 naročnikov; širite jo med mladeniči, da nam jih ne prevzamejo liberalni učitelji z listom, ki ga tudi za mladeniče snujejo. Osvojimo si teren in držimo ga!«
Šepava »Mladost« torej jedva zadost/je za »mladeniče po deželi«, to je izprevidel celo ljubljanski škof sam. Zato treba za dijaško, to se reče, za srednješolsko mladež, ustanoviti nov, poseben list. Da se ne gre za visokošolsko mladino, je evidentno, ker je ta že preskrbljena z lastnim listom. Srednješolski mladeži torej je namenjen list, ki ga je šele ustanoviti. In med naj zorne j šo mladino že se bode po inicijativi višjega duhovnega pastirja samega sejala ljuljka sovraštva, ki se poraja iz razlik osebnega naziranja odnosno mladinskih simpatij in antipatij in ki je tem opasnejša, čim mlajša je duša, v kateri se je ta ljuljka razpasla. Škof Jeglič nima prav nobenega pomisleka, zakaj svojih političnih polipskih rok ne bi stegal uprav v otroška leta nazaj: samo da se ujame kolikor mogoče veliko število naraščaja. Da bi to svoje več nego brezčutno početje vsaj nekoliko maskiral, se je osmelil do trditve, da treba uvesti vso to taktiko, ker »sega zapeljevanje mladine do druge šole nazaj.«
Krono svoji skrbi za mladino pa je škof Jeglič nadel s tem, da je svoje podložnike oficialno pozval, da naj vohunijo in denuncirajo vsakogar in vse, kar bi se slepo ne pokoravalo njegovi skrbi z mladino. »Po zaupnih osebah pazite na knjige in liste, ki se bolj ali manj skrivaj razširjajo. Zasledujte posebno delovanje dijakov, akademikov in učiteljev! Vi-gilate!« — Umeje se po sebi in zgodovina slovensko - klerikalnega de-nuncijantstva nam priča, da se to vohunjenje ne bode omejevalo edinole na duhovnike, da se bode marveč širilo v vse kroge, najgloblje in najd;:-
LISTEK.
(Spisal F. Mrak) (Dalje.)
Mladi mož je čutil, da je njegov položaj zdaj še sitnejši, kakor je bil poprej. Ne da bi še kaj premišljeval, je naglo storil nekaj korakov v smeri proti tičniku, pri katerem se je mudila gospodična.
»Oprostite, gospodična ... moja nerodnost...« Mladi mož, dasi vajen družabnega občevanja, ni mogel naprej. Zastala mu ni samo beseda, zastale so mu tudi misli in jezil se je sam nase tako, da je ves zardel.
»Moja navzočnost vam je pač neprijetna,« je menila gospodična, ti se je končno odvrnila od tičnika in se polagoma približala tujcu.
»Ali. . . kaj vendar mislite ..., gospodična,« je v največji zadregi vzkliknil obiskovalec.
»Potem prosim, oprostite, da se nisem prej spomnila svoje dolžnosti,« 3e ljubeznivo rekla gospodična. »Gost ste mojega strica; ne zamerite, da vam že poprej nisem nudila sedeža. Prosim ...«
Pokazala je na stol in se sama Usedla na zofo ter pogumno začela Pogovor s tujim gospodom.
»Obiskali  ste  mojega  strica v
kupčijskih zadevah ?« je vprašala, ker tudi nji nič pametnejšega ni prišlo na misel.
»Da . . . pravzaprav da,« je odgovoril mladi mož. \
Oba sta bila v zadregi, oba sta čutila, da sta zašla v siten položaj in začela neroden pogovor. Pogledala sta si v oči in poglede hitro pobesila, čuteč, da izražajo preveč toplote.
»Sicer pa nisem po poklicu kup-čevalec,« je po kratkem molku povzel mladi mož, »in tudi v lastnih kupčijskih zadevah nisem prišel k vašemu gospodu stricu, kakor ste imenovali gospoda Mesesnela . . .«
»Da, moj stric je,« ga je prekinila gospodična.
Zopet je nastal molk, a trajal je komaj nekaj trenotkov, ko so se odprla vrata na drugem koncu stanovanja in se je na njih pojavila kakih 28 d/ 30 let stara dama, preprosto, a izborno oblečena ter zaklicala v dvorano:
»Gospodična Ada ... pridite že vendar.«
Med tem pozivom se je dama približala nekoliko korakov. Mladi mož je bil dvignil glavo in gospodični Adi se je zazdelo, da sta se tuji obiskovalec in njena vzgojiteljica pogledala z izrazom presenečenja. Ta izraz je sicer takoj izginil, a gospodični Adi je to, kar je videla, zadostovalo, da si je rekla: Ta dva se morata poznati, pa hočeta to prikriti.
lje naokrog pa segalo med mladino samo. Kdor ve, kakšne sadove rodi takšno oficialno, od zgoraj v življenje prizvano in negovano vohunstvo in denuncijantstvo, ne bode mogel najti dosti ostrih izrazov, da obsodi to več nego gnusno početje ljubljanskega višjega duhovnega pastirja. — Ne gre se za vzgojo mladine, za vzgojo resničnih osebnosti: za) to se gre, da se S. L. stranki z novimi li-manicami nalovi novega naraščaja, ki bo tem zanesljivejši, ker se mu bodo reakcionarne ideje vcepale in ker se mu bode vsakršno samostojno in razsodno mišljenje izpodrezavalo že iz vseh početkov. Edino za to se gre škofu in iz tega vzroka mu ni mar, ali s svojo »skrbjo za mladino« ravno to mladino duševno zastruplja in ugonablja. Samo da bo naraščaj, samo da je kvantiteta, ki more ob splošni in enaki volilni pravici preglasovati vsak drug kontingent, -— kaj duhovnim pastirjem mar kvaliteta, duševna vrednost!
Ljubljanskega škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča skrb za mladino je slična tisti nežni skrbi, ki jo imajo slovite »Engelmacherice« za majhno deco. _
Nemška obstrukcija v češkem dež. zboru?
Praga, 27. julija. V Marijinih varih je bil včeraj velik protestni shod, na katerem so vsi govorniki ostro kritizirali postopanje nemških poslancev v parlamentu. Poslancem se je očitala narodna malomarnost in popustljivost ter se jih dolžilo, da se dado od vlade v narodnih vprašanjih za nos voditi. Končno je shod sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, naj nemški parlamentarni ministri takoj izstopijo iz kabineta ter s tem omogočijo, da lahko nemške stranke prično neizprosno opozicijo proti vladi. Glede češkega deželnega zbora je shod sklenil vse nemške deželne poslance pozvati, naj takoj, čim se deželni zbor sestane, prično z obstrukcijo.
Peschkov mandat v nevarnosti.
Dunaj, 27. julija. Nadomestna volitev v volilnem okraju bivšega nemškega ministra-rojaka Peschka bo razpisana meseca septembra. Pri volitvi bodo nastopili trije kandidat-je: Agrarec, krščanski socialec in socialni demokrat. »Deutschnationale Correspondenz« piše,   da bo najbrže
Vzgojiteljica se je z lahkim poklonom poslovila, od mladega gosta in je odšla. Ada ji je sledila počasnih korakov, a prišedši do vrat si ni mogla kaj, da bi se ne ozrla še enkrat nazaj, tako ljubo, da je mlademu možu vztrepetalo srce.
V naslednjem trenotku je bila Ada že pri vzgojiteljici.
»Ta mladi mož se mi zdi jako simpatičen,« je začela Ada in je skrivoma opazovala, kak vtisk napravijo njene besede.
»Mogoče,« je lakonično odgovorila gospa Katarina.
»če se ne motim, ni bil še nikdar pri nas,« je trdovratno nadaljevala Ada, »vsaj jaz ga še nisem videla. Ali ste ga morda vi kdaj videli t«
»Ne,« je ravno tako kratko kakor poprej odgovorila gospa Katarina.
»Trgovec ni, to mi je sam priznal,« je nadaljevala Ada, dasi je videla, da se vzgojiteljica neče pogovarjati o tujcu. »A kdo utegne potem biti I«
Ada se je zaman trudila, da bi pripravila gospo Katarino do odgovora. Zazdelo se ji je, da je gospa Katarina celo resnejša kakor je navadne dni in da jo dela nejevoljno to izpraševanje, kar je v Adi samo utrdilo prepričanje, da se njena vzgojiteljica in tuji mladi mož poznata, pa hočeta to prikriti.
Ta tuji mladi mož se je bil po
tudi ta mandat prišel v roke socialnih demokratov, in sicer zgolj po krivdi krščanskih socialistov, ki hočejo s svojim nastopom razcepiti nemške glasove.
Konstituoionalne naprave v Bosni.
Sarajevo, 27. julija. Proklamacija ustave na Turškem je napravila mogočen vtisk na bosansko prebivalstvo. Mohamedanci in Srbi so navdušeni in pričakujejo, da se sedaj uvede ustava tudi vjBosni in Hercegovini, češ, da bi bilo sramotno, ako bi bila Avstrija bolj nazadnjaška kakor Turčija. Tudi v vladnih krogih prevladuje mnenje, da so časi absolutistične vlade šteti in da je vprašanje najbližje bodočnosti, da se tudi v Bosni uvede ustava.
Dunaj, 27. julija. Sekeijski načelnik v skupnem ministrstvu Ho-rovitz, čigar mnenje o vplivu dogodkov v Turčiji na Bosno so včeraj reproducirali razni listi, izjavlja, da je pač o tej stvari govoril z nekim časnikarjem, da pa ni upravičen dajati programa t ične izjave o namerah bosanske uprave.
Dogodki na Turškem.
Konec  revolucionarnega  gibanja v Macedoni ji ?
Solun, 27. julija. Ko se je proklamirala ustava, so vse grške revolucionarne čete iz okolice bitoljske prišle v mesto ter položile orožje. Tudi bolgarske čete so odložile orožje. 26 četni kov, med njimi znani San-danski, je 25. t. m. prišlo v Nebre-kov, kjer jih je vse prebivalstvo, Turki, Bolgari in Grki, navdušeno sprejelo.
Manifestacije  v  Carigradu   in Solunu.
