W>mW>mW sa vfe Nedelje in Prašnike zeliga leta, litere je pridigoval GASHPER Sli VAB, fiijmofliter v’ Dobu. PERVI DEL. V’ Ljubljani, n a t i f n 11 J o s li p f B 1 a s n i k , 1835 . Na prodaj per Janesa Iilemensu, bukvovesn. V’ nalif teh bukev fo miloltivi Firfht GOSPOD GO (SPOD AH®©® AtQ JS* LjuMjanfki fhkof, 20 . velkiga travna i8.)5 dovolili. (N-diODi7-U'P PRIDIGA pervo Adventno nedeljo. Uefm'/.Imji vam po vi’-m: Tri rod ne bo prefhel, dokler fe vfe ne ugodi. Luk. 2J. poft. T. refnizhna opomba, f ! ktero Jesuf fvoje prerokovanje od judovfkiga ljudftva fklene, ni le Apoftelnam in pervim vernim dana, temuzh tudi nam in vernim vfih /.hafov, ker je fle- liernimu kriftjanu potrebno nad faboj zhuti, in Te nevarnofti, v’ ktero bi utegnila njegova dufha priti, s’ vfo fkerbjo in previdnoftjo va¬ rovati. Notranje in unanje rezhi namrezh naf v’ greh sapeljujejo, utegnemo na Boga in na fvoje svelizhanje posabiti, ali pa fkerb .sa nj na kaki drugi zhaf odloshiti, v’ kako shaloft in nefrezbo sadeti, neprevldama in na naglim pred bbshjo fodbo priti . in neperpravljeni sa boshje oblizbje, in boshjiga dopadenja nevred¬ ni fposnani bili. 4 Sleberniga kriftjana dolshndft je tedaj, nad dufho zhuti, in sa-njo fkerbet*. Tode kdo bi miflil, de fo v’ tej rezili f kore j 1 * 4 v H ljudje saTpani, in de je veliko kriftjanov , kteri snotraj vezhno Tmert Tpe, ako lih To sli¬ na j savoljo Tvojih zhafnih opravil grosno prid¬ ni in fkerbni. Nekterim je nad svelizhanjem njih dufhe tako malo leshezhe, de komaj kdej po njem vpraThajo. V’ drusih rezheh To tako slo, in The prevezh pridni; koliko ti poftavim persadevajo na tem Tvetu ljubesin , imenilnoft, vifokoft, bogaftvo in velelje doTezhi, in te re- zhi fkosi zelo shivljenje ohraniti! NaTproti jih je pa lilno malo, kteri bi li refnizhno persa- devali , dobri in Bogu dopadljivi kriftjani biti, vfak dan v’ modrofti in gnadi pred Gofpodam, in Tvojim prihodnim Todnikam rafti, in sa edi¬ no potrebno in zhloveka nar vredniThi delo v’ reTnizi Tkerbeti. Ali nimate nobeniga imenit- niThiga dela, kakor To Tkerbi sa zhaTno shiv¬ ljenje? Ali morebiti gotovo vefte, de vam vaThe svelizhanje ne more Tpodleteti? Ali morebiti miTlite , de veliki zilj in konez Tvojiga shiv- Ijenja lahko bres vliga truda doTeshete? Ali veliko bolj ne vefte , de naT The Tam Bog opo¬ minja sa svelizhanje T’ ftraham in trepetam Tkerbeti? „Kar vam rezhem“, pravi naTh bosh- ji svelizhar JesuT KriftuT, „vjim rezkem: Zhuj- te.“ In katoljThka zerkev, ktera daneT Tvoje novo leto sazhne, nam osnanuje JesuTov nauk od Tplohne Todbe, in s' njim tudi imenitni nauk Tvetiga apofteljna Pavla Tklene, kteri pra¬ vi: Bratje! zhaj' je, de od f'panja vjtdnemo, sato de bi Te vti, ki savoljo svelizhanja Tvoje duThe dremljejo in Tpe, T’ tem mozhnim opo- minovanjem prebudili, in Te tifte svelizhanTke 5 pasnolli in zhujezhnolli nauzhili, P ktero mora flehern krilljan sa fvoj imeniten namen, sa dufho in njeno sveiizhanje fkerbeti. In ker nam t Sin boshji to doishnbft prav velikokrat in ferzhno perporozha, ker apofteljni s’ veliko go- rezhnoftjo od nje govore, in ker To vfi lifti , evangelii , in fkorej vfe Hrani fvetiga pifma P takirnile nauki napolnjene: Zhujte, molite , pa¬ site , vfako nro bodite perprdvljeni, ker ne vejte ktero uro bo Gofpod prifhel , sato bom danef od tega govoril, de J'mo dolshni nad jabbj zhiiti. Zhujezhnoft, ljubi moji pofiu- fhavzi! je pazh ref grosno potrebna, 1. ker snamo priti, in v’ shivljenji tudi ref veliko¬ krat v’ take nevarnofti pridemo, v’ kterih fvoje sveiizhanje lahko sgubimo, in 2. ker naf tedaj fmert utegne neprevidama vjeli, in natvegama pred fodbo boshjo poftaviti. —- 1 . Potrebno nam je 1 . p.! nad faboj zhuti , ker utegnemo v’ fvojim shivljenji velikokrat v’ take nevarnofti sadeti, v’ kterih fvoje sveiizha¬ nje prav lahko sgubimo. Zhimu pameten zhlo- vek sa fvojo zhafno frezho fkerbi ? Gotovo le sato, ker bi utegnil po fvoji bresfkerbnofti in nemarnofti v’ nefrezbo priti, ker po dobizh- kasheljnofli in golili driisih ljudi lahko fvoje premoshenje sgubi, in ker fe s’ lenobo in sa- pravljivoftjo ob perpomozbke fvoje zhafne fre- zhe perpravi; kdor nesmerno je in pije, fe fam sa fvojo frezho neperpravniga (lori, in li G fam nefrezho na glavo nakoplje. Kdor Tvojim hudim ftraftam , in obzhutfkimu nagnenju pre¬ dolge bersde pulil, fe pridnolti in dela hoji, zhiftejfhiga vefelja ne more zhutiti , oflabi in opefha na dufhi in telefu , je pred ali potlej nefrezhen zhlovek, kteri Te shivljenja navelizha, in morebiti The zlo v’ obupanji fam febe kon zha. Nimamo li tazjh nefrezhnih isgledov? — Kdor je pa pameten, fe tih in tazih naflopkov greha in rasu jsdanofti she savoljo fvoje zhafne frezhe f’ zhujezhnoftjo nad faboj ogiba in ob- varije. Ali nam ni tedaj tudi fkerb in zhujezh- nofl sa nafho vezhno frezho potrebna? Ali mi- fli te, de te vezhne frezhe ne moremo sgubiti f’ fvojo sanikernoftjo in nemarnoftjo? Oh! lju¬ bi poflufhavzi! nevarnoft, v’ kteri je nafha vezhna frezha, je grosno velika; vezhna frezha je nefkonzhne žene; fpodtikleji svelizhanja fo mnogi; in fhkoda, ktero bi na svelizhanji ter- peli, fe v' vezhnofti ne da, kakor drugod, po¬ ravnati. Premifiimo vfaj nekoliko, v’ kterih nevarnoflih je nafhe svelizhanje. 1. Sa naf je she to nevarno, ljubi po¬ flufhavzi! de naf veliko hudih, pohujfhljivih sgledov v’ greh napeljuje. Sdaj pazh ref hiido prav ozhitno na fvetu gofpodari; prevezh je flep , kdor tega ne vidi, in prevezh je bojezh, kdor tega ozhitno ne fposna in ne poterdi. Na- vadnifhi pregrehe pa po fvetu veliko hitrejfhi okrog febe fegajo, in fe veliko losheje nalesejo, kakor pa kuga, in losheje fe kvigi mejniki in sdravila najdejo , kakor pregreham , ktere po 7 (Vetu fploh gofpodaTijo. Ne rezhem prevezh, kader s’ vfimi pametnimi ljudmi pravim, de dan danafhni nekteri ljudje nar gerfhi dela bres framoshljivofti, bres ftrahu boshjiga, bres pomiflika grehovih vezlinih shaloftnih naltopkov pozhenjajo. Ali pa morebiti ni ozhitna refni- za, de hudobija fhe ni bila nikoli tako pre- dersna, kakor lih v’ nafhih zhafih ? Ali le ne pertoshijo pofhteni ljudje de je odkritoferzh- no(l, sveftoba , prava zhednoft, in ljubesen do Boga in blishnjiga fkorej ismed kriftjanov sgi- niia? Oh! veftnolt smiraj bolj pefha, hudobija fe v’ zliednolino oblazhilo oblazhi,in fpofbtovanja vredna framoshljivoft je per marfkterih kriftja- nih sgubila pravizo, med ljudmi pofhteno, ker- fhiinfko shivljenje ohraniti. Kakfhin lad is te¬ ga pride? Ta, de kader nizh boljfhiga ne vi¬ dimo, kakor pohujfhljive dela, jih fkufhamo tudi mi. delali 5 ker greh in grefhnika v’, zha- fii vidimo, fe nam nad grebam vezh tako ne Audi , kakor bi fe nam imelo Auditi; ker na- Aopke in vefelje pregrefhniga shivljenja hvaliti flifhimo, fe ga fzhafama tako slo pervadimo , de ga tudi mi ljubimo; ker okrog febe vidimo, de fvet nizh kaj ne porajta, ali je kdo sveA, refnizhin , zhift, sdershljiv, pravizhin, ali ne, torej kmalo krnalo tudi mi nizh vezh na to ne porajtamo. ZhednoAi fe odvadimo, greha fe pervadimo, ga bres fkerbi in premiflika do- pernafhamo, is greha v’ greh sahajamo, in sadnizh opefha in fhe zlo umerje framoshljivoft in veft. In kam naf samore sadnizh vfe to per- 8 peljati? Kam drugam, l ii. in ne morefh v’ greh sa- peljan bili, ako nimafh vfaj kaziga fkritiga poshelenja po njem. Ako pravifh, de fe nifi mogel prema'gati, fe le nifi hotel premagati, ali pa nifi potrebnih perpomdzhkov v’ prema- ganje fvojiga poshelenja svefto obraahal. Zhe pravifh, de fe ne morefh fpreoberniti in fe f’ zhlovefhko flaboftjo isgovarjafh, rad flab olla- nefh; zhe fvoj greh na druge svrazhujefh, lih P tem na snanje dajefh, de fi n)ih vabljenje rad poflufhal. — Ker imamo tedaj she v’ febi tako nevarniga fovrashnika, kteri le f’ pohiijfh- ljivim fvetarn soper naf firm ja in fklepa, de hi naf pogubil, ker imamo siinaj marfikake sapeljivze, snotraj pa fkrito posheljenje po od Boga' prepovedanim fadu: fe ja dobro ve, de fmo v’ veliki nevarnofti tifti dragi kamen , ali veliki saklad sgubiti . kteriga je Bog le takim ljudem dati obljubil, kteri njegoviga dopade- nja nalafh in po nemarnim ne sapravijo; v’ tej dvojni nevarnofti imamo tedaj dvojni usrok na fvoje nar fkrivnejfhi nagnjenja pridno pasi- ti, in nad faboj fkerbno zhuti, de fe ti no- trajni fovrashniki nafhi dufhi v’ fhkodo s’ u- 9 najnim vabljenjem in sapeljevanjem fveta ne fklenejo. 3. Nevarnoft nafhiga svelizhanja pa fhe verh tega tudi okolifhine povikfhujejo, v’ kte- rih dan danafhni na fvetu shivimo. Opravki sdajniga shivljenja naf v’ marfikake saderge sa- motajo ; pozhutki in njih potrebe nafho dufho velikokrat mamijo; mnoge nadloge nam ne dajo zhafa sa svelizhanje fkerbeti, ali pa naf zhafna frezha premoti, in preflepi, de vef zhaf fvojiga shivljenja v’ fladnoftih potratimo. Koli¬ kokrat med tolikim in takim pofvetnim ras- trefenjem posabimo na Boga, na fvojo dufho, na fvoj zilj in konez in na fvoje svelizhanje, ali pa vfaj nehamo, na-nj refnizhno mifliti, in fe vezhnofli P pregrefhnim saupanjem in pre- dersnoftjo blishamo, in nikdar refnizhno in terdno ne fklenemo f’ fvetim shivljenjem fe sa vezhnoft perpravljati. — Oh! v’ tej nefrezhni nemarnofti sa vezhnoft, v’ tem neisrezheno ne¬ varnim dufhnim fpanji veliko veliko kriftjanov fpi! — Pa bi fe vender vfak kriftjan rad sve- lizhal, in nihzhe fe vezhni frezhi s’ naprejvset- jem ne odpove. — Ali fe nam ni tedaj is fpa- nja in fhundra prebuditi? ali nimamo prav fvete dolshnofti pogoftim farni v’ fe iti, in fe preifkovati, in isprafhevati? ali nifmo dolshni vfaj vfak dan isprafhevati fe: Kake fo tvoje mifli, shelje, in djanja proti Bogu? Koliko ti sa fvoje svelizhanje ftoril ? Kaj ti je fhe na poti, de fe fhe ne poboljfhafh? zhefa fe mo- rafh fhe ozhiftiti? kakfhinih rezhi fe morafh ogibali in varovati, de bofh kdej fvojiga Boga 10 in fvojiga odrefhenika vefel gledal? Oh! ljubi poflufhavzi! h’ (Vojimu pridu fe vfaj sdaj pre¬ budimo. To prebujenje, ta zhujezhnoft je prav slo potrebna in imenitna, ker je v’ tem shiv- 1 jen j i nafhe svelizhanje, nafhe vezhna frezha v’ velikih in mnogih nevarnoftih. In fhe to preminite, de naj fmerl lahko na naglim, neprevidama v jame , in pred hdshjiga Jodni- ka prejtavi. II. Ta refniza je gotova, nihzhe je ne more tajiti, in je tudi nihzhe ne taji; tode zhlovek ve dolti svijazh , f’ kterimi fam febe flepi, in fvojo veli savoljo nagle fmerti tolashi in moli. Kako fe pa zhlovek savoljo nagle, nepre- videne fmerti tolashi? On rasdeli fvoje shivlje- nje na dvoje; na eni Hrani ga veliko pufti, na drugo Hran ga pa malo dene. Pervi in nar vezhi del fvojiga shivljenja obrazha v’ zhafne posemljifke rezhi, v’ vshivanje greha, fveta, in vliga lega, kar zhloveka vefeli, mu slosh- no, fladno, pozhiitfko slavljenje dela, in kar zhloveka shivini, ktera le po fvoji gnatvi shi- vi, enaziga ftori ; drugi in mali del fvojiga shivljenja, kteriga sa fvet in greh ne more oberniti, tega hozhe sa Boga in sa vezhnoll obrazhali. Deflih je to rasdeljenje grosno zhud- no, fe vender velikokrat godi. Zhlovek vef zhaf fvojiga shivljenja po tem hrepeni, kar mora sapuditi, in sadnje minute shivljenja ho¬ zhe fvojo vezimo frezho sagotoviti in vterditi; 11 vfe shi vljenjc hozhe grehu flushiti, s’ Bogam pa v’ fovr*ishtvu shiveti; in kader she vezi* grefhiti ne more, fe hozhe s’Bogam fpet fpra- viti. Ali je pa to prava pot k’ svelizhanju ? tifta pot namrezh, ktera je Bogu vfhezh, in v’ fve- tim pifmu vterjena? Ni ref! ni mogozhe! Sa- kaj fe pa zhlovek vender na-njo sanafha? Ja, pravi grefhnik , kader fam febe tolashi, jeft fe hozhem k’ Bogu fpreoberniti. — Tode pre¬ minite s’ manoj vred, kako f laba, in plitva je ta grefhnikova tolashba ! 1. KriAjan ! fej ne vefh, ali bofh imel zhaf fpokoriti in fpreoberniti fe, ali ne. 4 Svo- je fpreobernjenje tako mirno zlo do sadnje ure fvojrga shivljenja odlafhafh, kakor de bi fe fmel na-njo gotovo sanafhali. Pa fej zlo nizh ne vefh, ali bofh sadnjo uro dofegel gnado fpreobernjenja , ali ne. Morebiti bofh naglo umeri, ko ne bofh imel zhafa na dufho mifli- ti: morebiti bofh ob befedo in ob pamet pri- fhel; morebiti te bodo takrat bolezhine, Arah in nepokojnoft tako nadlegovale, de fvojih mi- fel ne bofh mogel fkupej sbrati; morebiti te fmert v’ fredi tvojih posemljifkih opravkov vja- me in sgrabi, kteri te bodo tako motili, de bofh posabil na dufho mifliti. c Se li samore zhlo¬ vek fpreoberniti, kterimu pozluitki flushbo od¬ povedo, kteri ne more fvojih mifel sbrati, fvoji- ga shivljenja preifkovali, in fvojih del fodi- ti ? 4 Se li samore fpreoberniti, kdor ni per pameti? In vender je sadnjo uro veliko ljudi lazih. Kaj ni neumen, kdor mirno fpi, ako lih ve, de bo tudi on pogoril, pa ne ve ure, 12 ktero uro mu bo ogenj vfe poshgal ? Koliko nefpametnifhi je fne, kdor mirno shivi, in refhenje ali svelizhanje Tvoje dufhe na sčtdnjo negvifhno uro fvojiga shivljenja odlafha? 2. Na dalej tudi ne vefh, ali bo na frnert- ni poftelji tvoje fpreobernjenje refnizhno , ali ne. Ko bi poftavim fmert ne prifhla na nag¬ lim zhes-te, (pa tega vender ne vefh) ali sa- morefh sadnje minute fvojiga shivljenia refnizh¬ no pokoro ftoriti, in fe prav preprizhati, de je refnizhna? Ali bi (i od poboljfhanja ftojih otrok kaj veliko dobriga obetali, ko bi fi terd- no fklenili , de fe nozhejo refnizhno pobolj- fhati, dokler ne bodo is ozhetoviga doma f’ lilo isgnani? Sakaj pa miflite, de bo vafhe fpreobernjenje refnizhno, ako lih ga do tiftiga zbala odlafhate, v’ kterim ne bote vezh gre- fhiti mogli? Teshka je pokora na kbnzu shiv¬ ljenja, ker fe grehi slo namnoshijo, hude na¬ vade fe mozhno vkoreninijo, framoshljivoft in grevinga nad greham v’ ferzu vgafnjeta: fpos- nanje boshje tamni, in vfak obzhutlej sa ime¬ nitni zilj in konez fe sadufhi; befeda boshja, ktero zhlovek dolgo zhafa v’ nemar pufha , pri¬ de ob fvojo mozh, svelizhanje fe nizh ne zhi- fla, morebiti fe fbe ne posna. Kako bi bilo tedaj mogozhe, de bi fe v’ fpridenim, rasvaje- nim, umirajbzhim grefhniku ob enim, na nag¬ lim vfe fpreobernilo? Pazh ref, ljubi poflu- fhavzi ! ftrafhno je to , in zhe bolj premifhlju- jem, ftrafhnejfhi fe mi sdi pokoro na fmertno uro odlafhati. — Kako negotova je pokora na sadnjo uro, fprizhuje veliko fpokornih bolni- 13 kov, kleri fe po fvoji kolesni, kader fe osdra- vijo , fpet v’ fvoje bare ljube pregrehe obra- zhajo. V’ bolesni is ftrahu pred fmertjo Bogu obetajo poboljfhanje, kakor otrok is bralni pred fhibo; komej pa fmert in fhiba odideta, fe pa she bara nemarnob, navadna pregreha, fpet perklali. Ali fo fe tedaj taki bolniki fpreober- nili? Kaj fhe! Njih ferze fe ni poboljfhalo , temuzh je tako hudobno obalo , kakorfhino je pred bilo; sdihovali, shalovali , profili, obetali fo is ftrahu pred fhtrafingo, njih pregrehe fo jim pa fhe vfelej ljube obale. Is sdihovanja, shalovanja, profhnje, in obetanja fhe tedaj ne morefh fkleniti , de fi fe gotovo poboljfhal ; de fi fe refnizhno poboljfhal, fhe le fposnafh is prihodnjiga shivljenja, in kako hozhefh to na fmertni pobelji prav fposnati ? Oh! ljubi poflufhavzi ! zhe f m o pametni, zhe fvojo du- fho ref ljubimo, nikar refhenja in svelizhanja fvoje dufhe ne odlafhajmo na sadnjo uro fvo- jiga shivljenja ! Tudi na fvojo vero v’ Jesufa Kribufa, na fpravo s’ Bogam na sadnjo uro, na prejemanje fvetiga refhnjiga telefa na fmertni pobelji fe prevezh ne sanafhajmo, de bi savoljo tih re¬ zili- fvoje fpreobernje.nje zlo na sadnjo uro od- lafhali. Yera v’ Jesufa Kribufa, ktera nam k’ svelizhanju pomaga, mora shiva vera biti, ki is fpreobernjenja nafhiga ferza, in is dobrih del isvira, Grefhnik fe s’ Bogarn takrat fpravi, kader fe poboljfha, fvojo hudo pot sapubi, in Ikosi vredno prejemanje fvetih sakramentov od- pufhenje fvojih grehov dofeshe. Prejemanje 14 fvetiga refhnjiga telefa le tike tolashi, de Ib jim grehi odpufheni, kleri fo Te fpreobernili; nefpreobernjeni grefhniki pa fvetiga refhnjiga telefa ne vshivajo v’ tolashbo in v’ pofvezhenje, ampak farni febi fodbo jedo in pijo, ker Go- fpodoviga telefa od drusih jedi ne raslozhijo. Brumbi utnerje in vezhno svelizhanje dofeshe, zhe lih nima perloshnofti fveto obhajilo preje¬ ti ; nefpokorniku pa ne pomaga k’ svelizhanju, ako lih ga prejme. Ljubi kriftjan! ako ti je tedaj sa .svelizha¬ nje tvoje dufhe v’ refnizi mar, zhuj nad fvojo dufho, fpreoberni fe, dokler fhe lahko gre- fhifh, v’ shivljenji fe vliga vari, kar bi te u- tegnilo od ljubesni boshje lozhiti, in perprav- 1 ja j fe, ne le na fmertni poftelji, ampak vfe fvoje shivljenje k’ vrednimu prejemanju fvetih sakramentov in k’ frezhni fmerti; in tedaj bol h pred fedeshem milofti boshje gnado, in vezh¬ no svelizhanje dofegel. Amen. Drugo Adventno nedeljo. Kader je Janes v’ jezili Kriftnfove dela flidial, je poflal dva fvojili jdgrov k’ njemu. Matevsli. 