C a r i gr a d , 27. julija. Včeraj je ljudstvo priredilo navdušene manifestacije pred Jildiz Kioskom. Veliki vezir Said paša in prvi sultanov tajnik sta se v vladarjevem imenu zahvaljevala za ovacije. Manifestacije so trajale vso noč, ne da bi jih zavirala policija. Na javnih trgih so bili shodi, kjer so razni govorniki priporočali pobratimstvo med mohamedanci in kristjani.
Carigrad, 27 .julija. Listi priobčujejo sultanov irade, v katerem se zahvaljuje za poslane zahvalne adrese ter naglasa, da bo skrbel za to, da se bo dana ustava točno izvedla.
Solun, 27. julija. Vse prebivalstvo že tri dni praznuje uvedbo
ustave. Vse mesto je v zastavah in po ulicah valovi nepregledna množica, ki prireja vodjem mladoturškega gibanja navdušene ovacije. Predmet posebno navdušenih ovacij je Euver-bej. Včeraj je imel Euverbej na trgu govor, v katerem je naglašal, da je svoboda pač dosežena, vendar pa se bo treba še mnogo boriti, predno bodo v državi nastale take razmere, da bo vsem narodom zagotovljen svoboden razvoj. V imenu Albancev je govoril Midhat hej, v imenu Bolgarov pa Šišovov in Pančov. Vsi konzulati so razobesili zastave.
Carigrad, 27. julija. Trgovska zbornica, pravna akademija in druge visoke šole so v nedeljo priredile v Stainbulu velik miting, ki se ga je udeležilo na tisoče ljudi. Po shodu so z godbo in zastavami odšli pred Visoko Porto, kjer so velikemu vezirju izročili zahvalno adreso na sultana. Veliki vezir Said paša je imel govor, v katerem je naglašal, da zagotavlja ustava vsem državljanom enake pravice. Naučni minister je v svojem govoru napovedal, da bo vlada jela marljivo snovati nove šole. Stambul, Galata in Pera so v zastavah.
Izvedba ustave do zadnje črke.
Carigrad, 27. julija. Listi priobčujejo oficialen razglas, da je sultanova odločna volja, da se ustava izvede do zadnje črke. Sultanov irade ukazuje, da se imajo volitve v parl«iment nemudoma razpisati in izvesti. Po členu 43. ustave se parlament skliče 1. novembra.
Carigrad, 27. julija. Izšel je sultanov irade, ki ukazuje, naj se primerni prostori za zasedanje parlamenta pripravijo in urede na sultanove stroške.
Odprava cenzure.
Carigrad, 27. julija. Cenzura za brzojavke je z današnjim dnem odpravljena.
Carigrad, 27. julija. Vsled odprave cenzure je naklada časopisov silno narastla. Občinstvo se na ulicah kar trga za liste in plačuje za nje štirikratno ceno.
Angleško-ruska reformna akcija.
Carigrad, 27. julija. List »Sabah« priobčuje članek, v katerem piše, da mora sedaj reformna akcija Rusije in Angleške v Macedoni j i odpasti, ker so z ustavo dane vsem državljanom brez razlike narodnosti   in   veroizpovedanja enake
odhodu gospodične Ade in njene vzgojiteljice zopet posvetil ogledovanju omar in slik v salonu gospoda Mesesnela, ali sedaj so ga v resnici te drage reči prav malo zanimale in so mu njegove misli nehote vedno uhajale h gospodični Adi.
Naposled se je vendar prizibal v salon tolst prileten gospod. Mladi mož je na prvi pogled spoznal, zakaj je moral toliko časa /čakati. Gospod Mesesnel je bil že prekoračil šestdeseto leto svoje starosti, a skrival je svoja leta prav tako, kakor svoje kupčijske tajnosti. Brke njegove so bile tako lepo črne, kakor da so mu nanovo zrasle, a na glavi je počival cel gozd črnih gostih las, pravi umotvor frizerske spretnosti v spletanju barok. Tudi tradicionalnemu trebuhu, vsled katerega so bogati trgovci podobni vreči tolarjev, je gospod Mesesnel oči vidno jako energično nasprotoval, četudi le malo uspešno. Držal se je gospod Mesesnel, kakor bi bil uklenjen v modre, kar mu je dajalo izraz strogosti in skrajne korektnosti.
Gospod Mesesnel je moral biti kaj slabe volje, ker je mladega tujca jako hladno in površno pozdravil in mu niti sedeža ni ponudil.
»Želeli ste z menoj govoriti v kupčijskih stvareh,« je s strogim glasom dejal gospod Mesesnel in si mel tolste prste, na katerih so bliščali vsakovrstni  dragi   kamni. »Najbrž
vam ni znano, da obravnavam v kupčijskih stvareh samo v svojem kom-ptoarju.«
»Oprostite,« je odgovoril mladi mož nekoliko razdražen vsled tega malo vljudnega in še manj olikanega sprejema. »Mudilo se mi je ...«
»Nič za to,« je odmahnil Mesesnel. »Zakaj se pa gre?«
»Moj prijatelj vam mora jutri vrniti tisoč kron, ki ste mu jih posodili in vas prosi po meni, da bi za denar potrpeli še štirinajst dni.«
»Obžalujem, obžalujem,« je nevoljno vzkliknil Mesesnel. »Pri meni se dobi denar samo na menice in o prolongiran j u menic razpravljam samo v svojem komptoarju.«
Zdaj je tudi mladega moža minila potrpežljivost in precej ostro in nekam ponosno je dejal:
»Nikar ne mislite, da sem vam jaz kaj dolžan. Prišel sem v imenu svojega prijatelja Rakovca, ki ste mu posodili tisoč kron, katerih pa zdaj še ne more plačati.«
»A — Rakovect Ta seveda nikoli ne more plačati. To je stara pesem. A zakaj ni prišel sami«
»Bolan je,« je odgovoril mjadi mož. »Zdravnik mu je ukazal, da nekaj dni ne sme iz sobe. Davi je poslal pome in me je naprosil, naj vas obiščem in naj spravim njegovo zadevo v red. Tudi mi je dal pismo, da je vam izročim.«
(Dalje prlnodnjie.)
pravice in zagotovljene reforme za vso državo.
Dunaj, 27. julija. V poučenih krogih ni znano, da bi Rusija in Anglija umaknili svojo noto glede reformne akcije v Macedoniji. Splošno se sodi, da bosta Anglija in Rusija svojo reformno akcijo pač začasno sistirali, ne pa definitivno opustili.
Minister Pichon o dogodkih na Turškem.
Petrograd, 27. julija. Listi priobčujejo interview s francoskim ministrom zunanjih del, Pichonom, ki se je izjavil, da so dogodki na Turškem zelo nevarni za evropski mir. Piehon dvomi o eksistenci kakšne tajne pogodbe med Turčijo in Av-stro-Ogrsko, pač pa je prepričan, da vpliva Nemčija na turško vlado in na sultana. Francija bo z vso vnemo podpirala angleško-ruske reformne predloge glede Macedonije.
Iz Perzije.
London, 27. julija. Iz zanesljivega vira dohaja vest, da se šah pogaja z rusko banko radi najetja novega posojila. Šah bi si rad izposodil 12 milijonov kron. Včeraj so v šahovem taborišču justificirali zopet dva voditelja narodne stranke.
Predsednik Fallieres v Revelju.
R e v e 1 j , 27. julija. Francosko brodovje je dospelo semkaj ob 3. popoldne, spremljano od ruskih vojnih ladij. Ruski minister zunanjih del, Izvoljski je pozdravil predsednika Fallieresa in nato odšel z njim na carsko jahto »Standart«, kjer sta jih pričakovala car in carica. Sprejem je bil izredno presrčen. Fallieres je ostal na jahti 10 minut. Takoj nato je car Nikolaj vrnil poset, ki je trajal eno uro. Med posetom sta kon-ferirala ministra Izvoljski in Pichon.
Dopisi.
Iz brdskega okraja. Cena živini je padla in tudi mesarji so ponekod znižali cene. Celo v Ljubljani se seka meso 3. vrste po 96 vin., katero meso je seveda bolje kakovosti kakor na deželi. V Lukovici pa oče Skolc kar ne more iz starega tira. Še norčuje se iz kmeta, ki mu ponuja živinče. Kupi je za vsako njemu ljubo ceno, meso pa seka brez razločka po 1 K 8 v. klg. V Lukovici vprašujejo z ogorčenjem, če so občinskemu zastopu te razmere znane in je li gospod župan pri volji nastopiti proti takemu početju ter uveljaviti tako ceno mesa, ki je primerna ceni živine, samovoljnosti našega mesarja pa narediti konec s tem, da se postavi občinska baraka, kjer naj ima vsak občinar pravico meso svojega živinčeta razprodati. Tudi v Dobu se gode take reči. V Št. Vidu pa je župan ukrenil, da sme vsakdo živino,ki se je ne upa čez zimo preživeti, doma zaklati ter meso razprodati. Pretečeni teden se je že tako začelo. Zaklalo se je dvoje ži-vinčet ter v 24 urah med domačini prodalo po 90 vin. klg. Izkazalo se je, da sta se posestnika izognila precejšnje izgube, ker so mesarji za živinčeta poprej obetali ravno polovico skupička, ki sta ga posestnika pozneje napravila. Zdaj se bo tako klalo vsak teden vedno pri drugi hiši in tako se bodo hlevi do malega izpraznili, mesarji pa bodo spoznali, da se ne damo odirati.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 28. julija.
r — »Čuki« v Škof ji Loki. Samo v deliriju je človek vstanu spisati tako gorostasne budalosti, kakor jih je na-čenčal škofov organ o klerikalnem nadlegovanju. »Slovenec« bi ta shod rad predstavil kot znamenit dogodek, kot velevažen pojav v našem javnem življenju, dočim je bil le navaden shod, združen z velikanskim pijančevanjem. Saj to ve vsakdo, da spravijo duhovniki če treba tudi še več tisoč ljudi na noge, a teh ljudi ne votli nobene ideja, teh ljudi ne spaja nobeno prepričanje^ ti ljudje so le backi, ki se pokoravajo svojim duhovnikom in grdo slepo za njimi, kamor hoče. Masa slovenskega naroda je v omiki pač zaostala in dokler bo ta masa na tako nizki stopnji kulture, bodo duhovniki ž njo počeli, kar bodo hoteli. Nagnali so torej duhovniki svojih backov v Škof jo Loko in ii ljudje so se po svoje dobro imeli. Ce vprašaš takega izletnika, kako je bilo v Škof j i Loki, ti ne ve drugega reči kakor: »Prokleto smo ga 'pili.« — »Primojduš, tako smo bili pijani, da so se nam svetniki prikazovali.« Že pogled na te izletnike je kazal, da večinoma ne vedo, po kaj gredo v Škofjo Loko. Pripravili so se za ta izlet, kakor za kako romanje. Vsak ^ugi je imel culico pod pazduho. Jedro teh izletnikov so bili »Čuki«, •bi bilo zanje, da so ostali do-
ma. Prišli so kazat svojo mizerijo. »Ali so to sploh fantjef« so vpraševali Ločani. »To so vendar same škarte.« Res, ti »Čuki« so same škar-te, telovaditi pa že prav čisto nič ne znajo. Idrijski otročički so v Logatcu pokazali, da znajo več kot ti »Čuki«. Ker je klerikalno časopisje zadnji čas kar besno tolklo ob boben reklame za te »Čuke«, so ljudje mislili, da se bodo vendar vsaj nekoliko postavili. A kako razočaranje. »Sokoli« so imeli v zadnjih tednih tri samo lokalne zlete, namreč v Logatcu, v Kostanjevici in v Tržiču. Teh lokalnih zletov so se udeležila samo sokolska društva dotičnega okrožja, a na vsakem je bilo več telovadcev — dasi ljubljanski Sokoli niso nikjer telovadili — kakor pa na splošnem shodu v Škof j i Loki, kamor so prišli »Čuki« iz vseh slovenskih pokrajin. Samo na Gorenjskem, samo na Dolenjskem ali samo na Notranjskem imajo Sokoli več telovadcev kakor »Čuki« po vsem Slovenskem skupaj. O telovadski izvežbanosti »Čukov« pa sploh ne govorimo. Kar so »Čuki« pokazali v Skofji Loki, to sploh ni telovadba, to je bkornO in nerodno zveranje ljudi, ki za telovadbo nič smisla nimajo. Iz čukarije ne bo nič —to se je pokazalo v nedeljo v Škof ji Loki. — O nedeljski čukovski slav-nosti smo prejeli sledeči dopis: Nedeljska čukovska procesija v Škofjo Loko je bila res vredna, da bi prišla med humoristične kinematografske slike. To vam je bil prizor kar za bogove! »Čila« katoliška mladina jo je rezala po sredi ceste vsa namešana. Na vsak drugi ali tretji čveterostop je prišel en uniformiranec, drugače so bili pa »Čuki« vsi civilni ljudje. Ta je bil v belkasti obleki in se je videlo, da jo je primahal z Goriškega, oni je bil zelen od nog do glave, ker je zastopal zeleno Štajersko. Tretji je nosil irhaste hlače, rjav »pruštof« ter za klobukom na tri ogle »fedre«, da se je ko j videlo, da je gorenjska kri. Da se fantiči, ki so bili večinoma stari po 14 in 15 let, ne izgube v tujem kraju, imeli so vodnika na konju. Jeločnik iz Ljubljani si je izposodil konja, pa ga ni znal jahati. Parkrat ga je žival kar hotela stresti na tla. No, slavni vitez se je oprijel grive, da ni telebnil na zemljo med dva fajmoštra, ki sta z njim vodila procesijo. Ob kraju so »čukovsko« »armado« (!) stražili častiti gospodje kaplani. Vsak izmed teh je imel po par varovancev. Kdor je gledal vso to procesijo, napravila je nanj vtisk, kot bi videl Buffalo Billa z njegovimi Indijanci in drugo od vseh vetrov znešeno četo. Ko so jo »Čuki« primahal i do mesta, so obstali, zdaj eden, zdaj eden. To je namreč katoliška vzorna železna disciplina! Fantiči, ki so imeli seboj culice in v culi-cah okrepčila želodca, so tukaj porabili odmor in jeli jesti, kar je imel kdo seboj. Kaj disciplina, če je pa človek tako nazarensko lačen in zbit! Tudi gospodje poveljniki niso imeli nič zoper to. Po okrepčan j u je šla stvar naprej na glavni trg, kjer je bila maša in katere se menda »Čuki« preje niso udeleževali, dokler niso bili »Čuki«. Pri maši je bil vitez Jeločnik ves čas na konju, potem mu je pa hlapec, katerega gospodarja je bil konj, vzel žival, češ, da je že dosti njegovih skrbi za nenavadnega jahača. Jeločnik je moral žalosten splezati s konja in ga potem ves dan ni nič več imel pod seboj. Pri sledeči veselici pri Balantu so »Čuki« prišli v svoj element. Cel dan so se parili po solncu, a bi si zdaj ne privoščili. Tudi častiti gg. kaplani so bili tistega mnenja, zato so se potem dogajali razni zanimivi prizori. Odhod iz Škofje Loke je bil ravno tako kla-vern kot je bil prihod. »Čuki« so se nalezli božje kapljice in niso slišali nobenega povelja, in če so ga, se niso po njem ravnali. »Hudič samega sebe komandiraj, pa ne mene!« je za-vpil neki fante in drugi so mu pritrdili. Ko so se peljali »Čuki« z dolenje plati v Ljubljano, peljali so se z istim vlakom Sokoli iz Tržiča ter mnogo narodnega občinstva. Od Škofje Loke do Ljubljane se je v vsem vlaku pelo: »Čuk se je oženil, tralala, — Sova ga je vzela, hopsasa itd.« Gospodje »Čuki« so se sicer nekaj jezili, neka ženska je vpila: »Živio liberalna smrt«, a prelepo pesem o čuku so morali vseeno poslušati. Ko so prispeli »čuki« v Ljubljano, pogrešili so enega izmed gospodov kaplanov. Ker se je bil mož zelo nale-zel v Škof j i Loki raznih dobrot in ker je vstopil v vagon, so bili vsi prepričani, da je padel iz voza, zato so ga šli iskat po progi. Da so kot romarji odšli s postaje) v Ljubljani, ni seveda nič čudnega. Iz cele Ljubljane je bilo samo devet uniformiranih »Čukov«, od drugod pa po eden ali dva ali trije. Mizerija, sama mizerija.
— Prezidava južnega kolodvora v Ljubljani se začne še letos. Najprej se napravi podvoz na Martinovi cesti, potem se polože one nove koles-nice, ki so potrebne, da se osobni promet loči od tovornega in končno se
sezida novo postajno poslopje ter napravijo ostrovni peroni. Da se dela niso prej pričela, kriva je okoliščina, da še niso bila končana pogajanja z železniškim ministrstvom glede prispevka c. kr. državnih železnic. Sedaj je tudi to vprašanje rešeno, in sicer tako, da prevzamejo državne železnice 30% vseh stroškov. »Slovenec« je še pred nedavnim poročal, da je prezidava ljubljanskega južnega kolodvora sploh odložena ter je o tej priliki, kakor) je to že njegova navada, napadel župana Ivana Hribarja. Radovedni smo, kaj ta žurnalistični poštenjak poreče sedaj; posebno, ako mu povemo, da ima za končno rešitev te pereče zadeve ravno župan Hribar dokaj zaslug.
— Učiteljske vesti. Definitivna učiteljica v Št. Janžu na Dravskem polju Marija Loparnik je premeščena v Polzelo. V Braslovče pride za definitivnega učitelja dosedanji okrajni pomožni učitelj za laški okraj Ivan P e h r a k.
— Zrelostni izpit je napravil na varaždinski veliki gimnaziji g. Ant. Novačan iz Trnovelj pri Celju.
Velika vrtn* veselica pri Plan-kar ju. »Gospodarsko napredno društvo za št. jakobski okraj« je priredilo, kakor je obljubilo, v nedeljo popoldne in zvečer pri Plankarju na Dolenjski cesti ob priliki žegnanja pri Sv. Jakobu veliko vrtno veselico z lepim sporedom in lepim uspehom, gmotnim in moralnim. Dasi se je vprav ob pričetku veselice usuldež za par minut, vendar se je obširni in senčnati Plankarjev vrt, ki ga je jako okusno okrasil z zastavami gosp. Šeber, hitro polnil in napolnil do zadnjega prostora. Zabava se je ko j v začetku razvila vsestransko. Pa je bilo tudi obilno preskrbljeno zanjo. Na veseličnem prostoru so bili postavljeni šotori za bazar in lect, slaščice, koriandoli, šampanjec in dobitke. V prvih štirih so prodajale rodoljubne dame in sicer gospe in gospodične, oni za dobitke je bil pa v oskrbi g. Kopitarja. Sodelovale so gospe Bergantova, Bratu-sova, Pibernikova, Šebro-va in Zalaznikova ter gdčne Tinca Bogataj eva, Marija in Josipina Cotmanovi, Fani Č a r-m a n o v a, Anica Gantarjeva, J osipina in Pavla Gostičevi, Angela M a 1 i č e v a , Marija M a r-n ova, Mani Mikličeva, Josipina Petern oslova, Minka Pogačnikov a ,5.Albina R a d e ž e -v a , Angela Trebarjeva, Josipina Vrhunce v a in Marija in L^ršika Ž u r a j e v i. Večina gospic je prodajala cvetlice in številke za srečolov na dobitke in s svojo ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo dosegla res lepih uspehov, da je šlo vse rado in hitro v denar. Dobitki so bili nekateri prav krasni in gre darovateljem vsa hvala zanje, nabiralkam pa, da so jih toliko nabrale. Za druge potrebe občinstva je skrbelo pred vsem pevsko društvo »Slavec«, ki je po že prirojeni navadi zapelo par prav krasnih pevskih točk in želo vsestransko odobravanje. . Godba iz Mengša je neumorno svirala. Kogar so pa srbeli podplati, odšel je skozi bohinjski predor na plesišče, kjer je igrala posebna godba in kjer so se vrteli mnogoštevilni pari od začetka do konca veselice. Pred veseličnim prostorom je stal velikanski mlaj, s katerega je gibčen plezalec pobral par lepih dobitkov, ko se je pa storil mrak, prižgal se je veličasten umeta-len ogenj. Na veseličnem prostoru se je ob 8. dražba} nedolžen janjček in se izdražbal za 25 K. Kakor rečeno, se je zabava razvila kaj kmalu vsestransko. Vesele pesmi improviziranih zborov so se glasile, tudi krepko ukanje ni izostalo. Prehitro so minule ure veselja,, ko smo pa odhajali, izražali smo željo, naj bi društvo priredilo vsako vleto ob žegnanju tako veselico, k,i mu gotovo prinese kakor letos velik uspeh. Prodalo se je nad 1100 vstopnic. Veselico so po-setili tudi g. župan in državni poslanec Ivan Hribar z milostno gospo soprogo, deželni poslanec gospod dr. T r i 11 e r , zdravnik g. dr. pl. F o e-dransperg in drugi.