11, e. .A.ko bi le per flabi Ijiižhi zhlovefhke pameti in modrofti premiflili, de hudobni kralj He- rbdesh lih tazhaf kraljevo zhaft in hvalo pre¬ jema, kader nedolshni, pravizhni Janes kerft- nik v’ jezhi sdihiije, bi utegnili dvomiti ali zvib- lati, zhe Bog, kteri v’ nebelih kraljuje, tudi na semlji sa ljudi fkerbi, in njih frezho in nefrezho vlada, ali ne. Lahko bi ti tako miflili: Janes, kteriga v’ fvetofti nihzhe ne prefeshe, od kteriga fam Jesuf pravi, de od shen ni bil vikfhi rojen, kakor je Janes kerftnik (Mat. 11, n.J, de je fhe vezh ko prerok; Janes, kteri je nedolshnofl, s’ ojftro pokoro prav lepo sdrushil; veliki boga- bojezhi. fveti, Bogvi dopadljivi Janes je v’ je¬ zhi vklenjen! Herodesh pa, neufmiljeni, ne- zbifti, loternifki kralj Herodesh ima kraljevo palizo, mu zhaft fkasujejo, fe mu vklanjajo, fe ga boje, in v’ vefelji plava! Kje je tedaj tifta dobrota boshja, P ktero bi mogel Bog ne- dolsbniga zhloveka kakor dober ozbe fvojiga ubogliviga fina fprejeti, in varovati? Kje je nefkonzhna praviza boshja, f’ ktero bi Bog imel greh po vfi ojftrofii fhtrafati? Kje je tiila modroft boshja f’ ktero bi Bog imel frezho in nefrezho po meri saflushenja meriti? — Take tamne in shaloftne mifli bi zhloveka motile, kteri bi videsno smefhnjavo med plazhilam zhednofti, in fhtrafingo greha hres vfe vere le P fvojim kratkim berlavim ozhefam in s’ golfi- vo pofvetno modroftjo fodil. Mi pa, ljubi po- flufhavzi! fmo per luzhi kerfhanflva isrejeni, kolikokrat fmo fe she preprizhali, de fe vfe, kar fe godi, pod boshjim vfigavidejozbim ozhe¬ fam godi, de ima Bog per vladanji vfih ljudi iplbh, in vfaziga zhloveka pofebej vfelej ne- m fkonzhno dobrotljive modre in pravizhne na¬ mene, de naf lih ta videsna smefhnjava na fve- tu nar bolj opomni, in preprizha prihodniga vezhniga shivljenja, v’ kterim fe bo pravizhni- ku in krivizhniku po saflushenji in po redu godilo; satorej bomo fvojo vero v’ nefkonzhno dobrotljivo, modro, in pravizhno vladanje bo- shje tudi f’ tem fhe bolj vterdili, ker fe bomo preprizbali, de je grefhnik, kteri fe nam fre- zhin sdi, prav sa prav she na tem fvetu slo nefrezhin. To bote fposnali, ko vam bom sdaj fkasal, de je vefelje grefhnikov na fvelu shd- lojino vefelje , vefelje tega fveta je objokova¬ nja vredno, in boljfhi je shalovati, kakor fe pa f’ tem fvetam vefeliti. * jSvet imenujemo fofebno Jesufove fovrasb- nike, kteri njegov nauk predersno sanizhujejo, in kakor puntarji soper Jesufa pregrefhno ve- ielje vsbivajo. ( Svetu namrezh in greha m' ne moremo zlo vfiga vefelja odrezhi, ker imajo pregrehe ref nekako fladkblt v’ febi; tode njih notrajna kakfhinoft, in naflopki pregrefhniga vefelja fo shaloftni. 1. Le premiflimo isvir posemljifkiga ve¬ felja. Kader je Jesuf od fvoje fmerti govoril, je djal, de fe bo fvet vefelil nad njegovo fmert- jo, in nad rastrefenjem njegovih jogrov in apb- fleljnov; de bodo njegovi fovrashniki nad nje¬ govim terpljenjem veliko vefelje imeli*, in rek¬ li: Aha! Aha! le na-nj planimo! ta nam je vfhezh ! — Ali je samoglo vefelje Jesufovih fov- rashnikov is bolj Ilrupeniga ftudenza is vir a ti? 17 — in ali samore dan danafhni kdo bolj pe- klenfko vefelje yshivati, kakor ga tifti zhlovek vshiva, kteri fe nad nefrezho pravizhnih, nad preklinjevanjem, in nad sanizhevanjem nafhe fvete vere vefeli in fmeja? Bolj je she hudi- zhu, kot zhloveku podoben, komur fe nad la¬ kirni pregrehami ferze hladi. Hozhem tedaj tako pofvetno vefelje v’ mifel vseli, ktero ni tako slo, kakor uno, pregrefhno, in vaf na njegove kolne kudenze opomniti. Vefelje, pokoj, in dovoljnok pofvetnjakov od tod isvirajo, de nektere nezhimurne dobro¬ te od sunej zhutijo, fi jih domifhlujejo, ali pa de fe na-nje fpomnijo. Nar vefeljifhi grefhnik je bres dnarja, bres vina, bres sdravja, bres oblaki, bres pajdafhev le prašen fanjavez. Ker fe pa te unajne dobro¬ te, is kterih grefhniku vefelje isvira, lohka ne dofeshejo, in bres veliziga terpljenja, bres ne- varnoki, in nejevolje ne dajo ohraniti, salo bi mu moglo pofvetno vefelje she savoljo tega prs- miflika slo sagreneti. Boshja previdnok vfaki- mu zhloveku nekaj dobrot deli, f’ tem pa ni grefhnik nikdar sadovoljin , kar je od previd- nolti boshje prejel, temuzh po dareh njegovi- ga blishnjiga ga slo sheja. Grefhnik takrat nar vezhi vefelje vshiva, kader fe na rajtingo in v’ fhkodo fvojiga blishnjiga vefeli. ..Spomnite fe, ljubi p,| tike prilike, v’ kteri prerok Nafan kralja Davida po dopernefhenim prefhekvanji, in neufmiljenim poboji bogatinza imenuje, kte¬ ri je ubosimu Urijatu edino ovzhizo, ki jo je imel, po fili vsel. Oh! fvet malokdaj potrate 2 18 napravlja, de bi popred fromakov ne sateral. Ubogi .Lazar mora fkorej lakote poginiti, in ob fvojo luknjo priti , preden le bogatinez v’ tanzhize oblazhi, in dobro je in pije. Ko bi per vefelji, in potratah kaziga grefhnika sdi- hovanje tiftih flifhali, kteri fo sa-nj na pre- terganje delali, in vender v’ fredi raslerganih otrok liradajo, kaj ne, de bi fe nam nad takim vefeljem lludilo, in bi raji k’ linim reveshem hiteli, jih tolashili, in jim po fvoji mozhi po¬ magali? Pazh ref! is tvojiga vefelja, grefhnik! fmemo velikokrat na tvojo odertijo, in golfijo fkleniti. Ti fe vefelifh na rajtingo fvojiga blish- niga, — pa le nikar prenaglo, pa le nikar bres fkerbi! ker te tvoj blishni she s’ nevofhljivim ozhefam pogteddje, in tuhta, kako bi te sa- mogel ob tvojo frezho perpraviti, in fe tudi na tvojo rajtingo vefeliti. 2. Pofvetno vefelje je tako shaloflno in tako fpremenljivo, de li velikokrat is tiliiga zhloveka norza dela, kteri ga vshiva. Vefelje nezhiftnika je shivinfko, fkopinza ali vubernika neumno, in heufmiljeniga pre- vsetnesha kervavo, nevarno , in od llifkanzov prekleto. Iludobneshi fe ne morejo vefeliti, zhe ne prelomijo ali natorrie poftave: Daj vfdkimii , kar mu gre , ali pa Jesufove fvete vere; in dobizhki, ktere imajo od prelomljenja nalomih in verfkih poftav fo k’ vezhimu pras¬ ne fanje. V’ vshitku posemljifkiga vefelja ofta- nejo lazhni, kakor otrozi, ki fe fufhe, kteri fo tolikanj revnifhi, kolikor vezh fnedo, —- shelje po jedi fo snriraj velike, pa nikdar nifo 19 ispolnjene. s SIehern grefhnik vidi prasnoto fvo- jiga poseml jifkiga vefelja, pa ]i, ehc savoljo njega, njegovi ljubi materi Ma¬ rii zhad fkasujemo ! Lejte preljubi poflufhavzi! to je red ker- fhanfke vere, po klerim moramo fvojo andoht k’ materi boshji modro ravnati, de bo nalha andoht proti Marii pametna, Marii in Bogu vfhezha in dopadljiva. Marije ne jmerno zha- Jiiti kakor Boga, pa jo moramo zhaditi savo¬ ljo Boga, in jo moramo lako zhajtiti, de bo n’ Marii Bog zhefhen. De bo pa s’ nafho andohtjo do Marije Tam Bog zhefhen, prezhi- fte devize ne fmemo le s’ befedo ne le s’ mo¬ litvijo zhaditi, ampak fhe veliko bolj P pof- nemanjem njenih zhednoft. Ali bi bilo mar prav, ko bi sdej v’ zerkvi materi boshji na zhad roshenkranz molili, potlej bi pa fhli in gerdo kleli? Ali bi mar Marijo zhadili, ko bi ji v’ litanijah veliko lepih imen dali, potlej pa veliko zhertenja, opravljanja in kletvine nad fvojim blishnjim istrefli ? Gofpodarji in gof- podinje! ali je she sadofti, zhe hvalite Mariino fkerb sa njeno boshje dete, in njeno svedobo proti f. Joshefu; zhe pa vi sa fvoje otroke nizh ne fkerbite, zhe v’ vafhim sakonu ni ne fpo- dobniga sadersha.nja,' ne miru , ne svedobe? Mladenzhi in deklize! ali mar Marijo prav zha- ftite, zhe njeno zhidod in njeno devifhtvo hva¬ lite, zhe pa fvoje ferze, fvoje uda, ozhi, ufbe- fa in roke s’ nezhiftimi sheljami, befedami in deli omadeshujete? ; Lejte! Marijo njtftiipp j velim shivljenji pojnemali, Je pravi, Marijo nar hoj f hi zhajtiti Pofnemajle jo v’ njeni ponishnodi in framoshljivofti; pofnemajte jo v’ 57 njeni nedolshnofti In zhiftofli; pofncmajte jo v’ fkerbi sa vafho drushino; pofncmajte jo v’ sakonfki svetlobi; pofncmajte jo v’ sanpanji na Boga; bodite flushabniki Marije ne le P farno befedo, ampak v’ delih in v’ djanji. To fe pravi Marijo prav zhaftiti, in jo tako zhafti- ti, de je v’ njej Bog zhefhen. Amen. Tretjo Adventno nedeljo. Jaues je povedal in ni tajil; in jo povedal: Nitim Kriftuf. Jan. 1, 20. rSlifhali fte she, ljubi poflufharzi! de je po- nishnoft perva in nar lepfhi kerfha'nfka zhed- noft. V’ danafhnim fvetim evangelii pa nad fvetim Janesam kerftnikam lep isgled ponish- nofti vidite. Ta fveli mosh je f’ fvetim sader- shanjem, s’ ojltrim shivljenjem in s’ pridigo- vanjem per ljudftvu v’ tako zhaft prifhel, in v ’ njem tako vifoke sapopadke od febe obudil, de fo ga nekleri fhteli Elijata, nekteri kakiga drusiga preroka, nekteri pa zlo Kriftufa ali odrefhenika fveta. Veliki Judovfki sbor tedaj polhlje k’ njemu poflanike vprafhat, ali je danes Kriftuf, ali Elija, ali pa kak prerok. Ta noviza, ta mifel od njega ; to vprafhanje je bi- 58 lo sa Janesa slo perkupl jivo , In mu je bilo v’ veliko zhart. Ako bi bil hotel Jude v’ njih iniflih poterditi, bi ga bili vfi sa Elijata ali pa sa Odrefhenik/. fhteli, in mu filno veliko zhaft fkasovali. Ali to perkupljivo vprafhanje vender Janesa ne moti, temuzh fe refnize sve- fto dershi, in ozhitno fposna: Ni Ji m Krijtuf, ne Elija, ne prerok. In kader fo poflaniki va-nj slo tifhali, de bi jim povedal, kdo de je, Janes is febe nizh veliziga ne dela, temuzb s’ vfo ponishnoftjo in fpofhtljivoftjo pravi: GlaJ Jim vpijpzhiga o’ pufhdvi ; le pokoro osnanu- jem, tim le flushdbnik, po kterim Bog Israelze k’ pokori vabi; fhe nitim vredin Kriftufovih zhevljev jermeuja odvesovati. Vidite lepi sgled ponishnofti, detlih je f, Janes k’ napuhu in pre- vsetnofli fkufhan. Per tej perloshnofti vam bom dant ponishnoft perporozhal , in ob kratkim pokasal, kaj je ponishnojt, in kakfhin fad nam rodi , I. Nekteri ljudje, irnajo od potiishnofti krive sapopadke in miflijo, de je pohlevno govorje¬ nje, in sadershanje, globoko perklanjenje, in unanje bojezhe in perlisnjeno vedenje she pra¬ va ponishnoll. Zhe kdo pohlevno hodi, ozhi v’ tla obra¬ zila, glavo po hrani dershi, je flabo in revno oblezhen, fe vfakimu zhloveku perklanja, od febe sanizhljivo govori, in pravi, de je velik grefhnik, flab zhlovek, de nima nobene zhed- 59 nofti nad fabdj , de je nar sanizhlivfhi smed viih ljudi, de ni nobeniga ufmiljenja, nobene dobrote vredin i. t. d. kadar taziga vidijo, ali flifhijo, prezej savpijejo: Ta zhlovek je rej ponishinta ima pravo kerfhanfko ponish- nojt! — Pa fhe vender ni gotova refniza, de bi jo ref imel. Morebiti sgorej imenovano sa- dershanje le od tod pride, ber je bil zhlovek tabo isrejen, in s’ mladiga navajen, ber je ta- be natore , ali pa, ber f’ takim sadershanjem IVojo notranjo prevsetnoft pokriva, ber fo ref nehteri ljudje per vfih unajnih snamenjih po- nishnofti, snotraj vender reisrezheno napuhnje- ni in prevsetni. Ponishnoft ni na tab unajni vides sidana; temuzh ponishnoft je refnizhno fposnanje in zhiflanje famiga febe, tabo de zhlo¬ vek fvoje flabofli in fvoj nizh vidi, in de sa- voljo dobriga, bar ima, ne zhafti fam febe, ampak Boga. 4 Se ve, de vam f’ temi befedami od ponishnofti fhe nifirn vfiga povedal, pa ta zhed- noft fe tudi ne da ob kratkim do zhiftiga po- pifati. Bolj jo bote fposnali, ko vam bom sdaj sadershanje in shivljenje refnizhno ponishniga zhloveba pred ozhi poftavil. 1. Ponishin zhlovek ni zhaftilakomen. Sa- to mu je fizer zhaft ljuba, in je nikomur ne odftopi, kolikor mu je v’ fpolnjenje dolshnoft ftanu in flushbe potrebna, ker zhlovek ne mo¬ ro nizh dobriga ftoriti per drusih ljudeh, ako nima per njih dobriga imena, ali pa zhe ima fhe zlo flabo ime. Vender pa ponishin zhlo¬ vek ne hrepeni po zhafti, je ni lakomen , ne dela savoljo zhafti; v’ fvojirn ftanu ni salo sveft, 40 de bi ga fvet savoljo tega zhaftil, povikfheval, in hvalil, ampak sato , de fvoje dolshnofti in tiflo sapoved ispolni, klera mu sveflobo veli. Tako je f. Janes shivel ; gre v’ pufhavo, svello pridigova, in ojftro shivi, pa ne is tega name¬ na, de bi per ljudeh flovel, in dobre, zhafti- te flushbe dobil, ampak is lega de po fvoiim poklizu shivi, in fvojo dolshnoft ispolni. Tako tudi ponishni zhlovek flori , kar mu je ftorili, pa ne savoljo nizhemurne zhafli, ampak savoljo boshje sapovdi; zhe mu is njegoviga djanja zhaft perzvete, mu je prav, zhe pa ne, pa tudi; ne porajta, ali ga ljudje hvalijo, ali ne, de mule veft snotraj fprizhuje, de je prav boril. 2 . Ponishni zhlovek ne ifhe zhafli v’majh¬ nih nizhemernih, unajnih rezheh; zhe je po- ftavim lepfhi oblezhen, premoshnifhi, in bo- gatejfhi kot diugi; lepfhiga obrasa, ali shivo- ta. Savoljo tih in tazih rezhi ni prevseten, sa to in sa vfe Boga sahvali, kar je is dobrotlji¬ ve roke boshje prejel; savoljo tazih rezhi fe ne baha, ne povikfhuje, fi nizh ne domifhluje, v’ tem ne ifhe fvoje hvčile in zhafli, ampak le v’ dopadenji boshjim. 5. t Se ne baha, ako ima ref kako vezhi vrednoft ali vezhi saflushenje, kot njegov blish- ni , temuzh fvojo ženo fhe raji smanjfhuje, zhe je portavim dobre , prebrifane glave , zhe je modrejfhi, urnifhi v’ fvojih opravkih, zhe ima vezhi zhednoft , pravizhnoft in bogabo- jezhnoft, kot drugi ljudje. V’ tem na tanko fvetiga Janesa pofnema. Defilih bi fe bil od Boga isvdljeni Janes lahko preroka imenoval; 41 defilih bi bil Tmel po pravizi rezhi, de je vezhi od Elijata, ker mu Tam KriftuT Tprizhevanje daje, de je vezh ko prerok; Te vender ne imenuje pre¬ roka, temuzh revniga uzhenika, kteri je vezhi- mu poflaniku boshjimu, namrezh Jesufu Kri- ftuTu pot perpravljat prifhel. Tak je tudi po- nishin zhlovek: fe ne hvali, Te ne baha, ne rasgiafuje Tvojih dobrih del, temuzh molzhi; in zhe je perfiljen od Tebe govoriti, raji manj kakor pa vezh pove. Ako lih ve, de ima ne¬ kaj dobriga nad fabdj, mu je vender snano de ima tudi veliko pomankanja in Tlaboft, kte- re njegove dobre dela tamne; ve de je per vfih Tvojih dobrih delih reven, Tlab in ubog zhlovek. Satorej od Tebe vTelej T’ ponishnoftjo rodi, in fe savoljo Tvojiga saTlushenja nikoli ne prevsame. Savoljo Tvojih dobrih del ne zhafti in ne hvali Tam Tebe, ampak Boga, ker ve, de dobriga nima is Tebe, ampak od Boga. Kader mu veli Tprizhuje, de ima reT dobre laftnofti, de je s’ njimi veliko dobriga floril, Te savoljo tega ne prevsame, temuzh Ti prezej miTli: Vfe to je boshje delo, vTe Tim od milofli in dobrotljivofti boshje prejel, fam is Tebe nizh nimam; satorej pravi T’ Tvelim prerokam: JVe meni. ampak ivojimu imenu Gofpodl fe zhaji /podobi. 4- Blishnimu savoljo zhafti ni nevoThljiv. Kadar vidi, de imajo drugi ljudje boljThi laft- noiti, in vezhi saflushenje, de To vezhi zhafti 1n hvale vredni, jih savoljo tega ne gleda po hrani in ni shaloften, ampak Te vefeli nad do¬ brotami Tvojiga blishniga; njih saTlushenja ne 42 smanjfhiije s’ opravljanjem in zhernenjem, te- muzh hvali kar je hvale vredno, in je sado- voijin, kader drugi ljudje po saflushenji ve- zhi zhaft vshivajo, kakor on, tudi fam jih po vrednotil zhafti. 5. Ponishni daje zhaft, komur zhaft gre; fofebno zhafti gofpofke in vfe tifte ki fo po Tvojim ftanu njegovi fprednikj^ ker veruje, de ima dolshnoft take ljudi zhaftiti, ktere mu je Bog sa fprednike dal. Pa lih f’ tako perpravnoftjo fkasiije ljudem fvoje enakofti ali pa fvojim podloshnim tako fpofhtovanje, kokorfhniga je flehern fofed, flehern kriftjan, flehern zhlovek vredin, in to ftori f’ takim vefeljem, f’ tako perpravnoftjo, f’ tako poftreshljivoftjo, de nauk f. Pavla prav na tanko ispolni, ker pravi : Stresite fi med faboj j’ v/o Jpo/htljivoJtjo. Rim. 12 , 10 . 