Sokolski zlet v Hrastniku. »Domovini« se piše: Sokolski zlet v Hrastniku je bila krasna prireditev. Kaj takega še Hrastnik ni videl! Nemškutarjem se je sijajno dokazalo, da je Hrastnik slovenski! Sprejem došlih Sokolov na kolodvoru je bil dostojen in1 presrčen; sprejeli ste jih hrastniška in trboveljska požarna hramba ter .godba »Pazniškega in delavskega podpornega društva«. V imenu občine je pozdravil drage goste podžupan g. Ivan Kramar, v imenu hrastniških Slovencev g. jurist Roš, v imenu požarnih hrambo vcev g. Alb. Kramar. Odzdravil je starosta celjskega »Sokola«, g. dr. J. K a r 1 o v š e k. Nato pa je šel cel sprevod v slavnostno okrašen Hrastnik, v katerem so vihrale slovenske trobojnice in je pozdravljalo došle 5 slavolokov z raznimi lepimi napisi. Pri hiši konsumnega društva so postavili slavolok rudarji z napisom:
Borilcem svobode nazdar! Rudarji. S hiše je poleg rdeče zastave vihrala slovenska trobojnica — v znak, da čuti hrastniško rudarstvo narodno! Lepo je sprejelo hrastniškp narodno ženstvo Sokole: z mosta rudniške železnice je letelo na nje cvetje, šopki in lipovi venci. Zastav je bilo v sprevodu pet: obeh požarnih bramb in vseh treh sokolskih društev Brežice, Celje, Zagorje. Pred javnim telovadnim nastopom je krasno razložil zbranemu mnogobrojnemu občinstvu starosta slovenske sokolske zveze, g. dr. O r a ž e n , pomen sokolstva in navduševal zbrane Hrastničane in Trboveljčane k ustanovitvi lastnega »Sokola«. Nastopilo je dvakrat pri rostih vajah 21 Sokolić iz Zagorja, katerih telovadba je izzvala bučen aplavz, in 40 Sokolov. Telovadilo se je tudi izborno na orodju. Pozneje se je razvila živahna ljudska veselica. Nemškutarji so bili mirni; le zvečer, ko je odhajal vlak na Zidani most in Celje, so pri Drstvenšeku presunljivo žvižgali, dokazali so vsaj, kako zelo jih je jezil zmagonosen pohod Sokolov po Hrastniku in kako zelo nas more' zadovoljevati uspeh zleta.
Izžrebani porotniki za tretje porot niško zasedanje, ki se prične z dnem 31. avgusta 1908. Gl a v n i porotniki: Adamič Ivan, posestnik na Šutni; Bergman Karel, gostilničar in posestnik na Glincah; Chiaut-ta Josue, posestnik v Landolu; Dacar Josip, trgovski sotrudnik in posestnik; Dečman Anton, tovarnar in posestnik, oba v Ljubljani; Dolničar Matija, gostilničar in posestnik v Šmartnem; Gjud Aleksander, brivec in posestnik v Ljubljani; de Gleria Anton, posestnik v Dolenjem Logatcu; Javornik Franc, trgovec in posestnik na Glincah; Jeršinovec Friderik, strojar in posestnik na Vrhniki; Klun Štefan, posestnik v Ljubljani; Klinar Andrej, posestnik in gostilničar na Plavžu; Knez Ivan, trgovec in posestnik v Ljubljani; Konšfek Franc, posestnik na Trojanah; Kregar Andrej, mizar in posestnik v Vižmarjih; Kune Alojzij, krojač v Ljubljani; Majaron Ivan st., posestnik in trgovec v Borovnici; Mesar Jakob, posestnik in gostilničar na Jesenicah; Merzelj Anton, trgovec in posestnik na Igu; Orehek Matevž, trgovec in posestnik v Ljubljani; Pire Ciril, trgovec v Kranju; Planinšek Karel, trgovec v Ljubljani; Razboršek Janez, trgovec v Šmartnem pri Litiji; Sajovic Ivan, trgovec v Kranju; Schulz Ferdo, muzejski asistent v Ljubljani; Skubic Ivan, mokar in posestnik v Spodnji Šiški; Stare Franc, sobni slikar, Škof Anton, trgovec, oba v Ljubljani; Šušteršič Franc, gostilničar in posestnik na Preski; Toman Feliks, kamnosek in posestnik, Vrbovec Jožef, posestnik, oba v Ljubljani; Weinberger Franc, posestnik v Zagorju; Zalar Mihael, posestnik in gostilničar v Radovljici; Zatler Franc, kamnosek in gostilničar v Dolnicah. — Nadomestni porotniki: Adamič Ivan, vrvar in posestnik; Boegel Leopold, klepar; Jerina Josip, posestnik; Kmetetz Simon, agent; Morgutti Valentin, marker in posestnik; Sever Franc, mesar in posestnik; Smole Anton, posestnik; Zajec Franc, brivec in Zalar Matija, pek, vsi v Ljubljani.
Ogenj. V petek je zažgal 41etni Alojzij ,sin posestnika in župana Franca Florjančiča v Št. Petru pri Novem mestu, domač kozolec. Ogenj se je hitro razširil na kozolce Josipa Bojanca, Marije Eršte, Marije Jak-še, na drug kozolec Florjančičev ter na župni kozolec št. peterski. Vsi ti kozolci so pogoreli z žitom vred. Škode je 8500 K, zavarovalnina pa znaša le 1300 K. Pogorela bi bila lahko vsa vas, da ni domača požarna hramba bila takoj na licu mesta in omejila požar.
Posledica bojkota piva. V Gradcu izvaja prebivalstvo dosledno bojkot piva. Posledice bojkota se že kažejo. Nemški listi namreč poročajo, da bo pivovarna v Gossusl. avgustom ustavila obrat, ako do tedaj občinstvo ne preneha z bojkotom.
Nemški poraz. Rumo v Slavoniji so imeli doslej Nemci v rokah. Zdaj so občino dobili v roke Srbi in sicer je izvoljen za župana Jovan Rogu-lič, pristaš »Srbobranove« stranke.
„Dramatično društvo" otvori dramatično šolo 1. avgusta t. 1. ter bode pouk trajal do 1. oktobra, ko se začne gledališka sezona. V dramatični šoli se bodo poučevali sledeči predmetje: dramatsko slovstvo, vedenje, ples, borjenje, Učenje, igranje prizorov in aktovk, deklamacija. Želeti je, da se oglasi čim več učencev in učenk, ki se po dovršenem učnem tečaja sprejmo v gledališko komparzerijo event se angažu-jejo kot igralci za male vloge. Pismena priglasila naj se pošiljajo na gledališko ravnateljstvo v Ljubljani, Mestni trg št 17.
ttor u oporo bi oporoto se
začne angaževati z 1. avgustom t L ter se začno izkušnje v „Narodnom domu" dne 1. septembra. Priglasila
bivših in novih . Članov sprejemata gledališko ravnateljstvo in gosp. kapelnik H. Benilek. Posebno se pri* pominja, da renektuje odbor nDramatičnega društva" na več dobrih sopranov in tenorjev.
Poseben vlak trgovsko zbornico v Prago. Rok za prijavo k udeležbi se je podaljšal do 2. a v g. t. 1. dopoldne. Poseben vlak se bo ustavljal na vseh postajah med Ljubljano in Jesenicami (vštevši Jesenice). Med Jesenioami in Trbižem se vlak ne bo ustavil. Vozne oene od posameznih postaj  se objavijo Čim prej.
■o korist blejskim pogorel-
priredi slovensko pevsko dru-
štvo „Ljubljanski Zvon" v nedeljo, 9. avgusta vrtno veselico in koncert. Te dni se pobirajo dobitki in tudi denarni prispevki, s čimer se nudi lepa prilika vsem tistim, ki kakorkoli hočejo ublažiti veliko bedo pogo-reloev.
Kranjsko vino na praški raz-
S ta v L Dolenjsko in vipavsko belo vino iz državne kleti v Rudolfovem toči v Pragi na razstavišču in v svoji vinarni „na Pernštyneu vinarnar Vao-lav Kleinhampl.
S prodafo Ter schekovega po« SOStva v Golfu, tako se nam poroča, prišli so tamošnji Nemoi tudi ob glas pri volitvah v okrajni zašto p celjski. Verjamemo, da to dejstvo Celjanom bridke bolečine, ki jih čutijo ob tej prodaji, le še poveličuje. Zakaj pa so pripustili nakup hotela i. dr. — Slovencem? Saj jim je bila vsa stvar še zadnji hip na ponudbo. Pove pač vse stavek: Man-cano monetti!
Idri|sko društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb je dobilo od pravosodnega ministrstva iz kredita, ki se je vladi dal na razpolago z zakonom z dne 28. decembra 1907 d. z. št. 285. subvencijo v znesku treh tisoč kron.
Napad. Ko so šli 17. t. m. fantje iz Dravelj skozi vas domov, skočil je naenkrat iz neke gostilne fant Frano FlorijančiČ in napadel fanta PeČnika z gnojnimi vilami. Udaril ga je Čez glavo in levo roko tako, da je moral PeČnik zaradi težke poškodbe v bolnišnico v Ljubljano.
Poročila se je hčerka c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v Postojni g. T hume, gdč. Emilija T h u m a, z zobozdravnikom g. Josipom Schneiderjem v Nagy-Becskereku.
Divji avtomobiiistL V beljaku je avtomobil Albertha Wi r t h a zadel v voz lectarja Rainerja s tako silo, da sta dve osebi obležali vsi krvavi in v hudih ranah. Avtomobil, v katerem je bil tudi neki zdravnik, je pa divjal naprej. Ko je zdravnik nato ogledal ranjenca, je dejal, da sta pijana.
Odlikovanle. Zdravstveni kon-zulent avstrijskih državnih železnic v Trstu g. dr. Fran Mandič je dobil naslov cesarskega svetnika.
Ustrelil SO |0 v Trstu 20letni steklarski pomočnik Franc A o h-t e r iz Stutgarta. Njegovo stanje je opasno.
Diamantni slepar Lemoine v Trsta? Pariška policija je dobila tajno obvestilo, da je diamantni slepar inženir Lemoine skrit v Trstu. Lemoine je bil rojen v Trstu kot sin francoskega konzula in prebil otročja leta v tem mestu. Eden najizvežba-nejših pariških detektivov je prišel včeraj v Trst, da izsledi Lemoina, Če je res tam.
Ponesrečil se je v Kranju pri razsekavanju drv z elekrično napravo Dolenčev hlapec Poleno mu je prebilo Črepinjo; prepeljali so ga v deželno bolnico.
Nagla smrt- 17. t. m. je v Že leznikih nagle smrti umrla 78 let stara vdova Terezija Polak-Jakoova. Ob 7. je v svoji kamrici zaužila Še ves, od snehe jej prineseni zajtrk; tožila je, da ponoči ni dobro spala; ob 8. so jo našli že mrtvo. To pač ni kaj posebno nenavadnega, kot posebnost pa naj bo povedano, da je bil pokojnici, rojeni Mažgon, stric sloveči matematik, vitez dr. Fr. Močnik, ki je bil, kar morebiti marsikomu ni znano, rodom is sosednje gorate Davče, duhovni je cerkljanske.
Eksplozija ukradenih eksplozivnih stvari. V Trstu sta 261etni Frano in Uletni Emil Gr r d o l ukradla več eksplozivnih stvari in jih spravila na pripraven kraj, da bi jih nihče ne dobil. Ko sta prišla ponje, da bi jih odnesla drugam, so eksplodirale. Oba sta bila hudo ranjena po vsem telesu, vsled razstrelbe se je pa podrla tudi stena neke nove stavbe in nastal je ogenj, ki ga je morala priti pogasit požarna bramba. Ranjenca  so  odpeljali v bolnišnico.
„Deseti brat11 na Muljavi. Dne
9. avgusta t. 1. priredi dijaštvo iz Dolenjske s prijaznim sodelovanjem cenj. gospodičen is Krke in GoreDJe Vazi na Muljavi pri Zatični Jurčič-Grovekarjevo naroduo igro „Deseti brat" v prostorih g. Hočevarja. Obenem se vrši tudi ljudska veselica n*
prostem. Preskrbljeno bo za dobro jed in izvrstno pijačo. Igra se je na« meravala vprizoriti ie lani, pa je bila vsled nepričakovanih zaprek odgođena na letošnje leto.
Onemoglost avolo prlzvavalo. Iz Celja se nam piše dne 26. julija: Ubogega Tersoheka, ki je prodal svojo imovino Slovenoem, celjska „Deutsche "Wachtu v svoji zadnji številki silno prijema. Očita mu iz-dajalstvo in pravi, da kaj enakega sploh ie ni doslej kak Nemeo v Celju storil. Naposled pa pride z barvo na dan. Hudo, prehudo — pravi — se godi celjskim Nemcem. Njih posest je v silni nevarnosti napram agresivnim Slovencem, ki posedajo tolikanj denarnih sredstev. nDieser Besitzubergang ist ein sehwerer Sohlag fur die deutsohe Saohe in Cilli. — Wir stehen gegenwartig ali ein da, ohne Unterstutzung von aaswarts, gegenuber einem mit reiohen G-eldmitteln ausge-statteten ubermaohtigen Gr e g-neru. Davno smo že vedeh, da je vaše nemštvo na papirju prav pre-širno, dejansko pa silno kl a verno. To smo trdili vedno, a zdaj ravno tisto sami priznavate. Nam tudi prav. Le malo potrpljenja še, pa bode s časom vse bolje. Čas je najboljši lečnik. Na svidenje!
Fata morgana v Gradca, Iz
Gradca se piše od pretekle srede: Danes zvečer je bilo tu videti jako nanavadno naravno prikazen. Na zahodu mesta se je na jasnem neoblačnem nebu nenadoma prikazala podoba rečne pokrajine, ki je bila na obrežju poraščena z visokim drevjem. Čez reko je bil širok most. Točno ob polu 9. se je pripeljal parnik, iz katerega dimnika se je vzdigal gost dim, in se počasi odstranil. Prikazen je trajala kakih 10 minut. Nebo na zapadu je bilo prav posebno razsvetljeno.
Poučno potovanje učencev kmetijske sole na Grmu. Z učenci
kmetijskega zavoda na Grmu napravita vodja Rohrman in adjnnkt Zdol-šek poučni izlet v Vipavsko dolino in na Primorsko, ki bo trajal od 28. do 31. t. m. Na tej poti bodo izletniki ogledali gospodarske naprave v Marij anišču v Ljubljani, zadružno mlekarno in nekatera druga gospodarstva na Vrhniki, trtnico in silnico v Št. Vidu pri Vipavi, vioavske vinograde na pešpoti od St Vida do Slapa, državno trtnico na Slapu, trtne nasade grofa Lanthierija na posestvu nekdanje šole na Slapu, zadružno vinsko klet kmetijskega diuštva v Vipavi, nasade in živinorejo kmetijske šole v Gorioi, trtnico, vinograde, zelenjadne kulture in živinorejo na veleposestvu barona Ritterja v Mona-štiru pri Ogleju.
„Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri zvečer pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Vaclava Talicha na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Grozovita in tajiastvena tragedija. Kakor smo sporočili včeraj, je v Trstu težak 22letni Viktor LakoviČ, ko je lovil morske pajke, potegnil iz morja žensko glavo, kije morala biti pred kratkim odsekana. Bila je to glava lepe deklice, stare kakih 20 let in kakor kaže plemenitost potez, finega meščanskega dekleta. Neki poseben izraz v licu pa tudi koder nepristnih las je dajal soditi, da se gre za kako lahkoživko. Glava je bila čisto odsekana od trupla tik pod podbradkom, tako da ni zapaziti niti sledu po vratu. Bez je tako raven, kakor da bi šlo tu za -delo giljotine. Glava je bila gotovo odsekana z neko ostro sekiro morda v enem samem mahljaju. Zdravnik dr. Xydias je konstatiral, da je glava morala biti v morju k večemu 36 ur. <31avo je morilec bržkone odsekal, ko je bilo telo že mrtvo; to je soditi tudi po tem, da niso poteze na licu nič posebno popačene, le usta in oči pričajo o poslednjem obupnem strahu. Včeraj zvečer se je razširila Wf*& d \ je bilo truplo najdeno v neki nisi v Rojanu. Kakor znano, je bila glava zavita v papir. Na tem papirju se je našlo napisanih nekoliko muzikalnih not in eno ime. Na podlagi tega važnega indicija je policija poizvedovala v tej smeri in poizvedbe so nepričakovano uspele. V hiši št. 272 v Bojanu (nad župniščem), lastnini gospe Katarine Celic, stanuje nekaj časa sem in je upravitelj in zaupnik lastnice, neki Julij (po drugi verziji Friderik) videz Fodran p 1. F 6 -dransberg, kaj poseben čudak in samotar. Fodran je umirovljen inženir avstrijske mornarice in je bil tudi nekaj časa uslužben pri avstrijskem poslaništvu v Carigradu. Vkljub njegovemu samotar en j u je vendar tupatam sprejemal v hišo kako elegantno žensko. Včeraj zvečer ob 7. torej so videli ljudje, kako je mnogo policijskih sgentov in komisarjev spremljalo Fo-đrana v njegovo stanovanje. Skupaj i njimi je bil tudi kovač Bandlove tovarne, da bi odprl vrata stanovanja. Na onem papirju, v katerega je
bila zavita najdena ženska glava, je bilo namreč eapisano ime tega F6-drana; tega je pohoija takoj poiskala in aretirala. Ko so odprli stanovanje in je preiskali, našli so v nekem kovčeku razkosane ostanke trupla umorjene ženske, ki so bili zaviti v ounje. Bilo je sedem komadov: roke in noge v kovčeku, čreva v rešetu, drugo truplo v neki omarici. (Po neki nekontrolirani verziji so bili ti raz« kosani ostanki ie pripravljeni v za-bojČkih za poštno odpošujatev na razne kraje na imaginerne naslove; dva zabojčka je morilec že oddal na poŠto in so jih tam našli.) Vse ostanke so prenesli v mrtvašnioo pri Sv. Justu. Fodran je vse tajil. Ali odvedli so ga v zapor pod močno eskorto redarjev. Govori se, da je Fodran, ki je živel mnogo časa v Egiptu, imel hčerko z neko tamošnjo žensko. Ta hčerka je po neki verziji — nesrečna žrtev tega groznega zločina. Videli so jo pred štirimi dnevi skupaj s Fodranom; prišla je baje v Trst iz Aleksandri je. Imela je od 20 do 24 let in je te dni stanovala z očetom. Sosedje so tudi slišali, da sta se oba te dni večkrat prepirala. Po drugi verziji zopet bi bila umorjena ženska neka kanoonet stinja od CarTe Chan-tant, imenom Floreani Fabro, ki je svojeČasno pela pri nGambrinusuu pod „umetniškimu  imenom „Luoeu.
V soboto bi bila morala peti v Barko vljah, ali se je oprostila, češ, da ji tega njen „vzdržavatelju ne dovoljuje. V soboto ponoči so sosedje videli luč v Fodranovi sobi in ob neki uri (nekdo pravi po dnevu, drugi ponoči) so slišali obupno vpitje in potem j a diko vanje: „Aiuto papa!a — Drugi zopet pravijo, da je ženski glas zakričal: „Daj mi 200 tolarjev, Če ne, grem na policijo!" Policija je kar obmolknila in se je moglo od nje le malo poizvedeti. Policijski uradnik je povedal nastopno: Uvažaje, da je mnogo vzrokov, radi katerih je Fodran a smatrati krivim umora, uvažuje hišno preiskavo (našel se je velik nož in bodalo, ki sta služila za izvrševanje zločina), ostane v zaporu. Policija ni v stanu dajati nadaljnih informaoij. — Fodran je doma iz Kamnika in je star 48 let.