6. Ponishni sadnizh nikogar, tudi taziga zhloveka ne sanizhuje, kteri je po ftanu, zhed nofti in saflushenji fhe dalezh sa njim, ne rav¬ na s’ njim prevsetno, ofhabno in ojftlro, te- muzh fe s’ njim prijasno meni, ga fvoje dru- fhine vredniga fhteje, in v’ krotkofti in ljube- sni s’ njim shivi. — To je prava ponishnoft! tako refnizhno ponishni zhlovek shivi; in ta¬ ko moramo tudi mi shiveti, ako hozhemo ref¬ nizhno ponishni hiti. Pa gotovo je tudi, de ne bomo sapftojn po¬ nishni ! Ponishnojt namrezh velik , lep in do¬ ber Jad rodi. 45 II. Ponishnoft naf 1 . flori perpravne k’ drugim zhednoftim. Kdor je ponishin, je lahko omikan prijasen, perljuden, poftreshljiv, ljubesni poln, fprednikam ubogljiv, miren, fe ne jesi, marfi- kako kri vizo voljno terpi, rasshaljen rnolzhi, rad odpufti, in vezh taziga. Lejte! s’ eno zhed- noftjo, jih je veliko fklenjenih; s’ eno zhed- noftjo fi jih veliko perdobimo. Savoljo ponishnofti naf ima 2 . fvet rad. Ljudje prevsetneshe sanizhujejo, ponishnike pa ljubijo; prevsetneshev fe ogibajo, ponishnikov pa ifbejo, in jih imajo radi v’ fvoji drufhini. Ljudje vedo, de jih ponishnik ne bo shalil, in de jim ne bo fleherne mervize sameril, sa¬ lo fo radi per njem, in fe radi s’ njim meni¬ jo. Ako prevsetnesh kake rezhi profi, je ne dobi, salo ko je f’ prevsetnoftjo profi; ponish¬ nik je pa prezej, zhe je le mogozhe uflifhan, ker sa vfako rezh fpodobno, prav in ponishno profi. In kadar koli je na prijasnofti in lju¬ besni ljudi kaj leshezhe, je ponishnik vfelej pred prevsetneshem. Te refnize naf laftin ob- zhutlej uzhi, in nam je ni treba dalej raslagati. 5. Naf flori ponishnoft Bogu dopadljive, in nehef vredne. Bog prevsetneshem soper- Jioji , pravi f. Jakop ponishnim pa Jvojo gna- do da. 4, 6 . Bog ponishniga ferza ne sani- * huje, ampak ima nad njim dopadenje, pravi kralj David. Pfalm. 5o, 19 . In tudi Jesuf Kri- ■fluf, kteri naf je na fvet uzhit prifhel, kako sauioremo boshjo gnado in boshje dopadenje 44 sadobiti, nam pravi v’ f. evangelii (Math. 11.) Uzhite Je od mene, jejt jim krotek in is Jer- za ponishin. — Sa ponishnoft nam Jesuf veli¬ ke obljube dela rekozh: Kdor Je ponisha, bo povikfhan. Luk. 24. Kdor fe ponisha, kakor la otrok , on je nar vezhi v' nebefhkim kra- Ijejtou. Mat. 18, 4 - Lejte! kako lepo fta nam dopadenje boshje, in vezhna frezha obljubljena. Ljubi krihjani! ali vam je tak dober, lep, shlahten fad poriishnofti The premajhin? 4 Se vam The premalo sdi, perpravnoft in smoshnoft k’ drugim zhednoftim, ljubesin ljudi, dopade¬ nje boshje, in vezhno plazhilo v’ nebelih sa¬ dobiti? vam je to The premalo? Gotovo nam mora dovolj biti. Hrepenimo tedaj po kerfhan- fki ponishnofti, de bomo ta imenitni fad ref vshivali, de bomo od dobrih ljudi „ in od Bo¬ ga ljubljeni, in kdej v’ nebefhkim kraljeflvu k’ zhafti isvoljenih povikfhani. Amen. Zheterto Adventno nedeljo. Jaues je prifhel na vfe ftrani okrog Jordana, in je osna- noval kerft pokore v’ odpufhenje grehov. Luk. 5 . BLdor kerftno nedolshnoft f’ fmertnim gre- ham sgubi, mora refnizhno in pravo pokoro 45 delati, ako hbzhe vezhno svelizhanjc dofezhi. Tako pokoro je osnanoval Jancs kerftnik, na- povedovavez Jesufa Kriftufa, per reki Jordanu, tako pokoro je perporbzhal ljudem, ki fo ga poflufhat hodili, ter je rekel: Perprdvile Go- Jpodovo pot, ravne Jiorite njegove Jtese; vj'ci¬ ka dolina naj bo napolnjena; v Jaki hrib, in grizli naj bo ponishan. jStoriie vredin Jad po¬ kore. Janes jim ne veli le fploh pokoro dela¬ ti, temuzh jim ukashe pravo, rejnizhno po¬ koro delati, vredin Jad pokore koriti, de bo¬ do is vredniga fadu fvoje pokore fposnali, de fo jim grehi odpufheni. Janes jim namrezh pravi, de morajo vfe sadershke fvojiga refnizn- niga fpreobernjenja is pota potrebiti, in fe s’ Bogam popolnama fpraviti. Kakfhini sadersh- ki nam pa branijo, refnizhno fpreobernili fe ? Jtrah pred ljudmi, ker fe bojmo, de naf bo fvet po nathim fpreobernjenji sanizhevaf; Idjt- na Ijubesen, savoljo ktere nozhemo sopernoft pokore terpeti; in huda navada, savoljo ktere v’ grehih deflih neradi, oftanemo. Zhloveflika veljava, ali flrah pred ljudmi kaši nafho pa¬ met; laftna Ijubesen, nafhe ferze; huda nav, de Jesulove folse ravno savoljo takih rezhi teko, savoljo kakorfhnih teko folse drusih otrok. Drugi otrozi fe jokajo nad fvo- jo revfhino, defilih je fhe ne posnajo ; Jesuf Kriftuf pa fe joka nad nafho revfhino, to je nad nafhimi grehi, ktere f’ fvojimi folsami is- brifuje. Sdaj fvojimu nebefhkimu Ozhetu fol¬ se daruje, dokler fe v’ njegovih shilah tifta prefveta kri ne nabere, ktero bo kdej na sna- menji fvetiga krisha sa odrefhenje zhlovefhlva prelil. Defilih je Jesuf fhe otrok, vender she vidi prihodnje zhafe, vidi vfe grehe vfih ljudi, sanizhevanje, s’ kterim bodo grefhniki njegoviga Ozheta sanizhevali, sanizhevanje poflave boshje, sgubo toliko dufh , mozh hudih ftraft, s’ befe- do , Jesuf vidi she sdaj vfe hude mifli, shelje, hefede, djanja vfih ljudi, kteri fo od sazhetka fveta, in bodo zlo do konza fveta fhe shiveli. Ve, de bi njegova prefveta kri lahko vfe te pregrehe in saflushene fbtrafinge isbrifala in oprala, pa tudi dobro ve, de ho veliko ljudi, nad kterimi bo njegova kri sguhljena: de mu bodo ljudje dobrote s’ nehvaleshnoftjo vrazhe- vali, in de bo fodni dan perfiljen veliko tazih v’ vezimo pogubljenje obfoditi, ktere je danef refhit prifhel. Oh! kolike bolezhine je moglo 65 savoljo tega Jesufovo dobrotljivo in ufmiljeno ferze terpeti! Kaj fe nam jel. p.! is Jesufovih fols uzhiti? Kakfhin nauk nam Jesuf P to notrajno bole- zhino, f’ to ferzhno shaloftjo daje, ktero pre- zej per rojftvu nad njim vidimo? Ker fe Je¬ suf nad nafhimi grehi joka, naf uzhi, de fe moramo tudi mi nad njimi jokati, in de mo¬ ramo po njegovim isgledu savoljo fvojih gre¬ hov sdihovati. Jesuf naf uzhi de nam njegove folse, ako Jih samdrejo Ozhetovo jeso polola- shiti, vender ne bodo bres nafhih fols nizh pomagale, ker nam njegove holezhine in njegova shaloft le takrat v’ nafhe svelizhanje tekniti sa- morejo , kader s’ njegovo shaloftjo tudi fvojo ferzhno shaloft nad grehi fklenemo. In kako slo nam mora neumno pofvetno vefelje sagre- neti, kadar danef Jesufa, finu boshjiga , v’ jo¬ ku in terplenji rojeniga vidimo in kako slo mora ta pogled v’naf tifto shaloft budili, ldera pokoro k’ ftanovitnimu svelizhanju dela! (2 Kor. 7. 10.) Jesuf Kriftuf nam she danef pravi: Blagor jim, hi Je jokajo , ki Jo shalojtni. po- toldsheni, ovejelem' bodo. Mat. 5 , 5 . Nafproti pa gorje vam, ki fe fmejate, ki imate na tem fvetu vfo sadovoljnoft! ker fe bo vafhe vefelje v’ grenko terplenje fpremenilo , kteriga nikdar konez ne bo. Ljubi bratje! ali naf tako ojftro opo- minovanje, kakorfhno fo Jesufove folse, ne bo oizh omezhilo? t Se li fmemo mi grefhniki ve- feliti. ker flifh imo Jesufa, farno nedolshnoft, jokati? Ali fe nam bo fhe ljubilo po fladnim 5 m pofvetnim vefelji hrepeneti, ker ga Jesuf Kri- ftuf tako ozhitno samelje in pogublja. Premiflimo, koliko Jesuf Krifluf v’ jaflizah tudi na fvojim telefu terpi. Jesufovo mehko truplo pride po simi na fvet, v’ mersli riozhi fe od mrasa trefe, Jesuf je lazhen in shejin, v’ terdih jaflizah leshi, s’ nekterimi plenizami je ogernjen, f’ kterimi ga je njegova uboga mati odela, bres vfe pomozhi v’ jaflizah joke; lejte tukaj ljubi moji farmani! kako ojftro fin boshji f’ fvojim nedolshnim truplam ravna, debilih je le podobo greha na-fe vseh Kaj fe vam sdaj sdi? kteri fvojimu truplu s’ vfimi ta¬ kimi rezhmi llreshete, ki fe vam prav perle- shejo in ga vfih sopernoft fkerbno varujete, ka¬ ko vam je sdaj per ferzu? Ali bo le nedoishni Jesuf terpel, vi pa grefhniki hozhele v’ vefelji in bres vfiga terpljenja bili? Koliko tavshent in tavshentkrat tle boshje sapovedi prelomili! kolikokrat fo bile morebiti vafhe trupla s’ shi- vinfko nezhiftoftjo in s’ neismcrno poshrefh- noftjo in pijanoftjo omadeshvane! Pa nameft de bi fvoje trupla f’ kerfhanfko ojftroftjo k’ po¬ korjen ju tihih grehov filili, k’ kterim fo vam flushile, jih pa fhe le mehkushno redite, jim svefld ftreshete, jim veliko nepotrebnih rezhi dovolite, fe she hudo uftrafhile, kadar poft ali sdershljivoft le imenovati flifhite, in fe pofta in sdershljivofti f’ prašnimi isgovori branite, deblih Ile dolshni boshji pravizi proftovoljno sadoftovati, vender fhe zlo tihih pokoril nozhe- te fprejeti, ktere vam fpovednik sa pokoro na¬ klada. Ali tedaj samorcte per Jesufovih jafli- (»7 zah fiati , de bi fe fvoje mehkushnofti ne fra- movali ? Vaf nizh ne pezhe ta veliki raslozhik med Jesufovo ojftroftjo in vafho mehkushnoftjo ? Sdaj tukaj , per Jesufovih jaflizah fposnajte, kako potrebno vam je na fvojim shivotu oj- ftroft , krishanje in terpljenje Jesufa Kriftufa nofiti, de bote s’ ojftro pokoro fvoje grehe is- brifali, in fe novih grehov obvarovali. Jesuf Kriftuf, kteri naf je odrefhit prifhel, je fofeb- bno mefeno, fladno shivljenje, kakor isvir vfiga hudiga, zhertil , sato je f’ fvojim truplam vef zhaf fvojiga posemljifkiga shivljenja ojftro rav¬ nal , in nam lepe isglede ojftrofti dajal. Jesuf u z h e ni k kerfhanfke ojftrofti tudi od naf hozhe, de njegov sgled pofnemamo , kolikor nam je po nafhim ftanu, in po nafhi flabofti to ftori- ti mogozhe, on namrezh hozhe, de fi odpovej¬ mo vfe prepovedano vefelje, de fi vezhkrat tu¬ di perpufheno vefelje krajfhajmo , in odreži¬ mo , sato de ne homo mejnikov kerfhanfke sdershljivofti preftopili. Jesuf hozhe, de fhle- vilu in velikofti fvojih grehov permerjeno po¬ koro delajmo, de terpimo nadloge in soperno- fti fvojiga ftanu v’ duhu pokore; de fe poni- shujmo, kadar pj-emiflimo, koliko je Jesuf s a naf ftoril, kako malo pa mi is ljubesni do njega ftorimo; de mu fvoje ferze v’ dar per- nefimo, in f’ tem daram uno nadomeftimo, kar savoljo fvoje flabofti ftoriti ne moreme. Ali sarnoremo fvoje ferza Jesufu odrezhi, kte- r e je tako drago kupil? sa ktere naf jokaje in sdihovaje proli ? — Premiflimo fhe ob krat- 5 * 68 kim kakfhin isgied ponishnolli nam Jesuf v' jaflizah daje. III. Defilih je veliko rezki, savoljo kterih bi mogel zhlovek ponishin Biti, vender je tako slo poln napuha, de fe hozhe*smiraj povikfhe- vati. To hrepenenje po povikfhanji, ktero je hudobne angelje is nebef pahnilo, je tudi zhlo- veka is posemljifkiga raja isgnalo. Angelji fo is vifozih nebef v’ globoki peklenfki bresdeh padli, ker fo holli Bogu enaki biti; tudi zhlo¬ vek je bil sato is posemljifkiga ra'ja isgnan, in je dari fvoje nedolshnoRi sgubil , ker je fkufhnjavzu napzhino verjel, de bo Bogii enak, kader bo prepovedani fad okuiil. Bota kakor Bogovi, i. Mosef. 3, 5. Napuli, kteri fe je nafhih pervih ftarfhev ob zhafu njih padza lo¬ til, fe je tudi njih mlajfhev polaftil. Savoljo napuha fo nekteri ljudje v’ fvoji zhallilakomno- fti tako slo oflepeli, de fo ti ukasovali boshjo zhaft fkasova'li, in fe dali po boshje zhaitili. Ta je bil sazhetik malikovanja, ktero je fvojo torno tako slo po fvetu rasfhirilo, de je bilo fkorej toliko malikov, kolikor malikovavzov na fvetu. De bi tedaj Bog tako veliko, in tako hudo ra¬ no zhlovefhkiga rodu sazelil, in osdravil, je po fvoji nefkonzhni milofti fklenil, zhlovefhko natoro na-fe vseti, in zbloveku, kteri je hotel Bog biti, enak podati, sato de bi zhloveka na- uzliil v’ (lanu pokorfhine in ponishnolli oftati, Utora fe mu fpodobi. 69 Ta imenitni nauk, ljubi bratje! nam da danef Jesuf KriftuT v’ Tvojih jaflizah. Koliko ponishnoll vidimo tukaj nad Tvojim novoroje¬ nim Odrefhenikam! In kako niozhno ponigh- noft iinu boshjiga, ki je pravi Bog, napuli rev¬ ni ga zhloveka v’ Tramoto perpravlja! Od Jesu- Tove ponishnofti poTlufhajtno velikiga apofteljna Tvetiga Pavla, kteri tako pravi: Dejiravno je bil Jesuf Krijtaf v' bos h ji podobi , in ni sa rop fhlel, Bogu enak bili, je vender fam Je- be v' nizih Jtoril, in podobo hlapza na-Je vsel. Filip, v’ 2. p. 7, v. Lejte! t Sin hoshji Te je v’ ni zb ftbril! Samore li kdo JesuTovo ponish- noft bolj na tanko in bolj shivo popiTati ? Ka¬ dar Te zhlovek ponisha, is viTokejfhiga v’ ni- sheji lian ftopi; pa naj Te ponishuje kakor Te ltdzbe. naj ftdpi v’ kakorThin'ftan hbzhe, Te vender nikoli n’ nizh ne Jtori. Kaj bozhe te¬ daj T.. Pavel rezki, ker pravi, de fe je Tin bosh- ji n’ nizh Jtoril, kader je zhloveThko natd.ro na-Te vsel ?, Hozhe rezili., deje iesul Tkosi Tvo¬ je vzhlovezhenje v’ neisrezhenO nijskejThi ftan ftopil, kakor pa je mjegovo velizhaftvo. Ako bi kotli to JesuTovo ponishanje prav umeti, bi mogli prav postlali nefkonzbni raslbzhik med Bogam inzhlovekam; med. boshjo viigamogozh- noftjo, in zbiovekovo Tlahoftjoj med boshjo ne- Tkonzhno modroftjo, in zbiovekovo nizhemur- no Tiepolo; med Bogam, goTpodvavzam veTdl- niga Tveta, in med zblovekam ubogim Tiishni- kam ; s’ beledo, raslozbik bi mogli posnrili med Bdgam, ki je vle, in med zhlovekam, ki ni nizh (ki je prašen nizh). 70 Stopite tedaj nizhemurni in napuhnjeni Adamovi otrozil ftopite blisheje k’ Jesufovim jaflizam , pridite in zhudite fe nad fkrivnoftjo, ktero vam fveta vera tukaj rasodeva. Tukaj vidite nefkonzhno vifoko velizhaftvo v’ fush- nofti, neismernoft boshjo v’ majhnim otroku saklenjeno, farno golo fvetoft s’ videsam gre¬ ha pokrito; tukaj vezhna modrdli, Befeda bo- shja molzhi; tukaj je gofpodvavez vfe nature, fvoji ftvari pokoren; Jesuf Kriltuf je fvoji pre- zbifti materi, pravizhnimu Joshefu, pa tudigrefh- nikam, krivizhnim fodnikam, in hudobnim ne- ufmiljenim morivzam podldshin. Kolika po- nishnoft je ta sa firm boshjiga ? In ali pa tudi samore kaka druga rezh zhlovekov napuh, kteri fe zhes druge smiraj povsdiguje; fhe kaj bolj oframotiti? Napuhneshi! Vi ki fte prah in pepel! Ali fi lipate sa perve fedeshe fe vle- zhi vprizho shiviga Boga, kteri v’ jaflizah v : podobi fhushnika leshi? Hinavzi! kako fi upa¬ te plajfh zhednofti na-fe obefhati, sato de bi vaf ljudje hvalili, ker vidite Jestifa farno fve- loft v’ podobi hudodelnika oblezheniga, sato de ga g-refhniki grajajo in sanizlnijejo? Zhe fe vafh napuh nad jaflizami finu boshjiga ne rasbije in ne rasfuje, je to lih tako zhudo, kakorfbino zhudo je neisrezheno ponishanje Jesufa Kriftufa, nad kterim nebo in semlja ilermita! Nauzbite fe danef v’ fvojim nizh ofta- ti, in snano vam bodi, de ne pojdete v’ ne- befbko kraljeftvo, ako ne bote temu boshjimu detetu v’ jaflizah enaki. Uzhite Je od mene , vam to dele she danef is jafliz pravi , jejt fim 71 krotek in is ferza ponishin. Mat 11, ag. Uzbite fe de bo povikfhan Jo Tvoji mozhi vTe dobro flori ti , in jim prezej prijasno roko k’ fpravi podati, ako lih To naT oni shajili. Pazh reT! sdaj mora vTe Tovrashtvo, vTa lozhituv med nami nehati! S’ sveso miru terdno fklenjeui bomo pdtihmal ene miTli, eniga Terza na sem- Iji, salo de bo naTha ljubesen saTlusbila v’ nebesih v’ nardzbji lifliga vekomaj goreti, lite. ni je nar vezhi edinoft. in zhifla ljubesen, T" lderim Ti GoTpod JesuT! v’edinolti Tvetiga Du¬ ha shiviTh in kraljujeTh od vekomaj do veko maj. Amen. 6 84 V’ noviga leta dan, ali v’ prašnik obresovanja Jesufa Kriftufa Gofpoda nafhiga. ( 8vet mine in njegovo poslieljenje, kdor pa boslijo voljo fpoluiije, vekomaj oiiiine. 