O te ženske. Služkinja Helena B. je imela krojaškega pomočnika Ivana Sekulo za ljubimca. Pred kratkem pa je njeno srce nehalo goreti za Sekulo, kateremu je dala »korb-co«, srce pa je oddala kleparskemu pomočniku Viljemu Rodiču, nad katerim je Sekula od tedaj kuhal svojo jezo. Snoči pa se je hotel Sekula nad Rodičern temeljito maščevati. Povabil je s seboj nekega prostaka c. in kr. 17. pešpolka, s katerim sta čakala pred veznimi vrati v Janez Trdinovi ulici Bodica. Ko pride ta s He-lenico do kritične hiše, zapazi, kako maščevanja željno pričakujeta vojak in Sekula z odprtimi noži osvete. Naglo jo pocedi, kar so ga mogle ne-sti noge in se s tem reši napada, He-leniea pa je ostala sama in veselilo jo je, da se njenemu angelčku ni pripetilo nič zalega.
S ceste. Danes dopoldne je v Ilirskih ulicah obležal 271etni samski dninar Jakob Gartner iz občine Selca pri Škof j i Loki. Ker je neozdravljiv, so ga oddali v tukajšnjo hiralnico.
Čigavo je kolo? V Mollbrucknu so zaradi nekega delikta aretovali delavca Franceta Mačka iz Kanderš pri Litiji. Navedenec je imel pri sebi dobro ohranjeno kolo prostega teka, ki ima na zavoru črke B. S. A., na prestavi pa številko 310.844 in črki B. D. Ker je kolo dvomljive prove-nience, se mu je konfiskovalo. Lastnik naj se zglasi zanj pri mestni policiji ljubljanski.
Aretovan je bil včeraj brezposelni hlapec Ivan Plestenjak iz Lesnega brda pri Vrhniki. Navedenec je pred kratkim popival z delavcem Ivanom Primškom in nekim prodajalcem sodovice. Ko so jih ob 9. zvečer postavili v neki gostilni zaradi nadležnosti pod kap, so se šli hladit
V Šolski drevored. Ker jih je še žeja lo, je šel sodovičar na Marijin tr# po voziček s sodovico z namenom, da jim žejo ugasi. Ker je Plestenjak vedel, da ima Primšek v culici zavitih 100 K, mu jih je eskamotiral in odšel. Ko je policija Plestenjaka prijela, je imel pri sebi le še 52 K, za ostal denar pa si je baje nakupil obleke, deloma ga je pognal pa po grlu. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Divje vpitje in razsajanje po Hilšerjevih ulicah. Snoči ob polu 1. se je pridrvela ponočnjaška drhal in vpila in razgrajala, da je vse prebivalstvo bilo po konci. To se dogaja v tej ulici kar v navadi osobito ob nedeljah in praznikih. Kje so vendar možje postave. Ker je očitno premalo redarjev, naj se policija pomnoži.
Ne skakajte med vožnjo na vlake! Ko je predvčerajšnjem ponoči poštni vlak že vozil dalje, je skočil vkljub svarilu uslužbencev neki pa-sažer na voz, vsled česar so morali vlak vstaviti. Ko je pasažer potem skočil zopet na tla, je pri skoku pa-
del in se na levi roki lahko poškodoval. *
Ogenj. Včeraj popoldne je začela goreti v sušilnici Marije Steletove na Poljanski cesti št. 26 slanina, ki je bila last mesarja Franceta Bodeta iz Device Marije v Polju. Oddelek reševalnega in gasilnega društva je bil naglo na lici mesta, a ni stopil v akcijo, ker so ogenj med tem časom že domači pogasili. Bode ima 120 K škode. Ogenj je nastal vsled tega, ker je bila Bodetova preveč zakurila,
Prememba posesti. Bestavrater v hotelu »Grajžar« na Dunajski cesti g. Anton De Schiava je kupil hišo od g. Leopolda Blumauerja v Kolodvorskih ulicah št. 26 za 83.000 K.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 29 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 92 Slovencev. V Beljak je šlo 10, nazaj se je povrnilo pa 16 Hrvatov. Predvčerajšnjem je prišlo iz Amerike 40 Slovencev in Hrvatov, v Heb jih je šlo 60, v Inomost pa 30.
Izgubljeno in najdeno. Služkinja Ana Maverjeva je izgubila manjšo vsoto denarja. — Desetnik Peter Burger je izgubil bankovec za 10 K. — Trgovski vajenec Jožef Vi-dic je našel srebrno zapestnico. — Paznik Fran Kozina je našel Črn dežnik. — Šolski učenec Stanislav Kratschwil je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.
Drobne novice.
— Samomor defravdanta. Občinskega tajnika Hlavača, ki je v Likušinu poneveril 100.000 kron, so našli v nedeljo v Karlovem Tynu pri Pragi. Zastrupil se je z morfijem.
— Velika vremenska katastrofa se je prigodila v Sungurliju v Mali Aziji. Povoden j je odnesla 119 hiš. Utonilo je na stotine ljudi.
— Kolera se je pojavila v gu-bernijah Astrahan in Saratov na Kuskem.
— Nesreča   na   reki   Inu. Pri
Brikslegu na Tirolskem je ob most-' nico butil čoln, v katerem je bilo pet oseb. Čoln se je preobrnil in utonilo je vseh pet oseb.
— Pri trganju planink sta v četrtek pri Bovcu ponesrečila dva top-ničarja iz Beljaka. Cetovodja je bil na mestu mrtev, korporal pa se je težko poškodoval.
Umetnost
— Nove muzikalije. Slavni skladatelj slovenske himne »Naprej zastava Slave!« g. Davorin Jenko je izdal na lastne troške »18 slovenskih pesmi« za moški in mešan zbor, za eden glas, dva glasa in klavir. Cena 4 K, s poštnino 20 v več. Dobijo se v »Glasbeni Matici« in pri knjigo-tržcih. Priporočamo prav toplo slovenskim pevskim zborom to najnovejšo zbirko.
Izpred sofflffii.
Kazenske obravnave pred dezelaiaa
•od iščem.
Za dimlkarja m Is preoblekel. Edvard Boš, slikar v Spodnjem Vodmatu, si je izumil poseben način sleparjenja. Preoblekel se je za dimnikarja in hodil po vaseh, trdeč, da je poslan od deželne vlade in okrajnega glavarstva v to svrho, da pregleda vse tiste hiše, ki so brez dimnika, češ, da jih namerava vlada takim hišarjem zgraditi brezplačno, le neke male prispevke mora dotičnih položiti. In kdor bi tega ne storil, bo kaznovan z denarno globo, ali pa z zaporom. Bošu se je posrečilo od osem strank na ta način pri-slepanti 56 K, le dve stranki za 11 K 85 v ni mogel v svoje zanke ujeti. Obdolženec pravi, da ga je k temu zapeljal neki Štampfel, kar pa ni res, ker je ta leta 1903. umrl. Obsojen je bil na 5 mesecev ječe.
Tatinska ciganka. Matilda Brajdič, ciganka, pristojna v Pii-berk, je poskušala pri zlatarju Eberlu na Mestnem trgu izmakniti zlat prstan z diamantom, kar se ji pa ni posrečilo, ker je gospodar prstan takoj pogrešil. Koj na to je pa vzela sta-rinarju Francetu KrSkoviČu par hlač, jih je policija pri njej našla. Vzlio njeni ciganski nedolžnosti je bila obsojena na 3 mesece težke ječe.
Tiija pretepači Janez Mlakar, gostača sin v Biglju, je bil jezen na Makovčevo rodbino. To sovraštvo je izviralo zaradi petelina, katerega je brst Janeza Mlakarja, slaboumni Tone, letošnji predpust ubil, kar so Makovčevi orožnikom naznanili. Dne 29. marca t. 1. je nesel Naoe Makovo škaf vode is vodnjaka v vežo. Mlakar, ki je šel za njim, ga vpraša, zakaj je njegova mati obtoienčevo (Mlakarjevo) sestro zmerjala. Mlakar ga udari z roko po glavi, potem ga pa vrže s vso silo ob tla. Z združenimi močmi se je vendar posrečilo Mlakarja is veše izriniti. Obdolženec pa le ni ie dal mira; prišel je kasneje, ko so Makovčevi v sobi okoli mise sedali, oborožen ■ sekiro, ■ ka-
tero je zamahnil proti glavi Franceta Makovoa, s krikom: „Zdaj boš videl, kaj so Previsi" in gotovo bi mu bil glavo preklal, da se ga ni v tistem trenotku okolu pasa ovila Helena Makovo. Ostrina sekire je zadela Franceta Makovoa na desne med-lehti ter ga težko poškodovala. Nekaj tednov po tem dogodku je popival Mlakar z Janezom Grilom iz Podbrda, Alojzijem Klopci čem iz Po-žarnice in dninarjem Franoetom Maj-oetom pri Janezu Bregarju v Brinju. Nekoliko od žganja opiti, so napadli prvi trije Maj četa, ker je fante na korajžo klical. Mlakar ga je vrgel na tla in se vlegel nanj. Gril ga je udaril pod levim kolenom s kolcem, da se je ta zlomil, KlopČič ga je pa še nato ravno tja mahnil s kosom polena. Majoetu je bila zlomljena leva noga. Gril priznava svoje dejanje, med tem ko tovariša tajita. Mlakar je bil obsojen na 15 meseoev težke ječe, Gril na 4, KlopčiČ na 3.
Telefonsku in brzojavno poročila.
D ni tri j Slavjanski unrl. Bukaraitv 28. julija. Tu je umrl Dmitrij Agrenjev Slavjanski, znameniti vodja ruske vokalne kapele. Slavjanski je bil na svoji zadnji umetniški turneji po Evropi in je spom ladi s svojim zborom še koncentiral v Ljubljani.
Razpust karlovs egs cerkvenega kongrese. Karlovci, 28. julija. Danes ob 10. dopoldne je bil otvorjen srbsko pravoslavni cerkveni kongres. Po pozdravnem govoru škofa Miro na Niko-lića je posebna deputacija šla po kraljevega komisarja Guntherja. Radikalna stranka je sklenila pri volitvi patrijarha oddati svoje glasove vladiki Zmejanoviću. Ker je vlada nasprotna tej kandidaturi, se splošno pričakuje, da bo kongres razpuščen, ako se v zadnjem času radikaloi ne zedinijo za kakšnega drugega kandidata.
Češka ministra — tajna svetnika.
Huna], 28 julija. Trgovinski minister dr. Fiedler in Češki minister rojak Prašek sta imenovana za tajne svetnike.
Padec hrvaškega bans.
Budim Delta, 28. julija. Kocka je padla. Wekerle, ministrski predsednik, se je končno odločil, barona Baucha pustiti na cedilu. Baron Bauoh bo meseca septembra odstopil in za njegovega namestnika bo imenovan grof Miroslav Kulmer.
Sestanek v Revelju.
Revel] 28. julija. Na carski jahti „Standard14 je bil snoči slavnostni banket. Napitnici carja Nikolaja in predsednika Fallieresa nagla-sata prijateljsko zvezo med Busijo in Francijo z željo, da se ta zveza v bodoče še poglobi in okrepi kot zalog evropskega miru.
Splošno pomiloščenje   na Turškem.
Carigrad, 28. julija. Pred Visoko Porto v Stambulu se še vedno prirejajo hrupne manifestacije. Včeraj popoldne je bil na trgu pred Porto velik miting, na katerem se je razpravljalo o splošni amnestiji. Izvoljena je bila posebna deputacija, ki je šla k velikemu vezirju Said paši, da mu izroče tozadevno resolucijo. Istočasno je prišla v isti zadevi k velikemu vezirju deputacija časnikarjev. Said paša je deputacijama odgovoril, da je sultan že izdal irade, s katerim se pomiloščajo vsi politični zločinci v Carigradu in v provinci.
Ustreljeni vohuni. Solun, 28. julija. V Solun pride v kratkem šest vodij makedonskih revolucionarnih čet. Včeraj ponoči je dal mladoturški odbor ustreliti štiri vohune — dva stotnika in dva civilista. Mrtva trupla so pustili ležati na pozorišču.
Srednjeveška_
viteško borba
na Gradu*
Poslano.*
Gnusna afera — gnusnih ljudi.
Moj stari prijatelj »Slovenec« je priobčil v pretečenem tednu notici, ki sta naznanjali, da sem kazensko prestavljen iz Črnega vrha. Tudi v sobotni številki se je spomnil kar v uvodnem članku »nekega nad-učitelja«, čigar prestopki so tako gnusni, da je moral g. vladni referent v sredi nehati, ko je poročal o njih v seji c. kr. deželnega šolskega sveta.
Da bi ne dal gotovim tenkovest-nim gospodom prilike do bpetovane-ga discipliniranja, sklenil sem prvotno, da ne bom poročal o vsej zadevi
• Za vsebino tega spisa je nrednlltvt odgovorno le toliko, kolikor določa sakea
javnosti* Za tako zatajevanje je bilo treba seveda vzeti v zakup veliko mero — krščanske potrpežljivosti.
Žalostno pismo očetovo in pa mnoga vprašanja prijateljev, ki me poznajo, pa so me moralično prisilila, da podam komentar k »Slovenceve-mu« zavijanju. Storim pa to tem rajše, ker hočem s svojimi izvajanji podpreti glasovanje onih visokospo-štovanih gospodov v c. kr. deželnem šolskem svetu, ki so imeli pred očmi
— v važnem momentu končne sodbe proti moji osebi — srce prvega Učenika in to, vzlic temu, da je — po »Slovenčevem« poročilu g. vladni referent »odnehal v sredi«.
V Črnem vrhu imamo mnogo — pastirjev. Kaj se na paši godi, vedo mnogi mnogi učitelji. Onanija — Čisto nekaj navadnega. Medsebojno prijemanje spolovil — vsakdanja reč.
Deček in deklica prideta prepozno v šolo. Izgovor: »Se ni bilo ju-žine«. Dru^i otroci povedo, da sta šla sicer ž njimi od doma, na vrhu klanca sta krenila v gozd. Posamezno izprašana povesta jokajoč, da sta grešila — proti šesti zapovedi. Zato-žita še druge. Preiščem previdno in delikatno kolikormožno. Nisem svetnik, a sram me je bilo, kar so mi povedali otroci. Par slučajev bi lahko zagrabilo državno pravdništvo, ker so bili po izjavah otrok prizadeti tudi nekateri — odrastli.
Gospodu katehetu sem povedal slučaje. Otroke sem sam ostro posvaril, staršem pa bi bila dala krajna učiteljska konferenca — diskretna navodila.
Vsa akcija je imela torej naj-plemenitejši namen. A kaj se je zgodilo? Slepa ljubezen staršev — mi je prekrižala račune.
»Ubijem te," raztržem te, ako si to storil. Prisežem, da moj otrok kaj takega ni delal,« je vršalo po hišah
— mojih sovražnikov, ko so otroci povedali, za kaj se je šlo v šoli. Terorizirani so vse utajili staršem. »Saj nisem ničesar storil, a učitelju sem tako povedal, ker sem se bal orožnikov,« tako je govoril vsak učenec, ko je bil zaslišan po predsedniku kraj-nega šolskega sveta, ob navzopnosti staršev in prizadetih otrok in tako so izpovedovali tudi takrat, ko je pisal njihove izjave g. c. kr. okrajni šolski nadzornik, kateri je zaslišal tudi mene. Podal sem pismeno opra-vičbo in c. kr. deželni šolski svet je imel razsojati, komu gre resnica. Manjšina v c. kr. deželnem šolskem svetu se je postavila bržkone na stališče neresničnih otroških izpoved i j ter me je hotela vreči — na cesto.Za-kaj ? Morda zato, ker sem hotel rešiti nsrečne otroke duševnega in telesnega propada?
»Slovenčevo« zavito poročilo je naredilo povsod, kjer me poznajo, zlasti na Vipavskem — velik vtisk. Stvar se različno komentira, obča sodba tudi pri klerikalcih pa je, da bi moral katoliški list poročati o vsej stvari malo drugače že z ozironi na mojega boleh nega, sivolasega očeta, ki — notabene — »Slovenca« še razpečava. »Rane, katere mi je prizadel »Slovenec«, ne pozabim tako kmalu, morda nikdar . . .«, tako mi je pisal 661etni starček — moj dobri oče. Na adreso g. dr. Evgena Lampe ta pa pripomnim še sledeče besede: »Solze krivično žaljenega očeta vpijejo do neba po maščevanju.« — Kristus je dejal nekoč: »Ti — glej«. Podpišem pomenljive besede z obema rokama.
V Ljubljani, 27. jul. 1908.
Fran Silvester,
učitelj.
SANATOGEN
mm neutrpljivo krepilno in osvežilno mm I sredstvo za vse, ki se čutijo |H bedni in onemogli, kakor sploh
I za nervozne in slabotne. B
D Več nego 7600 profesorjev in H
S zdravnikov ga je sijajno potrdilo. RŠi
RH Dobiva se v lekarnicah in dro- lg|
111 gerijah.      2514—1 Pn
■B Brošuro pošlje lutonj in po«t- I
■S nlne proato Bnner 4k €1«., Berlin IM1
Wm **w         Generalni »M topni k  C I
Sil Brady, DonaJ I., FleiMonmarkt 1. Wm
Heteoralosttno poročno.
Vliina nad morjem aoe. Srednji aratai tlak 786*9
¥	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura ▼ C°	Vetrovi	Nebe
25.	9. zv.	737 8	19-8	slab jug del jasno	
26.	7. zj.	7386	17-4	p. m. jug	del. obi.
•	Z pop.	787-4	285		jasno
Srednja včerajšnja temperatura 216', norm 19*9*. Padavina v 24 mah 2 1 mm
FRANC JOŽEFOVA
GRENKA V0PA^W?fl7fl
Borzna poročila.
L|m»ljuska
„Kreditna banka v LJubljani11.
Uradni kuni dun. bon« 27. julij« 1906.
Blago
M*/, majska reata. . . , ♦f°/0 srebrna renta • • . #»/t avstr. kronska renta. . e*/# „ zlata 9 ' m • 4^f« ogrska kronska renta • 4*f#     9    zlata       . .
posojilo dež. Kranjske •*/•*/• posojilo mesta Spliet 4*///. » • Zair bos.-herc. žslezniiko posojilo 1902 . . . «*/, teška dež. banka k. a. 4*/4 „ » » ž. O-41/,*/, zast. pisma gal. det.
hipotečne banke . • 4Vt% pešt. kom. k. o. s
10«/. pr......
4'/,*/, zast. pisma Innertt
hranilnice.....
4*/,*/, zast pisma ogr. eentr.
dež. hranilnice. . . 4Vi*/« pis. ogr. hip. ban. 47tV« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... ♦»/,•/• obl. češke ind. banka 1% prior. lok. Želez. Tret-Poreč ..... 4% prior, dolenjskih žel. . p, prior. juž. žel. kap. »///, 4vf • 0 avstr. pos. za Žel. p. e.
Srećke.
Srečke od 1. 1860*/.  .  . . m    od 1. 1864 ....
, tizske......
9    zem. kred. I. emisije
* ogrske "hip. banka . .    srbske a frs. 100*—
, turske......
Basilika srečka . . • Kreditne 9    .  . •
InomoŠke 9     •  • •
Krakovske . ...
Ljubljanske 9 • . • Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. . » » . . . Rudolfove < » . • • Salcburške 9    *  • •
Dunajske kom.   9 ...
Delni««.
južne železnice.....
Državne železnice .... Avsir.-ogrske bančne dela.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     9 9       . .
Zivnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brftx) Alpinske montan .... Praške Žel. Ind. dr. ...
Rtma-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe
m
C kr. cekin .
30 franki   . .
20 marke   . .
Sovereigns. .
Marke   . . . Laški bankord
Rublji   .  . .
DolariJ  .   . .
Denar
9660 99 20 96 70
11610 9*90
11065 97*75
10010 9920
98*45 97-95 97-15
109*76
104 —
98-
9825 9850
98-99*75
99.90 98 2712i 99-
15170 261-142 25 266 50 259 — 237-
99 75 186 20
20
470--108 — 111-61 — 50*10 26 51 68'-111 — 492 —
9680 99*40 96 90
11630 93 10
11085 9875
101*10
10020
9945 9825 9815
110*25
105 —
99 —
99*25 99-50
99 — 10075
99*-27325 lt 0- -
153 70
265-
14625
27252
265*-
243-
10075
187 20
22 -480-— 118-121 —
67
5410 28*15 72 -121— 502 -
•
116-75 117 75 692 10 693 20 730 - 1740 — 61875 6 925 735-5C 736 50 238 25 238 50 710-
667 50 668 50 (2685 - 2695* 550251 55125 260—i'263 — 530 -T534-168'50! 170-
1135 19-04 23 51 2398 117-35 9535 251 480
11-39 19*17
23 53
24 03 117-55
95 52 252 5 —
žitne cene v Budimpešti.