1. Jan. 2, 17. Dcfiii h naf vfak dan na minljivo!! vlih po- fvetnih rezhi opominja; defilih nam vfak dan pravi, de nafhe slavljenje hitro h’konzu tezhe, de fe h’ konzu fvojiga popolva'nja smiraj bolj blishamo; vender nam nekteri dnevi v’ letu to refnizo The glafnejfhi osnanujejo; in kako dobro je, de ti fbe glafnejfhi kakor lini upi- jejo, in naf s’ fvojirn vezhim vpitjem lilijo, take nauke, take opombe, tako fvarjenje poflufhati, kteriga frejvoljno nikoli radi ne pofliifhamo! Smed tazih dnev je gotovo vfak dan, s’ kte- rim kakfhin vezhi kof fvojiga shivljenja sa- zhnemo, torej fofebno pervi dan vfaziga novi¬ ga leta. Kdo smed vaf bi danef bolj pasno fam per febi tako ne miflil:' t Spet je zelo leto mi- nilof smed let ali dni, ktere mi je fhe shive- ti, je sdaj zelo leto preteklo, s’ vlimi fvojirni naklepi, s’ vlim fvojirn upanjem, s’ vlimi tvo¬ jimi deli in opravki, s’ vlim fvojirn terple- njem, pa tudi s’ vlim fvojirn vefeljem; mini¬ lo je—mozhna zhafova reka ga je posherla—- 85 fkorej fmo she na-nj posabili — morebiti fe she le v’ nekterih majhnih nakopkih nekoliko fledi! Kader fmo ga vlani sazheli, kako dolgo fe nam je sdelo, kako majhno, kako prašen nizh je pa sdaj pretezheno leto v’ nafhih o- zheh! Koliko rezki fmo miflili v’ njem opra¬ viti, koliko dobriga fmo upali v’ njem koriti in vshivati, in vender kako malo fe je v’ pre- lezhenim letu od vfiga tega sgodilo! In tako mine leto sa letam, tako vfe leta preteko, in kader minejo fe nam sdi, de fe njih sazhetik in konez fkupej dershila. — In lih taka je s’ vfimi unajnimi vidnimi rezhmi, taka je s’ vfim fvetam. Vfe zhafno neprenehama kot voda te- zhe, vfe fe vedno prekuzuje, vfe mimije, vfe fe isfipa, vfe fe podira. jSvet mine J' Jvojim posheljenjem vred, s’ vfo fvojo prijetnohjo, le lak zhlovek vekomej ojiane, kteri voljo boshjo Jiori. To refnizo nam leta imenitni danafhni dan fofebno glafno ofnaniije, poflufhajmo te¬ daj ljubi bratje! njegov glaf, in obrazhajmo k njegove svelizhanfke nauke in njegovo pri- jasno fvarjenje v’ fvoj prid. Od tega , kar fe nam je is minljivoAi zhaf- nih rezhi uzhiti, in kar nam danafhni dan os- nanuje, hozhem danef govorili, preden pa sa- *hnem fe perpravite. * •jf * 1. Pervi na'uk, kteriga nam minljivok v fih pofvetnih rezhi daje je ta: Zhlovek! iizhi /e vjako rezh prav zeniti, in jo sa to fhteti, kar je. Vides pofvetnih rezhi naj te nikar ne f lepi, njih bahafhko obetanje naj te nikar ne 86 ogoJfa. s St vari nifo kar fe nam sdi,, de fo; ni¬ koli vfiga ne ispolnijo, kar tura obetajo. Ve¬ likokrat fe nam nefpremenljive sde, ker n jih unanjfhina, njih lupina dolgo zbala nelprernen- Ijiva oftane, snotraj pa Te v Tako minuto fpre- minjajo, vfako minuto fe kriifhijo, pefhajo, srni raj bolj sdrijo, in na naglim sgineta, njih lupina in jedro. Vzhafih fe nam sde terdne in flanovitne, miflimo, de jib ilo ali tavshent let ne bo konez, pa jih kmalo kmalo kaka majhina rezh smaje, in kak veter jih podere in v’ prah rasdrobi. c Stvari nam obetajo, de naf bodo v’ vfib okdlifhinah nafhiga shivljenja podperale, tolashile in sbivile, pa na enkrat te po isdajavzovo sapufte in pobegnejo fhe pre¬ den fi polovizo fvojiga teka pretekel. Obetajo ti kakor Adamu v’ raji, zhilto .vefelje, popdl- narna frezbo, potler pa najdefh tifto vefelje f’ pelinovzarn slo namefhano. Uzhi fe tedaj o zhlovek! blifh ali vides od rcfnize, lupino od jedra lozhiti! Noben blifh, nobena fenza, zhe lih fhe tako lepa, naj te ne moti. Rasbij le golfive lupine, rasfvitli te fenze s’ luzhjo fvo- je pameti. Preglej kolikor je mozh, notranjoft fleherne rezhi, in ne ženi je po tem kakor fe ti sdi, temuzh po tem, kar je v’ refnizi; ne po lem kar sunaj nad njo vidifh, kar ti per pervirn pogledu obeta, temuzh po tem, kar li ref samore. Nikar tedaj ne mifli, de li na tem fvetu meftnizham, temuzh le popot¬ nik, le ptiijiz; dobrote in vefelje tega fveta fo le pofojene dobrote, le minljivo vefelje; in Ivet s’ v(im vred, kar je na njem, je le 87 premenljiv I pred ali potler poshre. Ne sanafhaj fe na svoje dafhne mozhi, ne na fim, ne na brihlnotl, ne na pamet, ne na fpominj, ne na sakldd ali fhaz fvoje fkufhnje in previdnofti, tudi dufhne mozhi fo minljive, fe slo fpreo- brazhajo, flabe in fzhafama fe sgube; in dok¬ ler /i na fvetu le sna tavshent rezhi, ktere ni- fo v’ tvoji mozhi, tako preroditi, de ne bofh vezh tako shiv, brihten, delaven , in vefel, kakor /i sdaj. Ne sanafhaj fe na umerjozhe pri- jatle, kakor bi bili neumerjozhi, vfi fo flabi, kakor ti; neftanovilni, kakor ti; minljivi in fpremenujdzhi, kakor fi ti; morebiti bofh ti od njih vset, ali pa oni od tebe, in ni tako mozhne vesi ljubesni in prijasnofti, de bi je fmert rastergali ne mogla. Ne sanafhaj fe na Jvojc shivljenje , ne obetaj fi veliko let; tvoji dnovi fo le eno ped dolgi, tvoje shivljenje je lih tako negotovo, in kratko’, kakor jutranje lanje. Karkoli je okrog tebe ti ga sna ukratiti, in vfak dan, vlaka ura, vfaka minuta sna sad- nja minula tvojiga shivljenja bili. Zlo na no- 89 beno minljivo rezh fe tako ne sanafhaj, kakor de bi bila neminljiva, tizer fe bofh srni raj f le¬ pil, in smiraj fam febe golfal. 3. Ne zhiidi /e tedaj, nam pravi tre tj izb minljivo!! vfih zhafnih rezhi, ne zhiidi fe nad sgiiho tega, kar je she po fvoji n atori minlji¬ vo , in ne mijli , de Ji kaj taziga sgiibil, kar ki bil lahko vekomej imel. Ne zbudi fe, kadar ti tvoji naklepi fpodlete, kader je tvoj trud bres fadu, kadar fo dela tvoje pridnolli in u- metalnofti podčrte, kadar sgubifh fvojo semljo, fvojo shivino, fvoje blago, ali fvoje vefelje, kadar fe vfe okrog in okrog tebe fpremeni, in ti v’ vfe nove sadeve f’ tem fvetam pridefh. Ne zhiidi fe, kadar tvoje mozhi pefhajo , tvo¬ je sdravje vene, fe tvoje truplo fufhi, fe ti tvoja brihtno!! sgublja, kadar ob fvojiga ferzh- niga prijalla pridefh, kadar te drufhina sapu- fti; ne zhiidi fe, kadar fe ves sa vesjo terga, ktera te je na fvet vesala, kadar ti vefelje sa vefeljem greni, ktero fi per ljudeh vshival , kadar sadnizh bres vefelja fam oftanefh, in fe vef preftrafhen med shivimi in mertvimi fem- tertje majefh. Ne memraj, ne toshi, ne go- dernjaj, ne zhesBoga, ne zhes fvojiga blishni- ga, kadar bofh take shaloltne rezhi fkiifhal, temuzh pertoshi fe fam zhes-fe, zhe fe ti take nefrezhe ptuje, nesnane, in neprevidene sde. Sej bi bil snal in mogel she sdavnej vediti, ‘de te snajo take nefrezhe sadeti; she sdavnej bi kil snal in mogel na tako sgubo perpravljen bili. Vfaka rezh ti je pravila, de je minljiva. Vfe rezld fo ti le memo gredozbe hladenje in 90 vefclje, minljiv dobizhek in minljivo bo ga (Iv o ponujale. Nebena rezh ti ni mirniga in vezh- niga pofeflva in vshitka obetala, z h e ti pa ven- rler militi, de bofh take minljive rezbi veko- mej imel, li fam febe mozhno golfal. Vfe pre- membe, vfi prekvizi zhafnih rezhi, zhe fo fhe tako veliki in redki, s h e is natore tih rezhi isvirajo, fe jih savoljo fvoje minljivofti ne mo rejo ubraniti, in jih udaviti, ker je boshja ne- fkonzhno modra previdnoft temu fvetu lih ta tek, lih to pot odiozhiia, in modrima kritijanu ni nizh soperniga, kar fe po volji boshji godi. 4. Pa tudi ne hrepeni, to je zheterto JVarjetije, f’ kterim naf minljivoft zhafnih re¬ zhi fvari, nikar tako ne hrepeni po minljivih rezheh , kakor de bi bile neminljive , ali veho- mej Jiano vit ne. V’ bersdah dershi fvoje hrepe- njenje in fvoje shelje po minljivih (Ivareh. V’ tem hrepenjenji nikar vfih fvojih mozhi ne po¬ trati, ker jih bofh po nemarnim sapravil , in fe potlej savoljo njih sgube kafaL Zhafne rezhi nifo vredne taziga hrepenjenja, dela* in truda. Ko bi ti jih bilo mozh vekomej obdershali in vshivati, bi bilo she prav na vfo mozh po njih pofeftvu in vshilku hrepeneti. t Sizer pa po ve¬ tru maha f h, fe sa neklere minute tnidifh, in danef ali jutri bo morebiti vef fad, tvojiga sa dufho in sa truplo teshkiga dela sguhljen. Po bogdjiva in sakladih tega fveta tedaj nik¬ dar f’ tako lilo in f’ takim persadevanjern rte hrepeni , kakor de bi bilo zhafno bogaftvo vezh- na dobrota, ktera te bo v’ grob in v’ vezhnoft fpremila, in ondi tvojo vifoko vezhno frezho 91 vterdila. Nikar bres premiflika ne letaj sa zhajtjo, vifokbftjo, vrednotijo, in sa fpredlcjij fpbmni fe, de fe bo tvoj prah in pepel kmalo smefhal P pepelam tvojiga nar neiskejfhiga brata, in nikar ne rnifli, de bo tvoj imeniten Han (Vojo ženo tudi v’ vezhnofti imel, kjer bo sunaj bogabojezbnotli in zbednofti, vfe bres žene, Nikar tako fkerbno ne letaj sa vefeljem tega fveta, zhafno vefelje naj ti nikar toliko mifel in fkerbi ne napravlja, in nikar savoljo njega zhafa in mozbi ne sapravljaj ; Jej te ne more sadovoljiti, fej ti bo vseto, ti bo sagre- nelo, sopemo in perllujeno potlalo, fej zhafno vefelje ni vezimo vefelje. Vfe te rezhi le tako vshivaj kakor popotnik potrebne in sloshne re¬ zin' na fvojim popotovanji vshiva. Po popotni¬ kovo fe ondi nikoli tordno ne vfedaj, kjer bolh morebiti le nektere dni ali ure prebival. Po njegovim isgledu fe vfiga sdershi, kar bi le utegnilo perdershevati, te truditi , in nevar- notli in teshave tvojiga popotovanja mnoshiti. Zhafno perpufheno vefelje tako vshivaj, kakor ga popotnik vshiva, kteri je fhe na pttijim, in v’ fvojo domazho deshelo hiti. Minljive re¬ zhi naj nifo nikoli zilj in konez, ampak le perpomozhek tvojiga gorezhiga truda, nikoli ne finefh Tvojih ozhi nar bolj na-nje obr/i- zhati , nikoli vfih fvojih mozhi savoljo njih po- tratnjati, fe nikoli na-nje tako ne navezovati, de hi v’ njih vfe fvoje velike in ftanovilne frezhe ifkal. 5. Vshivaj , ta je peti nauk , kteriga nam pogimba vfih zhafnih rezhi daje, vshivaj minljive 92 rezhi tolikanj hitre jfhi, fkerbnejfhi, in var¬ nif'hi, kolikor manj vefh, tako dolgo jih bofh imel in vshzval. Pravizhniga, perpufheniga, nedolshniga vshitka zhafnih rezhi nikar na ta¬ ki zhaf ne odlafhaj, kteri morebiti sa-te ni¬ koli prifhel ne bo. Obrazhaj v’ dobro fvoje rnozhi , dokler jih imafh, bersh jih obrazhaj v’ pravizo in zhednofl zhe fo ravno majhine, in nikar ne zhakaj, de bi vezhi mero rnozhi sado- bil, morebiti ne bofh nikoli vezhih mozhi sa- dobil, morebiti bofh fhe te kmalo sgubil. Vsili¬ va j fvoje blago, Jvoje premoshenje in fvojo zhajt fhe danef in jih obrazhaj v’ fvoje ohra- njenje, fvojo sloshnoft, fvoje nedolshno vefel- je, in v’ prid fvojiga blishnjiga, ker jutri jih mo¬ rebiti vezh ne bofh imel, morebiti ti jih bo ka¬ ka nefrezha, golfija, ali pa fmert vsela. Vshi- vaj nedolshno, shlahtno rasvefeljenje, ki fe ti ponuja, vshivaj ga s’ modro mero, s’ vefelim ferzam, kader imafh perloshnoft in kader te vifokejfhi dolshnoll od njega ne odganja, ker njegov prihodni vshitek ni gotov, in morebiti ti je majhna mera nedolshniga vefelja na tein fvetu odmerjena. Vshivaj fvoje shivljenje, v’ tak namen, is kakorfhniga fi ga od flvarnika prejel, in sdaj dobro flori, dokler samorefh dobro ftoriti, in porsadevaj fi sdaj tak biti, kakorfhnimu ti je biti, ker ne vefh, ali bofh jutri fhe shivel, ali ti bo jutri fhe mozh dol- shnofti fvojiga shivljenja fpolniti, in zilj in ko- nez fvojiga zhafniga popotvanja dofezhi ali ne. Torej nobeniga dobriga dela ne odlafhaj, fvo¬ je dobre lerdne fklepe prezej ispolni, danef 95 vfe dobro (lori, kolikor ti je danef koriti mo- gozhe, nobene dobre rezhi bres file na negotovi jutrifhni dan ne odlafhaj, vfako perloshnok kaj dobriga ftoriti in boljfhi perhajati fi bersh v’ prid oberni, ker ne vefh, ali jo bofh fhe kdcj imel ali ne. Vfak dan, vfaka ura ti bo¬ di imenitna, morebiti je to sadnji dan, sadnja ura, ki je fhe v’ tvoji oblaki. Neprenehama tedaj dobro delaj dokler je fhe dan, de te na naglim nozh ne prehiti, v’ kteri ne more nihzhe delati. fi. Persadevaj Ji , in tako naf fhekizh uzhi pogimba vfih zhafnih rezili, persadevaj fi s’ dobrim, modrim vshitkam minljivih Jiva- ri, neminljivi , vezhni dobizheh Jtoriti. Nau- zhi fe velike snadnoki, zhafne kvari s’ modro- kjo in zhednokjo nekako prek vari ti, minljive rezhi v’ rokah terdno dershati minljivoki ali pogimbi kanovitnok dati, zhaf posabljivoki, in umerjozhnok fmerti is rok islergati. Vfe tvoje dela naj bodo pravizhne, ljudem v’ prid, vfi tvoji kratkozhafi nedolshni, vfe tvoje vefe- lje shlahtno, vfe tvoje sadershanje zhloveka m krikjana vredno, vfi tvoji dnevi s’ dobrimi, bogabojezhimi deli sasnamnjani; vfe fvoje shi- v e dni bodi dobrotljiv, le modre, dobre ljudi fi v’ prijatle isvoli, potlej bofh fad fvojiga de¬ la vekemaj vshival, fvoje kratkozhafe in vefe- Ije s’ sadovoljnokjo pomnil, zilj in konez fvo¬ jiga truda dofegel, fvoje dneve febi in fvoji- mu blishnimu neposabljive koril, fe nad na- kopki fvojiga sbivljenja neprenehama vcfelil m fvoje prijatle v’ boljfhim, vezhnim shiv- 94 1 jen ji fpet nafhel. Potlej tudi ne bofh nobe¬ ne rezhi, žele in se vfelej sgubil. Potlej ti bo le blifhezha fpremenljiva podoba ali lupina zhaf- nih rezhi sginila, njih bilje ali jedro pa, in vfe l«ar jim refnizhno notranjo ženo daje. bo ve- komej oftalo. Potlej bodo tvoje opravila, tvo¬ je bogaftvo, tvoje vefelje, tvoje dela, tvoji pri- jatli, tvoje leta, tvoji dnevi s’ urami vred f’ tabo v’ grob in is groba v’ vezhnoft fhli, in Te ti ondi v’ lepfhi podobi perkasali, in v’ vezhnofti tvojo obilnifhi popolnamafl in fre- zho vterdili. Miren bofh takrat tiki oklep po¬ dirati in rasdjati vidil, f’ zhigar pomozhjo fi pohifhtvo, ki fe ne da podreti, isidal. Rad bofb vidne rezhi, ki le nekoliko zhafa obkoje, sa nevidne vezhne dobrote premeni!, kadar ti bo¬ do zhafne rezhi pot k’ vezhnim dobrotam na¬ redile, in te sa njih vshitek perpravile. 7 . Torej hrepeni, naf sadnizh pogimba vfih rezhi uzhi, hrepeni po nejpremenljivih ve- zhnih dobrotah, in tvoje pervo in nar imenit¬ ni f hi opravilo naj bo , po volji fvojiga Bo¬ ga shiveti , Meri vjimu, kar Ji, kar imafh, in Jiorifh ojtanek in terdnoji daje. — Deblih je okrog tebe vfe nekanovitno in minljivo, de¬ blih je vfe karkoli okrog tebe tebe shivi , f’ tvojim truplam vred umerjozhe in fe fpet v’ prah in pepel rasdrobi, vender je vfaj tvoja dufha neminljiva, neumerjozha, torej bo vfaj ona v’ fvoji popolnamafti vekomej raft la. Saref, kdor bosbjo voljo fpolni, okane vekomej, tak zblovek ima Boga nefpremenljiviga, vezhniga nadnarnza, njega nevfufhljtv isvir vfiga shiv- 1 jen ja, in vfe frezhe, sa fvojiga varha in sa fvojiga .prijati«; tak ima nad Begam tako pod¬ poro terdniga upanja, ktere mu noben zhaf, nobena nefrezha, ne fmert, ne grob fpodnefli ne more. Saref! kdor modro in zhednoftno shi- vi, in je Bogu vfhezh, s’ mirnim ferzam gle¬ da, kako fe vfe okrog njega fpreminja, kako zhaf mozhno in hitro naprej gre, kako njego¬ vo shivljenje kakor pufhiza proti vezhnofti hi.-- li, kako fe vfe rezhi vfako minuto fvojimu konzu bliskajo; tak zhlovek nizh ne sgubir, zbe lih drugi ljudje veliko, ali pa vfe sgube ; in lih takrat nar vezhi- dobizhek flori, kadar fe nam sdi , de je nar vezh sgubil. Minljivo tak zhlovek samenja sa neminljivo, posemlji- fko sa nebefhko, podobo sa refnizo, parfteno utizo sa od Boga issidnno hifho, ki je vezhna ; sameni vefelje otroka sa vefelje ©drafhenza, delo uzbenza sa delo uzhenika, majhino dru- fhino prijallov in ljubijerizov sa neisrezheno veliko drufhino popolnama pravizbnih, sa dru- fbi no vfih isvoljenih, sveiizhanih, neumerjo- zhih duhov. Tak zhlovek fe preftopi fkosi fmert v’boljfhi, vifokejfhi shivljenje, od upanja k’ vshit- ku, is b oja k’ premaganju , od dela h’ pozhit- ku, is (lami nepopolnamafti v’ ftan popolnamafti. Kriftjan! kteri sdaj minljivoft vfih zhafnih rezhi zhutifh , in fe zbes-njo povsdigniti she- lifh , hrepeni tedaj s’ vfo ferzhnoftjo, in na vfo niozb po neminljivih in vezhnih dobrotah. Hre¬ peni po modrofti, zhednofti in bogabojezhno- ftk Hrepeni po prijasnofti boshji, po smiraj vezhi enakofti, po smiraj vč^hi in terdnejfhi 96 svesi s’ Boga m, in s’njegovim vezhnim t Sinam Jesufam Kriftufam. Hrepeni po plazhilu, po frezhi in zhafti prihodniga shivljenja. 4 Spolniij voljo boshjo, fpolnuj jo rad,‘s’ vefeljem in na tanko. Kdor voljo boshjo fpdlni, oftane veko- mej, in shanje sa fvojo pokorfhino vezhni, pre¬ lepi fad. Tako, ljubesnivi poflufhavzi! naf pogim- ba vfih zhafnil) rezili vfak dan, fofebno pa da- nafhni dan s’ mozhnim glafam opominja, in uzhi. Take imenitne nauke, in fvarjenju nam daje. O blagor, vezimo blagor mu, kdor fi te nauke modrofti k’ ferzu vsame, kdor to sve- lizhanfko pofvarjenje pofliifha in uboga! Tak zlilovek oftane per vfih prekuzih zhafnih rezhi nepremakljiv, in njegova frezha je lih tako nefpremenljiva, kakor Bog, na zhigar vfigamo- gozhnoft in dobroto je sidana. In tazih mifel, preljubesnivi bratje! in ta- ziga sadershanja morate tudi vi biti! Tudi va- fha frezha naj bo lih tako terdnn, lih na to fkalo sidana! Ta je perva in nar imenitnifhi frezha , sa ktero danef per sazhetku noviga le¬ ta Boga profim, in jo vam vfim fkupej is zeliga ferza vofhim. Amen. 97 V’ prašnik zhaftitiga rasglafenja Jesufa Kriftufa, ali v’ fvetih kraljev dan. Kje je rojeni Judovfki Kralj? ker vidili fino njegovo sve- sdo v’jiitrovi deslieli, in fino ga prifliii molit. Mat, 2 , 2. Bog nam je dal notranjo luzh, ktera je red¬ no v’ naf in nam per vfaki perloshnofti po¬ ve, kaj nam je ftoriti , in kaj opuftili, nam nafhe dvome jemlje, nafhe fodbe pregleduje, naf natihama hvali, zhe po njenim rasfvetljen- ji delamo, naf graja, zhe po njenim noterda- j a n j i ne ravnamo, in zhe fvitlejfhi fveti, bolj ozhitno nam kashe pol, po kteri nam je hoditi. To notranjo luzh imenujem refnizo , ktere po¬ doba je tifta z budna svesda. lfa da: tdde malo ftarfbev je, kteri snajo fvoje otroke tako rediti, de bi bili njih otrozi sniuaj modrejfhi, brumnifhi, in Ijubesnjivfbi. 108 Nekteri ftarifhi miflijo, de fo njih otrozi she modri, brumni in ljubesnivi, de fo le lepiga shivota, lepo oblezheni, de le snajo s’ ljudmi lepo ravnati, v’ drufhinah dobro govorili , in fe prijetno obnafhati. Tdde ta ljubesnivoft v’ ozheh tega fveta ni tifta ljubesnivoft. ktero da- nafhni f. evangeli nad mladenzhem Jesufam hvali, de je v’ njej raftel per Bogu in per ljudeh ; ker ta ljubesnivoft nad ktero fe Bog in dobri in modri ljudje vefele , isvira bolj is notranje brihtnofti in lepote dufhe, kakor is unanje reje in fnnshnofti trupla. Notranja shlahtnoJi in lepota je nar per- va in nar imenitnifhi laftnoft, ktera da olro- kam refnizhno in ftanovilno ljubesnjivoft. Is tega pa ne fmete fkleniti de morate ali fmete unanjo rejo fvojih otrok v’ nemar pufhati. Tudi unanja fnashnoft in lepa reja sna k’ lju- besnivofti vafhih otrok pomagati. Obdvoje, dufba in truplo, morate nad fvojimi otrozi prav rediti. Notranja reja dufhe vafhih otrok mora vafha perva, nar imenitnifhi, nar vezhi fkerb biti. Sraven te pa ne fmete tudi na dru¬ go unanjo manj imenitno rejo trupla fvojih otrok posabiti. Ta ftarfhem in otrokam potre- bin nauk bom danef raslagal. Jeft bom i. od notranje reje dufhe , 2. pa od unanje reje trupla kerfhanfkih otrok govo¬ ril, in ram pokasal, kako in koliko fleherna reja premore, de bodo vafhi otrozi per Bogu in per dobrih ljudeh ljubesni vredni, ali lju¬ besnivi. 109 I. Kaj jo nek mladenzha Jesufa per Bogu in per ljudeh gnade pdlniga, ali ljubesniviga delalo? Morebiti je bil sato ljubesni vredin, ker je bil lepiga shivota , lepiga obrasa, lepo oblezhen, ker je snal dobro in prijetno govo¬ riti, in fe proti vfakimu zhloveku prav obna- fhati ? Ali fo ga morebiti druge unanje laftno- fti ljubesniviga delale? Naka, od tazih unanjih telefnih laftnoft ne govori f. evangeli, ampak od notranjih darov in laftnoft dufhe, klere fo fe v’ Jesufu s’ njegovo teiefno raftjo vred raso- devale, in fo kaj prav fofebniga, kaj zhudniga nad njim obetale. t S. evangelift Lukesh tizer ne pravi, de bi Jesuf ne bil imel tazih unan- jih telefnih laftnoft, ktere fo per ljudeh k’ Je- sufovi perljudnofti in ljubesnivofti tudi veliko perpomogle, pa te unanje telefne Jesufove la- flnolli nifo bile perve in nar imenitnifhi, temuzh le druge in manj imenitne, in manj potrebne laftndfti, od kterih tukaj fhe ni govorjenja. Tukaj je le govorjenje od Jesufovih pervih, nar imenitnifhih, nar potrebnifhih laftnoft, to je od modrojti njegove pdmeii , in dobrote njegoviga ferzd. ,S. Lukesh hozhe toliko rezhi: Jesuf je bil prav brihtne, omikane, prebrifane glave, in dobriga, voljniga ferzd; pokoren je bil fvo- jun ftarfhein, poln ljubesni in vfakimu zhlo¬ veku pojireshljiv , pridin, smern in sdershljlv v’ vshitku otrozhjiga vefelja ; s’ befedo, nadvfim njegovim djanjem fe je rafodeval veliki popol- 110 nama mosh, refhnik Israelzov, in Odrefhenik vtiga zhovefhtva. Savoljo lega fo imeli Bog in vfi dobri ljudje nad Jesufzhikam refelje in dopadenje ; in lih te notranje dufhne lallndtli morajo fhe dan danafhni vafhe otroke per ljudeh refnizhno ljubesjive delati; sa te dufh¬ ne laftnofti morate per reji Tvojih otrok nar bolj in nar pred fkerbeti. Ne le unanja tele- fna lepota in fnashnoft, ampak fofebno notra¬ nja dufhna lepota in dobrotljivoft daje mlado tli pravo ženo in tlanovitno ljubesnivoft. Premiflite le, kleri del je v' zhloveku ime- nilnifhi in shlahlnejfhi; ali dufha ali truplo? in kaj je tedaj vezhi zhiflanja vredno, ali lepo truplo, ali na lepe zhednotli navajena dufha? Miflim , de dufho vifokejfhi od trupla zhifla- te in zenite. — Ref je fizer, de taki ljudje per reji otrok bolj na truplokakor na dufho, Bolj na unanje telefne, kakor pa na notranje du¬ fhne laftnofli porajtajo, kterim neumerjozhnoft dufhe nizh v’ zhifli ni, in druge frezhe ne pos- najo, kakor vshitek mefeniga vefelja. 7'aki flarfhi malokdaj vprafhajo: kakfhini fo otrozi na umu, na ferzu, in na sadershanji? Koliko fo fe she kerfhanfkih likov naiizhili? Ali tla fe brumnotl, in lirah boshji v’ njih ferzu glo¬ boko vkoreninila ? Ali ljubijo Boga bolj, ka¬ kor vfe druge rezhi, ali fvojimu b! ishnim.u ref dobro hozhejo? Ali dobre dela radi delajo? Ali fo navajeni hude tlratli krotili, in fvoje hude shelje v’ bersdah dershali? Ali vfe dobro fpofh- tujr jo? i. t. d. Te in take vprafhanja, ako lih fo nar imenitnifhi, takim llarfhem ne pridejo 111 na mifel, temuzh vfo rejo fvojih otrok Je v’ unanje lifhpanje, v’ unanjo fnashnoft in lepo- to trupla obrazhajo. Torej vfelej gotovo vpra- fhajo : Kakfhniga shivota je? kako fe nefe? ka- 1<6 fe sunaj sadershi? kako fe ga kaj oblazhi- Ib prime? kako govori? . kakfhiniga rokodelftva, ali ktere umetainofti fe je naiizhil, de bi febe iti fvojze preshivil ? Taki pofvetni ftarfhi le po takih pofvetnih rezheh poprafhujejo. Zhe tedaj svedo, de fo njih ali pa pluji otrozi po njih miflih srejeni, jih ne morejo nikdar dovolj prehvaliti, ter pravijo: Kako ljubesniv je ta miadenizh! Kako je ta dekliza sala in perljudna! — Taka hvala pa tlrirfhe in otroke k’ nizhemurnofti napeljuje, torej mifli- jo, de morajo per fvoji reji nar pred in nar bolj sa unanjo, telefno lepoto in prijetnoft fkerbeti. Zhe tedaj taka unanja reja otrok smiraj bolj okoli febe fega; zhe fe f’ takimi krivimi nauki fhe zlo taki ftarfhi, ki imajo fizer veli¬ ko dobrih laftnoft, premotiti dajo, de smiraj le na unanjo telefno rejo fvojih otrok filijo, notranje poboljfhanje ferza pa v’ nemar pufte; zhe ftarfhi pregrefhke zhes unanjo rejo, zhes lepo telefno sadershanje nad otrozi hudo fhtra- fujejo pregrehe soper Boga ali zhes poftavo boshjo pa bres vfe fhtratinge pufte, moj Bog! kakfhin fad more taka reja otrok roditi! Ali l" e je zhuditi, de is tih ljubesnivih, perljudnih rnladenzhev naglo nar vezhi hudodelniki, nar •'asujsdanifhi nezhiftniki, nar predersnifhi sa- peljivzi nedolshnofti, in nar lenifhi poftopazhi 112 israftejo? Ali fe je zhuditi, de te snvoljo fvoje unanje lepote zhaftene hzhere, kakor nizhe- murni kofhi, ali pa kakor flabe gofpodinje fvo- jo in fvoje drushine frezho popolnama pod- kopljejo? Ali fe je zhuditi, de veliko bogatih hifh savoljo takih fino-v in hzher obdsha, in de fe nad njih rasujsdanim shivljenjem drugi ljudje rasgledujejo in pohujfhujejo? Kje je is- vir vfiga tega ? Gotovo v’ napzhini flabi reji otrok! Varite fe tedaj kerfhanfki ftarfhi, take napzhine in flabe reje, de (i ne bole toliko nefrezh na fvojo veli naloshiii, in G ojili otrok zhafno in vezhno nefrezhnih ftorili. Nikar fvo- jih otrok le sa ta fvet ne redite, de bi jih pred tem fvetam fkasovali, ampak nar pred in nar fkerbnejfhi redite tvoje otroke snotraj, na njih dufhi. t Strah boshji je sazhetik v/e. mo - drojti■ Sgodej redite otroke v’ ftrahu boshjim. Is njih sredite dobre, fvele, Bogu dopadljive ljudi, kteri bodo vedili farni febe prav vladati, in fvojimu blishnimu v’ prid hiti! To je v’ reji otrok nar pervo in nar imenitnifhi, to flori vafhe otroke per Bogu in per pametnih dobrih ljudeh ljubesnive. Neumneshi naj od vafhih otrok miflijo in fodijo kakor hdzbejo, na njih dopadenji ni nizh leshezhiga. Zhe ima¬ jo nad vafhimi otrozi Bog in modri, pametni in bogabojezhi ljudje fvoje dopadenje, je to dopadenje vezh vredno, kakor vfa hvala ve- folniga fveta. Nar vezhi in nar potrebnifhi rezh fte florili, kadar s’ notranjim oshlahte- njem pameti in ferza fvojih otrok dno ali 115 grunt srt njih zhafno in vezhno frezho pollavi- te. ( S' tein vam bo unanja reja otrok slo po- lajfharia, in bo terdna in frezhna; tudi te, namrezh unanje reje ne fmete samudili. T6- de to unanjo rejo morate pod veliko rejo pod- llaviti, in jo s’ njo prav fkleniti. II. Deblih fmo dolshni per vfahim opravku nar bolj sa pervo in nar imenitnifbi rezh fker- beti, vender ne fmemo, ako hozhemo modri biti, na druge, na manjUii ali na manj potre¬ bne rezhi posabiti, in jih popolnama v’ nemar puftiti, ker lih manjfhi rezhi vzhalih k’ dofe- shenju nar imenitnifhiga zilja konza slo perpomorejo. Taka je tudi s’ rejo otrok. Vafh pervi in nar vezhi namen nai je snotraj do¬ bre in Bogu dopadljive otroke isrediti. Unanja ali telefna reja naj je pa le vafh d rugi,Jiran- fki in manj imenitni namen. Tode savoljo lega, ko je telefna reja drugi ali fpodnji na¬ men reje, ne fmete mifliti, de jo lahko v’ ne¬ mar puftite, temuzh lih sato, ko je telefna re¬ ja drugi namen, morate sa-njo prezej po per- v i ali dufhni reji fkerbeti. To dolshnoft imajo vli kerfhanfki llarfhi m redniki, ker je Bog otrokam sraven dufhe ludi truplo dal. Bog tedaj hozhe, de tudi Uuplo fkosi rejo smiraj shlahtnejfhi perhaja, kolikor to unanje okolifhiire in otrokov priho- dni flan imeti hozhe. Pravim de fe mora otro¬ kovo truplo toliko 'omikali, in vgibzheno llo- 8 114 riti, kolikor njegov prihodni Jtan imeti ho- zhe, ker sna otrokam lih unanja ali telefna dobra reja k’ njih prihodni frezhi veliko po¬ magati. 4 Sej lle lili sgorej flifhali, kako fvet od reje otrok mifli in fodi ; de fvet bolj na zhlovekovo unanjfhino, kakor nolranjfhino gle¬ da. Ker hodo tedaj vafhi otrozi kdej med fvet prifhii kjer fi bodo per ljudeh kruha in po- trebniga shivesha ifkali in kjer bodo kdej fvo- je talente v’ dobro obrazhali, satorej morajo tudi na telefu ali sunaj prav isrejeni in omi¬ kani biti, de fe jim ljudje ne bodo fmejali, ali pa de savoljo pomankanja telefne reje, ne bodo fhe njih dufhnih laftnoft sanizhevali, in de fe bodo fmeli pofhteno ozhitno pokasati. V’ tej rezili nam je Jesuf Kriftuf v’ sgled. Raftel je na ftarofli, na modrofti in na zhed- nofti; ta je bila njegova perva in nar vezhi fkgrb. Pa tudi unanje ali telefne reje ni sa- nizheval , temuzh njegova unanjfhina je bila taka, fe je tako nofil, in tako govoril, de mu nifo tudi nar imenitnifhi pofvetnjaki, Jerusa- lemljani in dvorniki kralja Herodesha, nikoli ozhitali, de je divji, neroden in neotefan. Ali bi tedaj fmeli kerfhanfki ftarfhi v’ nemar pu- fhati, kar je fhe t Sin boshji ftoril , kadar je ozhitno na fvetu shivel ? — Naka, ljubi ftar¬ fhi! velika smota bi to bila, ko bi miflili, de ni na unanjim obnafbanji vafhih otrok zlo nizh leshezhiga, ko bi savoljo te mifli fvojim otro¬ kam vfako nerodnoft, divjazhnoft, nemarnoft, in porednoft fkosi perfte /pregledovali, in ko bi jih savoljo tazih napzhinoft nikoli ne fvari- 115 li. Motili bi fe, ho bi unanjo rejo popolnama v’ nemar pufhali. Unanja reja otrok je tudi veftna rezh. Jim snafe reliko pomagati, ako jih na telefu prav isredite , de fe vedo proti ljudem prav obnafhati, kakor jim snate veliko fhkodvati , ako unanjo rejo v’ nemar pufhate. She savoljo ljubesni, ktero imate do fvojih otrok , terdno upam , de bote vfe od njih od- vernili , kar bi jih utegnilo od njih frezhe od- vrazhevati, in de bote sa vfe fkerbeli, kar jim k’ njih frezhi kaj perpomore. Tudi v’ unanji reji tedaj fvoje dolshnofti ne opufhajte, delilih je na unanji reji manj, kot na notranji, leshezhe. Sgodaj navadite otro¬ ke, de fe bodo natorno, proflo, in neperfilje- no obnafbali. Vadite jih govoriti, kakor je per dobrih, pofhtenih, pametnih in bogabojezhih ljudeh govoriti navada. Navadite jih na obna- fbanje, ktero jih bo od sunaj per dobrih lju¬ deh perporozhevalo. Tode, sa boshjo voljo vaf profim, unanje reje, ki je le manjfhi rezh, nikar v’ pervo in nar imenitnifhi rezh ne obra zhajle! Nar imenitnifhih rezhi, to je, notra¬ nje reje, prave modrofli, bogabojezlinolli, po- korfhine, kerfhanfke ljubesni, sadovoljnolli in sdershljivofti nikdar ne posabite. Na te dolsh- nofti in zhednofti vafhe otroke navaditi bodi vafha perva in nar imenitnifhi fkerb. V’ njih bo frezha vafhih otrok vkoreninjena in one jih morajo per Bogu ljubesnive boriti. Vfa unanj- fhina je le prašen blifh in vides, zhe ni na ndtranjfhiuo sidano. Zhe fo lih vafhi otrozi perljudni, prijasni in odjenjavni, vender je vfa njih perljudnoft , prijasnoft in odjenjavnoft hi- navfhina, zhe ni njih ferze dobro. ,Sama u- nanja poftreshljivoft zblovefbtvu fhe ne poma¬ ga , ker fe malokdaj v’ djanji ka«he. c Sej naf fkufhnja uzhi, de nam nekteri ljudje hribe in doline obetajo, kadar pa njih pomozhi potre¬ bujemo, fo vender filno mersliga, in terdiga ferza. Notranja ali dufbna reja je dno v’ re(- nizi kerfhanfke reje. Preljubi otrozhizhi! ki fte s’ Jesufam ena¬ ke ftarofti, ta refniza naj je tudi vam rezhena! Kaj ne, de bi bili radi perBogu, in per dob¬ rih ljudeh ljubesnivi ? Kaj ne, de ti vofhite, de bi fe vam v’ tem in v’ prihodnjim shivlje- nii dobro godilo? Glejte na Jesufa! On vam bodi v’ isgled! Bodite po njegovo fvojim ftar- fhem pokorni, kteri vat’ k’ dobrimu vodijo. Poflufhajte nauke fvojih uzhenikov, kteri vam pot modrofti kashejo. Poflufhajte nauke fvete vere, in globoko ti jih v’ ferze vtifnite. Radi fe kaj pridniga uzhite. Varite fe flabih paj- dafhev. Skerbite, de bole vedno dobro veft ohranili. Ta pot je nar krajfhi in nar varni- fhi, po kteri fi bole dopadenje dobrih ljudi, in gnado boshjo saflushili. Zhe to pot is- grefhite, vaf vfa unanja lepota in vfa unanja perljudnoft ne bo refnizhno sadovoljnih in fre- zhnih ftorila. Zhe pa po poti nedolsbnofli, bo- gabojezhnofti, fpokornofti in fvetofti hodile, ho¬ te dofegli dopadenje in ljubesen boshjo in dob¬ rih ljudi. Amen. 117 Drugo nedeljo po fvetih ltraljih. Je bilo slienitovanje v’ Kani Galileje, in mati Jestifova je bila tam. Je bil pa povabljen tudi Jesui' in njegovi jogri ali uzlienzi na sheirilovanje. Jan. 2, l. 2. V’ ftrahu boshjim, v’ f. sak o n ftopiti, je slo imenitna rezh, is ktere zakonfkim shegen bo- sbji, in vfa frezha isvira. Tako fta fe gotovo tika dva sarozhila v’ Kani Galileje, ktera fta, Jesufa, in Marijo njegovo mater, in njegove jogre na shenitovanje povabila. Kako fta bila pazh frezhna ker fla sazhetnika sakona, kralja miru, in delivza boshjih gnad per febi imela! sato fla pa tudi v’ edinofti in sadovdljnolli sbivela. Tak sakon je pa nefrezhin, kteriga Jesuf f’ fvojo prizhujozhnofljo, to je, f’ fvojo gna- do in fvojim shegnam ne ofrezhi; tak sa¬ kon je isvir nepokoja, prepira, bolezhin, vfe grenkolli in zhafni pekel. Ktere zhafne kri- šhe hozhem f’ takim sakonam permeriti? Ref je fizer, de vfaziga zhloveka kaki krishi tare¬ jo, kteri mu shaloft in neprijetno shivljenje delajo. Ali sakonfki, ki f’ fvojim Hanam sa- dovoljni nifo. fo tako rekozh v’ morji britkofti io grenkolli, in njih shaloft in bolezhine, ktere v. bu ti j o, fo tako velike, de jih popifati ne morem. Revfhina nam je fizer leshka, sguba na-, fhigo premoshenja naf shali, telefna betesh- noft in flaboft naf k’ tlam tlazhi, in shalenje naf hib fovrashnikov naf slo nepokojne dela. Te nadloge- fe nam fizer velike sde, pa fe jih fhe vender snamo kdej isnebiti. Zhe je pa sa- kon nefrezhin , kteri je nerasvesljiva svesamo- sha in shene, je to tak jarm, kteriga fe zblo- vek vzhafih do fmerti ne isnebi, ker mosha in sheno le farna frnert raslozhi, in jih is nad¬ log refhi. Saka j pa je dan danafhni toliko nefrezh- nih sakonov? Od vfih Hrani fe flifhi nepokoj prepir, nesadovdljnoft, jesa, fovrashtvo. Od kod isvira ta tako fplohna in fkoraj neosdrav- Ijiva bolesen? Zhe sakone sdajnih kristjanov mirno premiflimo lahko fposnamo, de sdaj le malokteri sakonfki Jesufa Kriltufa na shenito- vanje povabijo, to