Dne 28 julija 1908. Termin,
Plenica sa oktober . Ki za oktober . . Koruza za avgust .
9 za maj 1909 Oves za oktober .
sa 50 kg K sa 50 kg K
za 5) kg K za 50 kg K za:b0 kg K
11.17 943 750 7*30 8-24
Efektiv.
Nespremenjeno.
2592
Podpisani naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod
Jakob Dermota
posestnik In usnjar
danes, dne 27. julija ob 5. zjutraj v 61. letu starosti, po daljši mučni bolezni ter previden s sv. zakramenti zaspal v Gospodu.
Pogreb se bode vršil dne 29. julija ob 8. zjutraj v Železnikih iz hiše žalosti št. 32 na domaČe pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
Železniki, 27. julija 1908.
Frančiška Dermota, soproga. — Dr. Anton, Jakob, Mihael« sinovi. Marila, hči.
majhna, i kapi ali pa vaaane
aa več let w najrajie na
Ponudbe pod nJL f.u pasto re-
2551—3
•   Zahvala. 2693
Štejemo si v dolžnost, da se s tem odkritosrčno zahvalimo za vse mnoge dokaze \ risrčnega sočutja ob smrti našega iskrenolj ubij enega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Josipa Vhhnarla
mestnega vodovodnega strojnika
zlasti pa za lepe poklonjene vence. Posebno se pa zahvaljujemo g. dr. Jenku ter ostalim gg. magistratnim uradnikom in praktikantom, cenj. osobju mestne eletrarne in mestnega vodovoda, slav. veteranskemu in gasilnemu društvu ter si. društvu delovodij, sploh vsem, ki so spremili rajnika k večnemu počitku. Vsem srčna hvala.
V Ljubljani, 27. julija 1908.
Žalujoči ostali.
Debakl aa aprejeanaje w poprave.
Dve hIJi
aa glavnem trav ¥ Spadali toki, zraven oerkve, aU tak#| napreJa].
V hišah, ki se dobro obrestujeta, se nahaja ve5 stanovanj. ProJa ie parcelirani stavbni
Gostilna
aa adda take, v aa|esa aH aa ra-ftaa- Prostori se oddajo tudi aa kako
preiajalme
Poiave se v upravniitvu „Slov. Naroda". 2436—3
Lepa pro do jn I no
pripravna tudi aa piearae, aa adda takaf ¥ fteepeeklh nttoak etev 7.
Natančneje ae »ve v trgovini A. Enao, aHarakl tra it 7, 2M5 3
Natakarica
aa rataBf stara 19 let, IMa primerne službe v kaki boljši gostilni v mestu ali na deželi. Vstop takoj ali posneje. 2595—2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
za 30 lepih kla. 2*98-1 Kupci naj se obračajo pismeno
na Joa. Seldla ¥ Spadali Sliki
Ob vsakem epeeaaa mi T
HOTEL „ILIRIJA"
Josip ^cA/ie/cter
2obo3dravni^.
roj.
Thuma
• —poročena. Jfagy %ecsk*refc       dne 28. julija 1908.
Postojna
2597
Jutri, v sredo, 29. Julija
- velik -
KONCERT
popola«
Ljubljanske društvene godbe
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika
Vaclava Tallcka.
Začetek ob 8. Vstop prost.
Na obilen obisk vljudno vabi
2600 JHarlJa Jfevak
hotelirka Ob vsakem vrtnar nU!
__. _*_
5Samo še do 1. avgusta aO% Blata ttmnm  ts vse noletne nrpHmftt.pi ti.  nr • damska Ha-
60% alije cena aa vse poletne predmete n. pr.: damake ba
tlataa in svilnate obleke, avetle obleke, pikataata in platnena
krila ter elpkaate in battetaate klasa. Maika in daike llatrove in pralna aklaka in lahke obleke
la poletnoga blaga. 3
1
JliiSleiko skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
1
C. Id kr. Intendnncilfl 3. vojo
Aviso
k Št. 7593 1. 1908.
zaradi zakupne oddale sena, slame, drva In premoga za
The Royal Wonder h
Tke greatest Bio-Theaier ol tke
WOrld 2521—2
DnnK,Z8.iniuM,29.luliia
premierna
predstavo
o Lattermannooem drevoreda
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček Is spareda:
V avtomobilu okoli sveta. Otroško zavetišče.
Ometnlike točke ls Bie-Varfete:
2. Garda strahov. Žive karte. 3. Piruh (kolorirano). 4. Amor za kulisami. — Izgnan iz rodne hiše. — Ves talka. — Nočni čuvaj. Drama v več slikah. — Vesele vsakovrstnosti. — Povesti o Pavlihu. Opremna točka v mnogih slikah. 2589—2 Wsalc  elaaam  e*x*e^ ol satiaawsn«
Zadetek ak paln 9. zvečer — Ob nedeljah In praznikih tudi pepel« dne ek 4 ari.
Cene: Loža za 4 osebe e K; fotelj 1 ftO n; I. prostor 1*20 1} II. prostor 80 Via.| m. prostor 6e ¥•) IV. prostor 40 ¥.
L Geni N. Govrič
ravnatelj. poslovodja.
. v postajah		Ponudbene obravnave se bodo vršile pri	v	e •o	3"! os	(0 3
Kcmin.....		občinskem uradu	Korminu	6.		
Gorica.....		vojaškem preskrb o vališču	Gorici	7.		
Kanal......	,bra 1909	občinskem uradu	Kanalu	8.		
Gradišče .... Ronki......		okrajnem glavarstvu	Gradišču	10.		
Tržič......	a	občinskem uradu	Tržiču	11.		
Celje......	o m	vojaškem filialnem	Celju	12.		
Geloveo.....	lo 31. i	oekrbovališČu	Celovcu			
St. Vid.....		okrajnem glavarstvu	St. Vidu	13.		
Vol&perg ....		okrajnem glavarstvu	Volšperku	14.		e
Ptuj.......			Ptuju	17.	d •M ID	
Maribor..... Slovenaka Bistrica Strass.....	1. oktobra .	vojaškem preskrbovališču	Mariboru	19.		0 u
Radgona.....		okrajnem glavarstvu	Radgoni		bi	a 4-* e > T
Trat....... Koper...... Bazovica ....	io dobo od	vojaškem preskrbovališču	Trstu	20.		
Sežana .....		okrajnem glavarstvu	Sežani	21.		Tj
Ljubljana.....	n	vojaškem	Ljubljani	22.	d	fl
Gradec .....	>	preskrbovališču	Gradcu			0
Trbiž...... Malborjet .... Rabi......	o za sagotc	občinskem uradu	Trbižu	24.		G) O 0) H
Boveo ......			Bovcu	25.		
			Tolminu	26.		
Bruck na Muri. . St. Marein....	jeno voja	okrajnem glavarstvu	Brucku na Muri	25.		
Judenburg ....			Judenburgu	26.		
J; Beijak......	a	voj. ribal, preskrbovališču	Beljaku	28.		
E Kotje......	s	občinskem uradu	Kotju	29		
		mestnem magistratu	Rovinju	1.	o.	
1 Poreč......		okrajnem glavarstvu	Poreču	2.	o O	
Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo pri gori navedenih obrav-navalnih mestih raagrneni razglasi in zvezki pogojev, kateri zadnji se dobivajo pri vojaških preskrbovalnih skladiščih. 2587
V Oradcn, julija 1908. C. IH ki. IntSflllMCa 3. Y0]0.
1 U.
po jako nizki oeni.    2510 3 Kje, pove uprav. »Slov. Naxoaau.
Urarski
učenec
ae sprejme pri Rudolfu Rusu ¥
Kranju 2265 25
Stanovanje
a 3—4 sobami in z vsemi pri tik-linami ae sprejme takoj 2590—1
Ponudbe pod flHanptmannki na
uprav. BSlov. Naroda4**
Učenec
14 do 15 let star, sprejme ae pri Ivanu SetinJ, kovaču ¥ Zgornji Šiški st 60. 2550 3
Sprejmem takol ¥ delo
slitarskeca pomočnika
in 2E68—3
udeaoa.
ANTON SOKLIČ
slikar in pleskar v Kranja.
Spi soMi
mlad, dobro izurjen v špecerijski in ielezninski stroki, vešč obeh deželnih jezikov,  z dve in pol letno prakso
želi premeniti dosedanjo službo.
Kje, pove uprav. nSlov. Naroda* pod šifro , z vesti sotradnik1  2599 1
8 4 sobami ln pritiklinami
-se odda-
mirni stranki brez Otrok  takol ali za prihodnji aelilnl termin.
Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Narodau. 2354—&
Naznanilo.
Slav. občinstvu, trgovcem in časopisom naznanjam, da sem za naroČila za hotel „Vegau le takrat plačnik,, če je osebno od mene ali moje soproge naročeno. 2594—1
Z odličnim spoštovanjem
Anton in Marija Maver
lastnik hotela „Vaga" t Sp. Sttkl it 26.
Lepo posestvo
5 minut od okrajne oeste, 34 oralov njiv, travnikov, sadunesnlka, gozda ln vinograda ▼ najboljši legi, močna in velika poslopja, pri močni vodi žaga ln mlin, ki se da preua-rediti v umetnega, proda zavoljo družinskih razmer Anton Poschar nig ¥ St. Jurju ob Pesnici prt Mariboru 2596
Ženitev.
Višji uradnik, star 30 let, se želi seznaniti v svrho že-nitve z izobraženo, ne nad 24 let staro Slovenko s premoženjem. 2591
Cenjene ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, do 5. avgusta pod „L M." Ljubljana, poete restante. Najstrožja tajnost zajamčena.
podntžnico > Meto. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Del. aimira k ■.»■« nmm Strltarjav« mUom itov. 2. k«_«»-v—i - sprejem, vloga na knJl±io» In na tako6i va6un ter jih obrestuje od dn
Podružnica u Celovca.
vlogo po
Kupuje in pvodmjem wyednoaatnei pmplgje vaah vgat po hulaintuem lau^xu.
ladajatell ta edgevernl aredalk ataate ■ a• tealaaelek.
Laatataa ln tlak »Narodne tiakarne««
498519