je, de le malokteri v’ ime¬ nu fvojiga Boga, sazhetnika fvetiga sakona, v’ ta f. Han ftopijo. Ne premiflijo ne namena , ne naltopkov fvojiga Slanu, ne dolshnoft, ktere na-fe vsamejo; huda flralt lakomno!! s’ vfimi fvojimi gerdimi felirami jih v : ta lian shene, in ker le po gnatvi llariga mefeniga zbloveka shive, sato tako slo sajdejo, de njih sakon ni ne v’ sazhetku, ne per konzu kerfhanfkimu fvetimu sakonu podoben. Od fvetiga sakona bom sarozhenim in nesarozhenim potrebne na¬ uke dal; is tih naukov bodo nesarozheni fpo- snali, de bres potrebniga premiflika, in bres potrebnih perprav ne fmejo v’ f. sakon iti, sa- rozheni pa bodo vidili, de fvetiga sakonfkiga 119 ftanu ne fmejo r’ ftan pogubljenja fpreminjati. Torej ob kratkim pravim, de je savoljo te¬ ga toliko nefrezhnih sakonov, ker fe 1. bres potrebnih perprav moshite in shenile, in 2. ker dolshnojii Jveh'ga sakona v ’ ne mar pii- /hate, in e? njem bres zhednojii shivile. Pas¬ no me poflufhajte. I. Darovi fo mnogi, ktere je Gofpod Bog med naf rasdelil, tedaj fo mnoge tudi poti, po kterih naf k’ isvelizhanju vodi. Gotovo je, kakor fveto pifmo pravi, de nifo vfi ljudje apo- fteljni, ne vfi preroki, ne vfi uzheniki; nekte- re je Bog uftvaril, de gofpodujejo in sapove- diijejo, nektere pa, de ubogajo; nektere, de altarju flushijo, nektere pa , de f’ kmetovanjem, rokodelftvam, in kupzhijo krtih flushijo. Bo- shja previdnoft naf je tako rasdelila, in sdej je nafha dolshnoft po volji boshji shiveti. Le fhkoda, de fe toliko ljudi boshjimu vladanju odteguje, po krivih potih hodi, in od fvojiga zilja in konza »miraj bolj in bolj sahaja. Ismed tazih ljudi fo gotovo mladenZhi in deklize, kteri v’ f. sakon gredo, defilih ne pomiflijo, sili jih je Bog Jih sa to pot, lih sa ta ftan namenil ali ne. Taki lohkodufhni kriftjarti ne porajlajo , ali jim je sakonfki ftan, v’ kte- riga gredo, k’ isvelizhanju, ali pa k’ pogub¬ ljenju, temuzh le salo fherbe, je jim k’ njih domifhljeni zhafni frezhi pomaga, le to jim je per ferzu; to jih pa zlo nizh ne fkerbi. ali 120 je Bog s’ njih isvoljenjem sadovoljin, ali ne, ali jim bo potrebne gnade dodelil , ali jih bo bres gnad sapuftil. Ali je tedaj zhudo, de je toliko nefrezhnih sakonov? Nad tem fe nikar ne zhudimo, ljubesnivi poflufhavzi! take nefre- zhe fo fhtrafinge, f’ kterimi Bog sakonfke sato fhtrafuje , ker fo fe vladanju njegove previdno- fti odtegnili, in v’ Han ftopili, v’ kteriga jih Bog ni klizal. Bog takim neuboglivzam per preroku Isaiju hudo shtiga. Kriftjani tedaj nar vikfhiga Gofpoda ras- drashijo, kteri per fvoji shenitvi ali moshitvi Boga sa f.vet ne vprafhajo, in sato jim ne da mozhne gnade, temuzh le fplohno pomozh , ktera pa savoljo njih lenobe bres fadu oftane. Satorej jim ni mogozhe na polsnih potih, v’ tolikih perloshnoftih in nevarnoftih bres greha oftati, greh na greh nakladajo, in nameft fre- zhe, ktero fo fi v’ sakonu obetali, le nejevoljo, shaloft , nesadovoljnoft in grenkofi: dobe. Sdaj fodite farni, 1. kriftjani, ali ni prav slo po¬ trebno s’ Bogam pofvetovati fe, preden zhlovek v’ fvet sakon gre? Ali fe ne fpodobi predfod- ke ali prasne dosdevke laftne ljubesni raskro. piti, nagnjenju fvoje natore flovo dati, glaf kervi in mefa sanizhevati, in le glaf pameti in gnade boshje poflufhati ? Gotovo ti je tre¬ ba, ljubi kriftjan! ki miflifh v’ f. sakon ftopi¬ li, slo in dobro prem ifhlovati, gorezhe moliti, in neisrezheno varnimu biti. V’ fvetim sakonu ne ifhi zhafne frezhe, blaga, zhafti, ali pa fladniga vefelja, ampak glej, de ti bo ta ftan varna in ravna pot v’ nebela ; de v’ njem vo- 121 Ijo boshjo ispofnifh, de gnadi boshji sadersh- kov ne ftavifh, in vezhno svelizhanje goto¬ vo dofeshefh; s’ befedo, v’ f. sakonu hrepe¬ ni po vezhni frezhi, torej tudi ne inorefh per isvoljenji tega ftanu nikdar prevezh varzhin bi¬ ti. Vari fe tedaj , de ne bofh vanj flepo ho¬ dil, teniuzh fposnavaj popred voljo boshjo. Otrozi fmo fvetnikov, je nekdaj llari To- bija fvojimu llnu rekel, torej fe ne fmemo, kakor neverniki sheniti, kleri le po gnatvi J v o- jih hudih Jiraft ravnajo , temuzh moramo per Bogu pomozhi ifkati. JLih tako jeli vam, J. p.! danef pravim, Otrozi Ile fvetnikov, per kertlu fle pofvezheni, in v’ otroke bofhje vseli, vafha dolshnoft je tedaj, de nobene rezhi ne llorite, fofebno, de v’ fveti sakon ne grefte bres volje fvojiga nebefhkiga Ozheta. Ako tedaj miflite v’ ta lian ftopiti, slo in gorezhe molite, in Boga sa fvet vprafhajte, ali je njegova fveta volja , de v’ ta Han, in fizer lih f’ to perfho- no v’ ta Han ftopite, ker brumna in bogabo- zha shena pride od Gofpoda; brumna shena je fofebna dobrota , klero Bog moshu le sa- voljo njegovih dobrih del da. t Sir. 26. Ni- zhemurna, nefpametna, in gofpodvavna shena je pa fhtrafinga, f’ klero Bog take moshe fhtra- fuje ki ga per fvoji shenitvi sa fvet ne vprafhajo. Kar tukaj fveti Duh od shene pravi, je fhe Bolj od mosha rezheno, ker fe hudobni sheni fhe vender samorejo mejniki Ha vi ti, mosh je pa glava fvoje shene, in gofpodar fvoje hifhe; zhe je mosh hudoben, ne more njegovim hu¬ dim ftraftim nihzhe mejnikov flaviti. Per ta- 122 kim moshi shena joka, o t roži ftradajo, in vfa hifha omahuje. Is tega lahko fposnate, kako slo vam je potrebno Boga profiti, de bi vam lih tillo perfhono pokasal, ktero vam je k’ va- fhi frezhi namenil. Nefpametni fo tedaj kriftjani, kteri fe flepo shenijo in moshe, in ne gledajo na pametno, Cve¬ to, nedolshno in bogabojezhe shivljenje tifte per- fhone, C’ ktero hozhejo v’ f. sakon ftopiti, ampak le na lepoto ali pa na bogaftvo. Ne glej na shenfki obras, lizer fe bofh golfal, bofh me¬ nil nad lepo sheno velik fhaz ali saklad najdi- ti, pa bofh le nafhel ftudeniz raspertja in pre¬ pira. Pa tudi nikar ne glej na bogaftvo, ker velike dote ne delajo frezhnih sakonov. Jeza- bela je bila lil no bogata, pa je tudi hotla pov- fod gofpodariti, in je fvojimu moshu Ahabu veliko hudigi napravila, ker ga je v’ marfika- ke pregrehe sapeljala, in mu ftorila, de ga je Bog v’ fvojim ferdu konzhal. Sdaj le bogate nevefte ifhete, ker miflite, de bote potlej fre- zhno shiveli, pa bo morebiti lih velika dota vafhe nevefte isvir vafhe shalofti in grenkofti, ker vam je bo nevefta vedno ozhitala. In ve bogate nevefte ! kako fe bo pa vam godilo? fej morebiti shenin, kteri vaf fnubi, ne ljubi in ne ifhe vaf, ampak le vafhe velike dote, le savoljo vafhiga dnarja vaf hozhe v’ fvojo fushnoft fpravjti. Lepe befede, obetanje vezhne sveftobe, unanje snamenja ljubesni naj vaf tedaj nikar ne motijo, de bi tega ali tega vsele, ker bi vaf kmalo fkufhnja uzhila, de fe tak shenin ne sheni per vaf, ampak per 125 vafhim blagu. To naj je fofebno ftarfhem re- zheno, bteri Tvoje otroke lilijo, de bi Te per bogatih ljudeh, le savolje njih bogaftva sheni- li, ali moshili. Ali ne vefte kake napzhinofti utegnejo is tazih sakonov priti? Ali vefte, de bote fvojiga otroka s’ bogabojezho perfhono saiozhili? Ali vefte, de ni igri, pijanofti in drugim pregreham vdan ? t Svojiga fina prego¬ varjate, de bi tifto nevefto vsel, ktero fte mu vi is volili; pa vaT vprafham, zhe fte njeno sa- dershanje dobro premiflili? Ali fte preprizhani de ni otrozhja, rastrefena, in neftanovitna? Ali vefte, de bo s’ vafhim finam po kerfhan- fko shivela? Varite Te tedaj, de Tvojih otrok v’ zhafno in vezimo nefrezho ne pahnete. Va¬ rite Te, de vaf ne bodo vafhi otrozi The v’ grobu kleli, in de ne bo Bog vafhih otrok is vafhih rok terjal. Kaj hozhem The le od tiftih kriftjanov re- zhi, kteri fe k’ sakramentu fvetiga sakona s’ vafovanjem in nezhiftoftjo perpravljajo? Vafo- vavzi in vafovavke! nezhiftniki! predersni gre- fbniki ! Ali miflite de fi bote f’ Tvojimi pre¬ grehami potrebne gnade boshje saflushili? Ali miflite, de bo vafjba savesa, ktero f’ pregreha¬ mi fklenete, isvir shegna boshjiga? Vafovavez! ali menifh, de fe fmefh gotovo na tako ferze sanafhati, ktero. ti sdaj nobene rezhi odrezhi ne more? oh! delezh fe golfafh, kdor ni Bogu sveft, tudi tebi ne bo; to fmefh fhe bolj od take perfhone mifliti, ktera Boga s a fvet ne v prafha, kader fe moshi. Kdor v’ f. sakon f’ hnertnim grehatn gre, ftori velik greh, in f’ 124 tem greham rasdrashi ferd boshji; satorej v’ tem Aanu le shaloA, sopernoAi, nejevoljo, in vfe nadloge najde. KriAjani! pejte vender farni v’ fe , kader fe shenite ali moshite, vprafhajle Boga sa fvel in profite 'ga ponishno in gorezhe, de vam perfhono rasodene, ktero je sa vaf namenil. Ne poflufhajte glafu kervi in mefa, ne fvojih hu¬ dih AraA. Ne glejte na lepoto, ne na hogaft- vo, temuzh le na zhednoA, na fveto shivlenje; in varite fe nerodnoA, f’ kterimi fe marlikdo gnade fvetiga sakona nevredniga Aori. Tako ho¬ te imeli Jesufa na shenitovanji, kteri vaf ho f’ fvojo gnado poterjeval, in vam tiAe dobro¬ te delil, ktere k’ frezhnimu sakonu perpomore- jo. Nikoli ne hote tiAih shaloAnih naAopkov zhutili, savoljo kterih taki kriAjani sdihujejo, ki v’ f. sakon bres premiflika, bres perprav gredo, in n’ njem bres zhednojti skice. To je sapopadek drusiga dela. n. De bote v’ f’ sakonu fveto in po kerfhan- fko shiveli, morate dolshnoAi fvojiga Aanu sve- Ao in na tanko savoljo Boga fpolnovati. Ako hozhete vedi ti, ktere dolshnoAi ima sakonfki Aan, vam f’ f. Pavlam rezhem, de imate v’ tem Aanu dolshnoA Ijnbesni, pokorfhine, in fkerbi sa fad fvetiga sakona. Ljubesin vaf f. Pavel uzhi v’ IiAu do Efesjanov 5. p- kjer pra¬ vi: Moshje! ljubile Jvoj e shene. Lih v’ tern IiAu vaf pokorfhine uzhi, ker pravi: Shene! 125 hodile pokorne [rojim m o shem. Od Tkerbi sa otroke pa f. Pavel govori lili v’ tem liftu v’6, p. ker veli ftarThem sa otroke Tkerbeti, jih uzhiti in Itrahovati. Perve dve dolshnofti bolj na tan¬ ko preglejmo, ker od tretje je she bilo govor¬ jenje, in bomo vidili, de jih le malokdo na tanko fpolnuje, de tedaj v’ f. sakonu le malo¬ kdo brumno in bogabojezhe shivi. 1 . Moshje ! ljubite fvoje shene. To dol- shnoft, is klere vaf ne more nihzhe isjemati, vam f. Pavel v’ boshjim imenu naloshi, in jo morate proti fvoji sheni vfelej fpolnovati, ho¬ dili shena lepa ali gerda, bogata ali revna, sdrava ali bolna. Sato vam veli f. Pavel shene tako ljubiti, kakor je KriftuT Tvojo zerkuv ljubil. Ta boshji svelizhar ni Tvoje zerkve od Tebe palmi, nikoli sapuftil, temuzh ji je bil tudi v’ nar hujim preganjanji sveft. Lih tako morale tudi vi, kerThanTki moshje! ftoriti, va- fha ljubesen do shene ne Trne nikoli omersni- ti, zhe To lih druge The lepThi, Tt rafti The tako hude, Tkrite nevarnolli The tako velike. c Sej vefte, de fte T’ Tvojo sheno le eno telo; kadar tedaj nehate sheno ljubiti, nehate Tami Tebe ljubiti, Tami Tebi nezhaft delate, kadar Tvojo ljubesen med sheno in drugimi perTho- nami delite. t S’ tem delate Tvoji sheni krivizo, ln savoljo te krivize fte pred Bogam ojftre fhrafinge vredni. Ali nifte pred duhovnam in P>'izhami obljubili, ali nifte nebu in semlji sa- prizhali, de hozhete Tvojo sheno ljubiti, dokler Va )» Tmert ne raslozhi? Sakaj to perTego tako lahko prelomljujete? Ali fte Te T’ Tvojo sheno le sato sarozhili, de bi vafhim budim ftraftam flushila, in de bi njo in njene ftarfhe v’ mor¬ je shalofti vtopili? Lejte! vafha nefrezhna she- na fe nad vafho rasujsdanoftjo milo joka, dru¬ ga rezh je ne tolashi, kot njene grenke folse; ali vam to zlo nizh k’ ferzu ne gre ? Dokler fle fvojo sheno ljubili, fo vam njene is ljube- sni tekozhe folse k’ ferzu fhle, in fo vaf orne- zbile; ali vaf pa sdaj is shalofti savoljo vafhe rasujsdanofti tekozhe folse ne bodo zlo nizh omezhile? Oh! kako slo fte posabili na dolsh- noft, ktero fte per poroki na-fe vseli! Kar tukaj moshem rezhem, je tudi she- nam rezheno, tudi shene fo obljubile fvoje moshe ljubiti. ( Si fhe zlo upam rezhi, de je shena, ktera to dolshnoft prelomi, vezhi fhtra- finge vredna, ker njena nerodnoft ali pregreha vfo drushino smefha. Savoljo tazih pregreh je veliko hifh fpodkopanih, ali pa taki otrozi do¬ be premosbenje, ali jerbfhino, kteri nimajo nobene pravize do nje. Varite fe tedaj , ker- fhanfke shene! de ne bote ljubesni in svefto- be do fvojih mosh nikoli v’ nemar puflile. P® tudi vi kerfhanfki mosbje! fe varite, de ne bote ferza fvojih shen f’ hudim, jesnim, to¬ gotnim in nejevoljnim sadershanjem od febe pahali, in jim k’ takim pregreham fhe vezhi perloshnofl: dajali. Le nikar ne miflite, de fo vafhe shene vafhe fhlushabnize; one fo vafhe tovarfhize, vafhe pomozhnize, nikar tedaj s’ njimi kakor neufmiljeni rabeljni ne ravnajte; sdershite fe vfiga grenkiga ozhitanja, smerja- nja, kletvine in shuganja. S’ fvojimi shenanu 127 tako ravnajte ,. kakor Kriftuf f’ fvojo zerkuvjo ravna. Kriftuf fvojo zerkuv ljubi, defilih ima¬ jo njeni udje, njeni otrozi veliko nerodnoft nad faboj; njih flabofti pa fhe le flore, de Kriftuf fvojo zerkuv fhe gorezhnifhi ljubi. t Sto¬ ri tudi ti tako f’ fvojo sheno. Kaj ti je shena sbaliga ftorila, de s’ njo tako terdo ravnafh? Zhe fmefh fhtrafovavez njenih pregreh biti, ali pa tudi fmefh njeni neufmiljen rabelj biti? Kaj ti je hudiga ftorila, de ji od gofpodarftva fvojiga in njeniga premoshenja nizh ne povefh, de vfako rezh pred njo sakrivafh , in je nikoli sa fvet ne poprafhafh? Ali je Kriftuf fvoje fkrivnofti pred zerkvujo tako fkrival ? t Sej Bog hozhe, de fe f’ fvojo sheno kaj pofvetujefh, ker je Eva Adamu sa pomozhnizo dal. Vem fizer, f’ zhem fe isgovarjate; pravi¬ te namrezh, de shenam fkrite rezhi praviti ni varno, ker ne snajo molzhati, in f’ fvojo ne- molzhezhnoftjo vam snajo v’ vafhim gofpodar- ftvu velikokrat fhkodovati. t Sposnam, de ta isgovor ni vfelej prašen. Pa povejte mi, ali fo vle shene tako slo blebetavafte? Ali ni v’ sdaj- nih zhafih nobene modre Judite, ktera bi sa- mogla fvojim fomeftnizhanam ferzhnoft dajati, ,ri f’ fvojim modrim fvetam fovrashnika od oiefta odpoditi ? Mozhno fe motite, zhe mi¬ lite, de imate le vi moshje pamet, in modroft, ker fe vender vfak zhaf tudi modre in mol- »hezke shene najdejo. Le pametno s’ sbenomi Ravnajte, povejte jim, kaj miflite sdaj in sdaj koriti in kako miflite domazhe rezhi obrazha- 5 pa jim tudi povejte, kako potrebna je mol- 128 zhezhnoft od tazih opravkov, nad kterimi je veliko leshezhiga; dobro vem, de bodo potlej vafhe shene tudi pametne in molzhezhe, le bo¬ do rade po vafhih namenih ravnale, ir vaf v’ vfih pametnih rezheh rade bogale, kakor jim f. Pavel veli, in kakor fo vam per altarji ob¬ ljubile. 2 . Tukaj kerfhanfke shene! fe na vaf osrem, ker govorim od pokorfhine, ktero fle prezej per poroki fvojim moshem obljubile. To dolshnoll je Bog naloshil Evi, ktera ni ho- tla boshjimu povelju pokorna biti. Bog ji je re¬ kel: Moshu bofh v' oblajii. De pa ta fodba boshja vfe shene obfeshe, fe she is tega lahko vidi, ker f. Pavel vfim shenam bres raslozhka ukashe, de morajo fvojim moshem pokorne biti. Shene! vafha fofebna dolshnoll je tedaj, de morate fvoje moshe bogati, ker mosh, ka¬ kor pravi f. Pavel, je glava shene. Povelje fvo- jiga mosha morate f’ fpofhtovanjem poflufba- ti, in na tanko ispolniti, in lizer tako na tan¬ ko ispolnili, kakor de bi vam bilo od famiga Boga dano; to vam f. Pavel sapove v’ liftu do Efes. v’ 5 p. rekozh: Shene morajo fvojim moshem pokorne bili , kakor Gofpodu. Pa mo¬ sha ne fmete le vzhafih, ali pa le v’ nekterih rezheh bogati, ampak morate moshu v’ vfim podlosbne biti, kakor je zerkuv Jesufu Kriltu- fu podloshna. Zerkuv fvojiga poglavarja Jesufa Krillufa v’ vfih rezheh boga , v’ vfih mu je pod¬ loshna; torej tudi ve nimate pravize moshem nepokorne biti. Le takrat fe moshu fmete v’ bran poltavili, in mu pokorfhino odpovedati, kadar bi vam mosh kaj taziga sapovedal, kar je bosHjim ali pa zerkvenim sapovedam nafpro- ti. Bodi tedaj fvojimu moshu pokorna, ker je mosh tvoja glava. Tode maloktera shena fpol- nuje to dolshnoft; nektere hozhejo v’ hifhi go- fpodovati in verh drushine tudi mosha v’ ftra- hu imeti: hozhejo mosha kliti, de bi po njih termi shivel; moshovimu povelju, zhe je fhe tako pametno, nafproti delajo; in neisrezheno godernjajo, kolnejo, in rote, kader jim mosh njih kratkozhafe prepoveduje, in jim vezhi fkerb sa gofpodinjftvo ukasuje. Lejte! tako flabo ispolnujete dolshnoft, h’ kteri fte fe fa¬ rne per poroki savesale; ali fe je tedaj zhudi- ti, de f’ fvojim sakonfkim Ranam nifte sado- voljne? de je v’ vafhi hifhi vfak dan rasperlje nejevolja in prepir? Nad tem, ljubesnjivi po- flufhavzi! fe ne fmemo zhudili, ker Bog lake sakonfke, ki fvojih dolshnoft ne ispolnujejo, f’ fvojo gnado sapufti, salo jim je svesa lilno soperna, in teshka, ktero fo per altarji fkle- nili; taki sakonfki fe med faboj fovrashijo, in fe vender ne morejo lozhiti , H fmerti vofhijo, in kar je ftrafhno flifhati, zlo sgodilo fe je sbe vzhafi, de fo fi persadevali farni febe ali pa fvojiga tovarfha umoriti. Od drugih pre¬ greh, ki fo naftopki nepokorfhine, nozhem tu- kej govoriti. Kerfhanfke shene! dobro premif- lite, koliko hudiga ftorite, zhe tako imenitne dolshnofti ne ispolnujete, ktero fte fi farne pro- ftovoljno nalosbile. Ah! je rekla f. Monika nek- terim shenam, kako gerdo je sa vaf, de febe J n fvojiga fpola posabite. Sej vam je bilo na 9 ISO sberanje dano ali omoshiti fe, ali pa fe ne o- moshi.ti: ker lle fi pa farne proftovoljno mosha sa fvojiga poglavarja isvolile, fe tudi sdaj prav slo fpodobi, de njegove povelja pofiufhate in ubogate. Ravno tako jeft vam rezhem: Gerdo, pregrefhno je, ako nozhele pokorfhine fkaso- vati, ktero fte fvojimu moshu vprizho Boga in ljudi bres vfe file frejvoljno obljubile, f’ fvojo nepokorfhino fe hudo pregrefhite , in fte v’ nevarnofti zhafne in vezhne nefrezhe. Oh! obvarite fe vender pred zhafno in vezhno ne- frezho, ubogajte fvoje moshe, pokorne bodite njih povelju, in vfe na tanko fpolnite, kar ni Bogu, in njegovi fveti poftavi nafproti. Zhe je lih vafli rnosh fvojoglaven, sopern in to¬ goten , ga vender morate bogati, ker fte zlo do fmerti s’ njim fklenjene. Sakaj bi fi jarm, ki ga ne morete od febe vrezhi, fhe teshjiga defaks? Sakaj hozhete saflushenje takiga dela sgubiti, ktero morate ftoriti ? Bogajte tedaj , bogajte bres nejevolje, bogajte s’ vefeljem sa- voljo Boga. S’ pokorfhino fi bote ljubesen fvo¬ jiga mosha perdobile, v’ vafhi hifhi ne bo pre¬ pira, bote mirne in sadovoljne shivele, in tu¬ kaj zhafno, in tamkaj vezhno frezhne. Amen. 151 Tretjo nedeljo po fvetih kraljih. Pojdi, kakor fi veroval, tako te ti sgodi. S. Mat. 8. Hs. oliko lepih fprizhlejev dobro in obilno po- plazhane vere in upanja v’ Jesufa Kriftufa naj¬ demo v’ fvetim evangelii , in koliko ljudi je, kterim fe je sgodilo , kakor fo verovali ! koli¬ kim je Jesuf f’ fvojo viigamogozhnoftjo na nag¬ lim , kakor bi s’ ozhmi trenil dobrotljivo po¬ magal ! in koliko fromakov je v T Jesufovih na¬ ukih sdatin ftudenez dosheljene tolashbe na- fhlo ! In lih to je Jesufova fveta vera tudi sa naf, ljubi bratje! fhe dan danafhni, in mora lih to biti. Saref! Jesufov nauk nam je pome¬ ri nafhe vere va-nj, in po meri nafhiga upa¬ nja na-nj, velika tolashba v’ mnogih nadlogah sdajniga shivijenja. Oh ! kako nam je tolashba v’ nadlogah fploh vfim ljudem potrebna ! Kdo tega ne ve? kdo smed naf The ni zhutil, kako velika, kako filna je ta potreba? Ali pa koga smed naf fo nadloge terle, in vender ni v’ fvcjim terpljenji tolashbe shelel, ali pa pomo- zhi ifkal ? Na fvetu, kjer fo vfe rezhi tako slo fpremenljive, mora terpljenje biti. Tak zhlo- vek fhe ni bil rojen, kterimu bi ne bilo nizh terpeti; ker umerjozh in beteshin biti, med umerjozhimi in minljivimi flvarmi prebivati, 9 * in vender bres vfiga terpljenja shiveti, ni mo- gozhe. Kjer fo zhlovefhke shelje in nagnjenja tolikokrat prekrishane, kjer toliko hudih Urad gofpoduje in divja, kjer je frezha nafhiga shiv- Ijenja na toliko unanjih okolifhin sidana; ondi mora veliko vojfke, grenkiga truda , bolezhin in shalofti , nadlog, in mnogih nefrezh biti; salo je fhe nafhe nar zhidejfhi velel je tako gobo f : terpljenjem prepredeno, de ne more¬ mo vefelja vshivati, ako nozhemo terpljenja na-fe vseti; sato je truma mnoge shalofti in mnosiga terpljenja tako ftrafhno velika, in sa¬ to terpljenje tako hitro in bliso sa terpljenjem hodi de terpljenje terpljenju roko podaja. V’ sdajnim shivljenji je gotovo veliko terpljenja, gotovo fo grenke britkodi, ktere zhafne nadlo¬ ge flabimu zhloveku nalivajo. In kaj mu sna, kaj mu samore to butaro polajfhati ? kdo ga samore uzhiti , nadloge s’ modro ferzhnodjo, in s’ nepremakljivo ftanovitnoftjo noliti in ter- peti? Kaj samore zbloveka tolashiti, kadar ga pomankanje in revfhina tareta, kader ga boles- ni in telefne bolezhine shgejo? Kaj mu samore ferze dajati, kadar fe njegovo premoshenje, kakor fneg, taja , kadar is ohilnofti in sloshno- fti na naglim v’ ftan ubofhtva, in velizih fker- bi pade? kaj ga samore miriti, kadar fe mo¬ ra na poti, po kteri fvoje frezhe ifhe, sniiraj f’ velikimi sadershki in teshavami vojfkovati, kadar je tako slo nefrezhin, de mu nar fvetej- fhi nameni fpodlete, de fadu fvoje zhednofti nikoli ne ugleda, in nikoli ne vshiva? Kaj ga hozhe tolashiti, in miriti, kadar ga hinavfki 133 prijati! sapufle, kadar njegova mozh vidama pefha , kadar ga flaboft njegove ftarofti h’ tlam tlazhi ?— Ljudje ga ne morejo potolashiti, in umiriti, ker tudi oni lih pod takim jarmam Aokajo, fo lih tako flabi in bres pomozhi, ka¬ kor on; tudi bogaftvo in zhaft, tudi rastrefe- nje, vefelje in prijatli ne morejo vfelej njego¬ ve bolezhine ohladili, in mu ran sazelili ; tu¬ di pogled toliko drusih ljudi, kteri lih toliko ali pa jfhe vezh terpe, ne more zhloveka poto¬ lashiti in umiriti. — V’ terpljenji refnizhno potolashiti samore le fam Jesuf Kriftuf, kteri je revnim terpinzam tolashbo in mir is nebef pernefel. On posna zhlovefhko terpljenje, ker je fam terpel in je fkosi terpljenje fpet fvo- jo zhaft fhel. On, in pa nihzhe, kot on, naf samore v’ terpljenji tolashiti, le on nam samo¬ re tudi v’ terpljenji mozh, terdnoft in poter- peshljivoft dajati, kar naf k’ frezhi in pokoju pelje. Per tej lepi in dobrotljivi refnizi danef poftojmo, in v’ popolnama umirenje fvojiga ferza fe nauzhimo, kako sna Jesuf Krijiuf v’ nar hujfhim terpljenji tolashiti. Kdor koli smed naf pod teshko butaro fklezhih bolezhin ftoka, ali pa kdor koli bo v’ prihodnjih zhafih kaj hudiga terpeti mogel, ta bo she sdaj ali pa vfaj kdej prizhijozho uro frezhno imenoval, ktera ga bo fosnanila s’mo- zhno tolashbo, ktera samore nar bolj oblazhne i»j hude ure zhlovekoviga shivljenja lepo po- jafniti. — Poflufhajte me —; Bog mi dodeli fvojo fveto gnado! Zhe dobro in na tanko preminimo, kako lepo JesuT ljudi sa prihodnje terplenje per- pravlja, kako nar mozhnejThi tolashila, ktere nam morejo nar vezhi modrok dajati, v’ Tvo¬ jim nauku Tkupej krinja , kako take tolashila v’ umirenje zhloveThkiga Terza oshivlja, in kako sadnizh vfim ljudem v’fpodbadek T’ Tvojim jih prelepim isgledam podpera, Te bomo gotovo kmalo do zhikiga preprizhali, de naT samore JesuTova Tveta vera v’ nar hujThirn terplenji, in v’ nar soperniThih okoliThinah popolnama potolashiti in umiriti. PremiTlimo nar pred, kako JesuT ljudi na prihodno terplpnje perpravlja, in Te gotovo ne bomo motili, zhe te Trezhne perprave v’ nje¬ govih tolashljivih naukih od Boga , od previd- noki boshje, in v’ zhiki ljubesni iThemo, na kle- ro je JesuT Tvojo vero in zerkuv sidal. Kdor hozhe na reTnizhno in mirijozho to- lashbo perpravljen biti, mora od Boga, od bosh¬ je vTe naThe sadeve obTegajozhe previdnofti, in od boljThiga shivljenja po Tmerti prav miTliti, in Toditi. — In kdo samore to bolj prav kori¬ ti, kakor od JesuTa poduzheni krikjan ? on nam- rezh, ki te tolashljive reTnize lih od nar bolj to- lashljive in mirijozhe ftrani posna?—ReTnizh¬ no je, de boshji odreThenik JesuT KrikuT Tle- herno perloshnok h’ prevelikimu krahu pred ljudmi is pota Tpravlja. JesuT nam kashe nad Bo- gam dobriga Ozheta, kteri tudi v’krishih in nad¬ logah, ktere nam poshilja, le naThe Trezhe iThe. Ali naT ne more ta sapopadek od Boga s’ mirarn 155 in vefeljem nad Bogam napolniti? Memo lega fi fhe miflite J. p.! Jesufovo vero na boshjo pre- vidnoft, ktera ne obfega le velizih in imenitnih re¬ zin, ne le vfih ljudi, ne le vfaziga zhloveka po- febej, ampak tudi nar manjfhi kvari, tudi travo in lilije na polji; — miflite fi to refnizo, de ne- fkonzhni Bog sa vfako ftvar fkerbi in je vari- je, in de fe bres njegoviga perpufhenja ali bres njegove volje nobena tudi nar manjfhi rezh ali fprememba ne sgodi. Taki sapopadki fo le s’ Jesufam na fvet prifhli, in le taki sapopadki samorejo zhloveka v’ vfih sadevah in okoli fhi- nah njegoviga shivJjenja rnirniga Iloriti. Zhe verh tega fhe nauke premiflimo, ki nafh zilj in konez sadenejo, de pollavim popolnoma fre- zha na tern fvetu zlo ni mogozha; de je tu¬ kaj zhaf fetve, na unim fvetu pa zhaf shelve; in de bo flehern smed naf fhe le po fmerti prejel, kar fi je saflushil; zhe vfe to premini¬ mo fe lahko preprizhamo, de na tem fvetu ne frnemo od terplenja popolnama protliga shiv- ljenja upati, in de je vfaka nadloga, ki naf teshi, le sa to kratko shivljenje odlozbena. Vfi taki sapopadki in vfe take mifli fo prifhle s’ Jesufam na fvet, in zhloveka lepo na priho- dno terpljenje perpravljajo. Kdor fe tih refnizhnih, zhiftih in fkosi Je- sufa rasglafhenih naukov in sapopadkov terdno dershi, in fi jih globoko v’ ferze vtifne, ima tudi v’ nar vezli ih nefrezbah fvojiga shivlje- nja, sa fvoje upanje in sa fvojo ferzhnoft smi- i'aj terdno podporo. Kdor smiraj in per vfih sgodbah v’ Boga gleda, in f’ pravo gorezhno- 156 ftjo na-nj mifli, termi je vfe, karkoli fe sgo- di, le naprava, pofhiljanje, perpufhenje iu volja boshja; tak zhlovek v’ vlih rezheh, ktere fe mu nakluzhijo, vfe rezhi vladajozho ro«o fvojiga nebefhkiga Ozheta zhafti; njegovo ier- ze fe nikoli popolnarna ne napolni s’ opravki s’ sheljami, ali s’ vefeljem tega shivljenja; ve in ne more posabiti de je bolj sa nebeia, kot sa semljo namenjen Torej minljivih in fla- bih rezhi nikoli vifokejfhi ne ženi in ne zhifla, kakor fo vredne, tedaj tudi nar hujfhi sgubo zhafnih dobrot s’ refnizhno vifokim du¬ ham, s’ vrednotijo in f’ tako poterpeshljivoftjo preterpi, ktero le v’ dobrim kriftjanu najdefh; nar neprevidnifbi, nar ftrafhnejfhi nefrezhe ktere druge ljudi is uma fpravijo, dobriga kriltjana ne napravijo v’obupanje, ker fo nje¬ gove ozhi tudi ta zhaf v’ Boga obernjene, po zhigar volji fe vfe to godi; in kaj samore po¬ bito ferze bolj potolashiti, kakor tolashljivo preprizhanje, d® fmo v’ nar mozhnejfhih va¬ lovih ilrafhniga viharja pod vezhnim varllvam vfigamogozhniga Boga, zhigar povelju mora vel' fvet pokoren biti? Pazh ref! karkoli fe na fvetu in karkoli fe ljudem pergodi, povfod tak kriftjan, ki vedno na Boga mifli, kako hladilo sa fvoje bolezhi- ne najde. Is vliga tega fe lahko vidi, de je zhlovek, kteri od prekuzov na fvetu in v’ fvo- jim shivljenji tako mifli in fodi, kakor naf Jesuf uzhi, tudi f’ takimi refnizami fosnanjeni, ktere fo mu kakor pomagajozhi prijatli vfelej 137 na Hrani, in njegovo ferze na mirajozhe tola- shila perpravljajo. Perpravo ali tolashila sa prihodno terplje- nje najdemo tudi n’ ljubesni , na ktero je Je- suf fvojo vero sidal; ker zhifta Ijubesen vfako hudo bolezhino hladi in napolni zhlovekovo ferze s’ dobrotljivo deleshnoltjo frezhe ali ae- frezhe nafhiga blishniga; taka deleshnoft je zhloveku prav dobra, kteri lam veliko hudiga terpi. — Teshko je zhloveka tolashiti in miri¬ ti, v’ kterim hude ftrafii divjajo, taziga zhlo¬ veka vihar hudiga posheljenja mami in moti, de glafu pameti ne poflufha, in fvojiga flush- nika na kraj obupanja pervlezhe. Bolezhin, ktere is jese, togote, savida, nevofhljivofti, fo- vrafhtva in moshtovanja raftejo, in terpljenja, ktero is tazih fiudenzov isvira, ne more nobe¬ na tolashba pregnati; med divjim fhumam ta¬ zih ftraft zhlovek fhe glafu fvojiga prijatla ne flifhi. Le Ijubesen, ktere naf Jesuf uzhi in jo perporozha, odpre zhlovekovo ferze dobrotlji¬ vim tolashilam ; kjer ta zhifta Ijubesen gofpo- duje, ondi ni rasujsdaniga in divjiga poshelje¬ nja, ktero v’ nefrezhi vfako tolashilo fpodna- fha; ondi ni viharja hudih ftraft, in zhlovek shivi tiho in mirno. Poflufhajmo f. Pavla, ko¬ liko mozh ima dobrotljiva kerfhanfka Ijubesen. ijubesen, pravi f. Pavel, je poterpeshljiva , do- l Jr oiljioa; ni nevofhljiva , ne ravna napzhino, f e ne napihuje, nizhajtilakomna, neifhe, kar J e njeniga, Je ne da rasdrashiti, ne mijli hu- ( - ! S a ? Je ne vejeli krivite , ampak ref nize, vfe, kar fe da poterpeti , poterpi, vfe veruje , v/e Tipa in vfe prenefe. — Ker je pa taka tilta ljubesen ktero nam Jesuf veli, kaj nek samore mozhne zhlovefhke ftrafti bolj v’ bersdah der- skati , ko ta ljubesen ? kaj samore tako , ka¬ kor ona, nafhe ferze ob zhafu veliziga terp- ljenja umiriti, in potolashiti ? Ljubesen ima takrat fhe vezhimozh, ka¬ dar nafhe ferza s’ dobrotljivo delesnnoftjo fre- zho in nefrezhe nafhiga blishniga napolni. Lakomnika, kleri smiraj le sa-fe shivi, kteriga frezha in nefrezha njegoviga blishniga nizh ne gine, fe nobena dobri, tolashba ne pri¬ me. Zhe ga pa kaka nefrezha sadene, ga pa prezej k’ tlarn potlazhi, ker drusiga ne zbuti, kakor le fvoje terpljenje; ko bi fe samogel la¬ komnik nad vefeljem fvojiga blishniga vefeliti, ali pa njegove bolezhine deleshin biti, bi fvo¬ jiga laftniga terpljenja toliko ne zhutil. Tode med njegovo in njegoviga blishnige frezho je neisrezheno globoka prepad, in sa-nj fo nar bol j f hi tolashila bres fadu. Kdor fe pa fkosi ljubesen s’ vfimi ljudmi fklenjeniga zhuti, kdor fe sna s’ v.efelimi ve¬ feliti, in s’ jokajozhimi jokati, ali mar sanio- re tak kriftjan smiraj le fam na-fe miflili, le fvoje terpljenje in fvoje nadloge pred ozhrm imeti? Ali mu vefelje nad frezho njegoviga bra¬ ta ne smanjfha njegoviga terpljenja in njegove sbalofti? Ali ne bo tolikanj bolj na fvoje terp¬ ljenje posabil, kolikor bolj na ptuje terpljenje mifli? — To refnizo f. Pavel f’ fvojitn isgle- dam lepo poterdi. Nadloge ga od vfih Hrani 139 ftifkajo, veliko, neisrezheno veliko mora ter- peti, pa v’ vtim njegovim terpljenji ga frezha tolashi, ktere bodo vfi ljudje savoljo kerfhan- fke vere deleshnj. ^Spomnimo fe famiga Je- sufa, sazhetnika nafhe fvete vere. t Svoje bole- zhine je Jesuf takrat manj zbutil , kadar je hojo filno shalottno mater fvojimu ljubima jogru perporozhal; takrat fe mu je njegovo ferze bolj pojafnilo, in ohladilo, kadar je def- niga rasbojnika tolashil, miril, in mu upanje vezhniga svelizhanja dal. — Gotova refniza je tedaj, de fe zhlovek fkosi ljubesen , ktere naf je Jesuf uzhil, in fkosi sapopadke od Boga, in boshje prtsvidnotli, ktere nam je Jesuf na fvet pernefel, nar bolj gotovo, in nar bolj prav na prihodno terpljenje perpravi. Sdaj — od Jesufa poduzheni — vfako hudo, vfako sbaiotl, vfako nadlogo in vfako sopernotl sdajniga shivljenja od prave tirani gledamo; sdaj fo nafhe ferza sa mirne tolashbe odperte in per- pravljene —; in ta je perva dobrota, ktero je Jesuf terpezhim ljudem ali terpinzam fkasal. — Pa Jesuf naf ne sna Jamo k ’ ter pij en ja per- pravljati , ampak, kadar Jmo n’ terpljenji , tu¬ di rejnizhno tolashiti. V’ fvoji fveti veri je v fe tolashila sdrushil, ktere samore nar mod- re jlhi pamet zblovefhkimu ferzu v’ tolashbo snajditi, in jih fhe s’novo mozhjo podpera. Od vere rasfvitljena pamet pravi terpinzu: Perpi fvoje nadloge in bolezhine poterpeshlji- v ° in voljno, ne daj fe shalofti, ali bolezhi- , ni k’ tlain tlazhiti, ne bojezhiga, ne obupiji- V1 ga delati 5 fej fhe niti vliga -sgubil. t Sej fbe nifi popolnama nefrezhin, defilih fo te she nek- tere nefrezhe sadele. Nobena sguba ti vfiga do- briga ne vsame, nobena bolezhina te ob vfe vefelje ne perpravi, in v’ nobenih okolifhinah ne fmefh vfiga upanja sgubiti. — Ne posabi, de je Bog v’ nebefih, od kteriga tudi tvoje ter- pljenje pride; de je Bog, ki sna zhloveka ra¬ niti, in sazeliti, ubosiga in bogatiga floriti, v’ grob pahniti, in fpet is groba vsdigniti. Vfe Tvoje nefrezhe fi mifli kakor perpufhenje bo- shje, in le verjami, de te Bog ne more posa- biti, ne sapuftili. — Terpi Tvoje terpljenje s’ veliko ferzhnoftjo, ne mezhi butare,, ki te te- shi, fvojoglavno in f’ filo od Tebe; ta butara sa-te gotovo ni preteshka, ker ti Bog, kteri ti terpljenje pofhilja, tudi mozh daje, de ga sa- morefh terpeti. Ne obupaj, kader ti tvoja mozh pefha, Tej ti jo bo Bog, kteri ti jo je pervizh dal, fpet lahko poterdil; Tej ti Bog ve¬ likokrat The vezh flori, kakor fi ti vofhiti, ali kakor umeti samorefh. — Terpi Tvojo nadlo¬ go v’ terdnim saupanji na Boga, ker v’ Bogu vfe najdefh kar te s’ saupanjem navdaja. Bog jt vjigavedozh, posna tvoje potrebe in tvoje ter¬ pljenje, in ve, kako in f’ zhem bi ti bilo po¬ magati. Bog je v figamogozhen in ima vfe v’ Tvojih rokah; vfe sgodbe v’ nebefih in na seffl- 1 ji fo v’ njegovi oblafti; bres njegove volje> ali njegoviga perpufhenja te ne more nobe¬ na nefrezha sadeti. Bog je nefkonzhno do¬ brotljiv, le tvoje frezbe sheli, in je The zlo takrat sheli, kader miflifh, de fo Te vfe ftvari v’ tvojo pogubo fklenile. Ne obupaj nad nje- 141 govo mogozhno pomozhjo, in fveft ii bodi, de li bo Bog lih takrat in ondi na pomozh pri- fhel, kadar in kjer li. njegove pomozhi nar bolj potrebin. — Osri fe nekoliko okrog febe, lej! ftvarnik nobene Tvojih ftvari ne posabi, de¬ blih neklera smed njih veliko , in The vezh kot ti, terpi. Ti tedaj ne terpifh Tam, veliko Tvo¬ jih bratov vidiTh v’ potrebah, nadlogah, in v’ shalofti; kdo li nek, de hozheTh lih ti bres te¬ ga grenkiga sdravila shiveti? — c Spomni Te ta- zih ljudi, ktere je The vezhi neTrezha, ko te¬ be, sadela, kteri The vezhi bolezhine, vezhi rasshaljenje, in vezhi nadloge terpe, in sahvali Boga, de ni tazih velizih bolezhin in nadlog tudi sa-te potrebnih fposnal. — Tako Tkosi vero rasTvitljena pamet ter- pinza v’ terpljenji tolashi, in JesuT tih tola- shil ne savershe, ampak poterdi, in terpinza tako tolashi, de sgorej imenovanim tolashilam The vezhi mozh in terdnejfhi podporo da. Je- suf ti pravi: Kriftjan! nadloge, in terpljenje ti tvoj ljubi nebeThki Ozhe poThilja, kite ferzh- n o ljubi, in vTe je modro, vTe pridno, karko¬ li dober ozhe Tvojimu ljubesnivimu linu pofh- )je.' Tvoj dobrotljivi Ozhe bi rad tebi in vTim Tvojim ljubim otrokam f’ terpi j en jem persane- t*l, ko bi ne bilo terpljenje sa tvojo rejo, to J e : sa napeljevanje k’ dobrimu potrebno; rad Bi tebi in vlim tvojim bratam farno 'vefelje pofhiljal, de bi fe ti smiraj po tvoji volji in po tvojih sheljah godilo, ko bi bil ti she sdaj s a tako frezho perpravljen , ko bi fe to f’ tvo¬ jem ziljem in konzam fklepalo. Bog ti terp- J j e n j e pofhilja, te s’ shaloftjo, sopernoftjo in s’ nadlogami fkufha, ker te ljubi, ker te sheli ismodriti, in poboljfhati. Zhifti te f’ terplje- njem, de bi te lohkodufhnofti, nevarniga ras trefenja in bresfkerbnofii obvaroval, in te na pametne mifli navadil; fkufha te f’ terpljenjem, fkufha te s’ bolesnijo", in bolezhino, s’fkerbjoj in sgubo ljubih prijatlov, de bi ti v’ neflano- vitnih dobrotah tega shivljenja ne ifkal fvoje frezhe, in de bi savoljo zhafniga vefelja na vezhno vefelje ne posabil. t Skufha te f’ terp¬ ljenjem , de bi fe navadil fam febe premagova¬ ti, sdershlivo shiveti, in fi marfikaj prijetni- ga ukratiti, de bi fe vifokejfhi nad neftano- vitno zhafno frezho povsdignil, in fe nauzhil fvoje frezhe in sadovoljnofti ne sunaj febe, am¬ pak v' febi ifkati. t Skufha te f’ terpljenjeni) de bi vedil f’ fvojim blishnim vezbi ufmiljenje imeti; fam morafh terpljenje pofkuliti, de bofli terpljenje fvojiga brata bolj zliutil, in mu hi- trejfhi is nadloge pomagal. 4 Skufha te f’ terp¬ ljenjem, ker te nadloge, in bolezhine marfika- zih zbednoli uzhe, kterih bi fe lizer nikdar n« nauzhil. Kdaj snafh bolj na snanje dati, de C v’ boshjo voljo vef vdan, kakor ob zhafu nad¬ loge, kadar je volja tvojiga nebefhkiga Ozhe- ta tvoji volji nafproli? — Kdaj ti je mozd bolj ozhitno fprizhati, de v’ Boga tordno sau- pafh, kakor lih v’ nadlogah , kadar te vfe kva¬ ri sapufle, in fe vfe v’ tvojo nefrezho in po¬ gubo ftrinejo ? — 4 Sposnaj tedaj, ljubi moj ter- pinz ! de ti tvoj dobrotljivi Bog in Ozhe le sa¬ lo krishe in nadloge pofhilja, de bi te modri- 145 ga. dobriga in torej frezhniga flori!. Le pre- mifli, de Boga troje terpljenje ne vefeli, de te nikoli zhes tvojo mozh ne fkufha, in de ti nikoli take butare ne naloshi, ktere bi ne mo¬ gel nofiti. Le upaj, de ti bo tvoj dobrotljivi Ozhe butaro is rame vsel, kadar bi ti utegni¬ la preteshka bili. Povsdigni Tvoje ozhi proti vezhnofli, v’ kteri ti bo pravizhni plazhevavez vfiga dobriga vfe tvoje zhaTno terpljenje s’ ne- fkonzhnim, vezhnim vefeljem plazheval! — Tako Jesuf tolashi — tako tolashila nar modrejfhi zhlovefhke pameti s’ novo luzhjo pojafnuje in s’ novim shivljenjem oshivlja; da¬ je novo mozh in novo podporo, in zhigavo ferze bi Te per tolashbi, ktero nam Jesuf da¬ je, v’ terpljenji ne omezhilo, in ne umirilo?— Ref je tedaj, de ne sna nihzhe tako, kakor Jesuf Kriftuf v’ terpljenji tolashi ti; pa je tudi gotova refniza, de nam je Jesuf nar lepfhi isgled sapuftil, is kteriga terpezhimu krifljanu nove tolashila in nove mirila isvirajo. Shaloftno ferze fe rado odpira isgledam terpezhih in nefrezhnih ljudi. Ker fpominj na terpezbe brate, kteri pod teshko butaro fvo- jih nadlog flokajo, in jih vender Aanovitno m ferzhno terpe, vfaziga terpinza opomni, de m le on nefrezhin, in de njegova nefrezha ni nizh fofebniga; ga fpomni in preprizha, de le zhloveku mozh nar hujfhi bolezhino in nar hujfhi shaloft preftati. — In blagor terpinzu, kteri fe od te refnize prav preprizha! Zhe pa terpinz sbe v’ isgledu nefrezhnih ijudi fploh toliko tolashbe dobi, kakfhino to- 144 lashilo, kakThen mir fhe le v’ velikim isgle- j du najde, kteriga je Jesuf Kriftuf Tvojim ter- ' pijozhim in nefrezhnim bratam dal! On, nar boljThi ismed vfih, Iti To kdej shiveli in terpe- li! On, fin shiviga Boga, nam je pofnemanja vredin isgled dal, kako nam je mogozhe buta¬ ro veliziga terpljenja, in velizih bolezhin no- fiti! Na-nj tedaj poglejte, na-nj, na velikiga terpinza Te osrite, nefrezhni bratje! Na Jesufa obernife Tvoje ozhi, kader vam nesaTlusheno terpljenje ali nadloga Terze topi, in kader pod teshko butaro shalolii sdihujete. Kader na Tve- tu v’ uboThtvu, v’ revThini, bres veljave, bres dobriga imena shivite, Tpomnite Te , de tudi JesuT ni toliko imel, de bi bil glavo ha kaj Tvojiga naTlonil, in de je do trideTetiga leta nesnan, od Tveta lozhen, in natihama shivel, Kadar ne morete med Tvojimi brati toliko do¬ briga boriti, kolikor bi radi; kadar vam zhi- fti nameni Tpodlete, in vaThe dobrotljivo persade- vanje velike sadershke najde, takrat poglejte na JesuTa naThiga OdreThenika. Kako grenko in teshko To mu njegovi Tovrashniki delali, kar koli je hotel dobriga boriti! koliko sadersh- ltov in teshav je povTod naThel! in vender le savoljo njih ni nikoli dobriga navelizhal, am¬ pak sevoljo dobriga je rad vTe hudo, vTe so- pernobi in vTe teshave prebal. Njegov isgled vam bo Terzhnob in novo mozh dajal, kader bote v’ boji sa reTnizo she omagovali. Kader Te nevoThljivzi in hudobneshi nad vami paTejo; kader vaT opravljivzi T’ krivim obrekovanjem ob dobro ime perpravijo, in kader savoljo sgu- be dobriga imena shalujele, takrat fe f’ tem tolashite, de fe tudi Jesufu, nedolshnimu in zhi- Ilimu Jesufu, kteriga ni mogel nihzhe kaziga greha preprizhati, vender ni nizh boljfhi go¬ dilo. Kako tl upate skeleli de bi fe vam bolj¬ fhi godilo, vam namrezh, ki nifte tako nedolsh- ni, ne tako zhiili? In nikar fe ne zbudite, ka¬ dar vaf ljudje sanizhujejo, vafhe dobrote s’ ne- hvaleshnoftjo povrazhujejo, in vaf vafhi nar boljfhi prijatli sapufte; fej je imel tudi Jesuf med fvojimi ljubimi apofteljni neframniga is- dajavza; in tudi Jesufa, taziga dobrotnika , ki ga ni bilo , in ga ne bo, je neisrezheno veli¬ ka nehvaleshnoft flepih ljudi na krisb perbila! •—Kadar vaf teshka butara hudih in dolgih ho- lezbin, in bolesen tare,- takrat fe fpomnite neis¬ rezheno hudih bolezhin in gre n biga terpljenja, hleriga je Jesuf, bres fvojiga sadolshenja, le is zhifte ljubesni do zhlovefhtva voljno, ftanovit- 116, poterpeshljivo, in vef v’ bosbjo voljo vdan terpel, in nauzbite fe tudi v’ tej rezhi isgled fvojiga boshjiga uzhenika pofnemati. —- Zhe vaf dvomi savoljo boshje pravize in previdno- bi obhajajo, kadar vidite, de fe marfihterimu budobneshu dobro, mar/ibterimu dobrimu, pa hudo godi, takrat poglejte na naftopke Jesulo- v 'ga terpljenja, takrat premifiite, kako fe je s’ Jesufam isfhlo, in tedaj bole prav zhillo fposna- Ji, kako nizhemurno, in kako flabo je vfe dja- nje, f’ kterim fi hudobneshi pravizhne pre¬ ganjati in saterati persaaevajo; in fposnali bole, babo vifob, imeniten, in zhuda poln je pra- vizhin zhlovek, kteri fhe v’ nefrezhi ne ope- 10 146 fha, in ne obupa, ampak tudi v’ nar vezhim viharji fvojiga terpijenja saupanja na Boga, in n a - le ne sgubi. Poglejte, kako fe je s’ Jesufam isfhlo, in bote prav ozhitno vidili , kako mo¬ dro in dobrotljivo, bosbja previdnoft tudi nar vezhi zhlovefhke krivize, fvetu v’ dobro frezho obrazha. Na-nj tedaj, na-nj, na velikiga terpinza neprenehama glejte, v 6 nefrezhni kriftjani! na Jesufa glej le, kadar pod teshko butaro hudih bolezhin, in nadlog jezhife. Per njem pomo- zhi ifPii le , kadar vam nesaflushena shalolb■ in fkerb ferze topi, in jo bote gotovo nafhli. Lejte! v’ Jesufu, vVboshjim tolasbhiku shaloft- nih, vfe najdete, kar vam samore ferze dajati, in terdno upanje delati. Nad njim najdete fvo¬ jiga sbe velikokrat pofkufheniga prijatla in bra¬ ta ; tudi takrat ga najdete, kadar ljudje vafhih bolezhin riizh ne zhutijo, kadar vaf ljudje mer- sii, in bres »figa ufmiljenja sapufte. — Kdorkoli je tedaj v’nefrezhi, kdorkoli pod teshko butaro grenkiga terpijenja sdihuje, naj per tebi, fveti tolashnik vfih shaloftnjh ! po- mozlii ifhe. Kakor ti, ne sna nihzhe tolashi- ti; ti vefh nar frezhnifhi in varnifhi pot, po kteri shaloftno ferze k’ pokuju, in ftanovitni- mu miru pride. Kakor nifi ob zbafu fvojiga posemljifkiga shivljenja nobeniga shaloftniga zhloveka bres tolashbe in pomozhi od febe ii' pulti!, tako terdno upamo, de bofh fvoje u- fmiljeno ferze tudi danef nafhim profhnjani, in nafhimu sdihovanju dobrotljivo odperl! H«' kor ii bil nekdaj vfakimu shalollnimu tolash- 147 nik, tako bofh fhe dan danafhni flehernimu reveshu, kteri v’ Tvojim terpljenji per tebi po- mozhi ifhe, sdravnik , dufhni fkerbnik, in to- lashnik. Ti , ki ti naf is nefrezhe greha refhil, in f’ fvojo prefveto kervijo sa nebela kupil, — li bofh naf ja tudi v’ vfaki drugi nadlogi lah¬ ko tolashii, in nam pomagal; — tvoje ime bo¬ di od vekomaj do vekomaj hvaljeno. — Amen. Zheterto nedeljo po fvetih kraljih. Srtkiij (te tako bojezlii, malovernild ? Mat. 8. J^"ekteri uzheni in bogabojezhi uzheniki ka- toljfbke zerkve pravijo, de je vihar, od kteri¬ ga fmo lih sdaj flifhali, podoba liftiga mozh- niga pifha in viharja, kteriga fvet f’ fvojo per- jetnoftjo, vabljenjem, mikenjem, in f’ tkufh- ejavami v’ dufhi napravlja, fofebno pa, kteriga fkosi pofvetne rezhi sbujene in rejene hude flrafti^ v’ zhloveku obude, in njegovo dufho ne- pokojno delajo. Pazh ref! hud vihar toliI nefrezho od naf odvernil, ali pa jo preterpe- ti, ali premagati pomagal; de jo bo v’ dover- fhenje nafhe frezhe, ali pa v’ pot k’ vifokej- fhimu in boljfhimu shivljenju prenaredil! Ka¬ der naf Bog podpera in poterduje, koliko do- briga lahko llorimb, in koliko hudiga lahko prelerpimo! Ktera dolshnoll nam je takrat pre- teshka, kteri dar, ki ga on hozhe, predrag? — Ali ni boshja mozh tudi v’ flabih ljudeh rno- 151 zhna? Bo li kdej tiftiga zhloveka sapuftil, kteri fe ga dershi, in va-nj upa? Je li njegova roka fkrajfhana, de bi nam ne mogel pomagati? Ali nam ne more The zlo is fmerti pomagati? Vem, pravi f. Pavel, V ho ga verujem! VJ'e sa- morem v' Krij tuja , kteri mi mozh daje. 2 . Tim. l, 12 . Filip. 4, i5. Gofpod je mozhan, je vfigamogozhen, pokorni fo mu vetrovi, morje, in elementi; — kdor va-nj veruje, ne more oframoten biti; — torej sapuftimo vef ftrah, in vfo maloverno!!. — Gofpoda fe terdno der- shirno , dovolj naj nam je njegova fveta gnada, sagotovimo fe f’ zhednoftjo, in bogabojezhnoftjo njegoviga dopadenja , in njegove pomozhi; pot¬ lej bomo v’ vfakim viharji in v’ vfakim boji terdni oftali, vfe bomo premagali, in venez premagavzov dofegli ! 2 . Drugi ftudenez is kteriga zhloveku fer- zhnoft isvira , je ta, zhe ji je narnrezh Jveji , de Je bo njegovo delo , trud , in ierpljenje do¬ bro isfhlo. Tega fmo li v’ zhafnih opravkih malokdaj fvefti. Tukaj vezhi del po vetru ma¬ hamo, vezhi del zhaf, mozh, pokoj, vefelje, sdravje in shivljenje le na vago devamo. Ko¬ likokrat pravimo: Morebiti nam bo la prav teknila, morebiti bomo tukaj fvoj namen do¬ fegli, morebiti bomo fad fvojiga dela sheli, in y shivali; ta rezh je pazil vredna, de fe sa-njo kaj, ali pa veliko trudimo, de fe nam sa-njo ne truda ne dela inkoda ne sdi. She farno to upanje naf per teshkih in nevarnih delih k’ pvidnofli in ftanovitnofti perganja. In kako mozh- »0 la morebiti, to vezhi ali manjfhi upanje 152 zhloveka fpodbado! Zhe pa she takrat velik« preftojmo , kadar fhe ne vemo gotovo, ali fe nam bo nafhe delo prav isfhlo, ali ne, koliko ierzhnoft bi mogli The le takrat imeti, kadar fmo li popolnama fvefti, de nam nafhe delo ne more fpodleteti , ampak de moramo dober fad fvojiga truda dofezbi ! In tega fmo li per vlih delih, opravilih , in trudih fvefti, ktere fmo, kakor kriftjani, flori ti in na-fe vseti dolsh- ni. t Se ne vojfkujemo, ne tezhemo , ne dela¬ mo tje v’ eno van. Gotov je nafh zilj in ko- nez, gotov je is-hod ali konez nafhiga popo¬ tovanja. Zhe refnizhno po' poti hodimo, ktero nam je Bog pokasal, in zlo do konza na njej ftanovitni oftanemo, naf bo Bog gotovo k’ zi- Iju in konzu perpeljal, kteriga dofezbi sheli- mo. Ako fe soper pregrefhno vefelje, in hude flrafti, soper fkufhnjave in vabljenje k’ grehu refnizhno in ftanovitno vojfkujemo, je gotovo, de jih bomo premagali , in frezho prollofti in premaganja vshivali. Ako fe refnizhno in ferzhno trudimo modri in poboshni perhajati, in fkosi modroft in poboshnoJd Bogu dopadlji¬ vi, in nebefhkiga svelizhanja vredni biti, fmo li fvefti, de bomo ta shlahtni zilj in konez do- fegli, in v’ kerfhanfki popolnamafti smjraj bolj raftli. Zhe fe tukaj s’ Kriftufam vred vojfku¬ jemo, in terpimo, bomo tamkaj gotovo s’ njim vred shiveli in gofpodvali. Vojfka in prema¬ gan je, fetuv in shetuv , poboshnoft in svelizha- nje , sveftoba in plazhilo sa svetlobo fi gotovo vfelej prijasno roko podajala , in vfelej eden sa drugim hodita. t Sla she po fvojinatori, pa tu- 155 di po volji in obljubi boshji nerasvesljivo fku- pej fldenjena. In f’ kako ferzhnoftjo, f’ kako ftanovitnoftjo naf mora ta mifel v’ dobrim na¬ vdati, de fe bodo vfe nafhe dobre dela vfelej gotovo prav dobro sa nafhe isvelizhanje isfhle! Koliko je zhloveku mozh itoriti in prefta- ti, kteri is zeliga preprizhanja in is vtiga fer- za f’ fvetim Pavlam pravi: Vem, v' koga ve¬ rujem , in Jim Ji fveji , de mi bo moj saklad do tijiiga dneva perkranil; fveji jim Ji, de me ne bo, ne shivljenje, ne fmert, ne angel ji, ne vifokojii, ne mozhi, ne sdajno, ne prihod¬ nje , ne ter dnoJi , ne vifozhina ,, ne globozhina , ne kaka druga Jivar mogla lozhili od ljubesni boshje , klera je v Krijinju Jesufa Gofpodu nafhiml — 2 . Tim. 1 , 12 . Rim. 8, 38. 3g. 3. Tretji fiudenez ferzhnofti in ftanovit- nofti je upanje velikiga dobizhka in plazhila. Koliko fe zhiltilakomnik trudi, de bi fe povik- fbal ! v’ kake nevarnofti fe poda na tlermi po¬ ti zhafti, oblafti in veljave ! Kako dobro sna druge hude ftrafti premagovati in v’ bersdah dershati ! Kakfhino filo fi ve per tavshent per- losbno.ftih ftorili in fam febe satajiti! Kako na tanko shivi po volji kaziga vikfhiga zhloveka! Kako sna febe in fvojo sloshnoft satajiti ! Ktero delo, in kteri "opravek mu je preteshak in pre- sopern, zhe ti s’ njim kaj h’ zhafti perpomo- re ? Kako ftanovitno ti persadeva, in fe trudi, de bi do verha perlesel, po kterim hrepeni! — In kako slo fe lakomnik trudi, de bi obogatel! Kakfhine sopernofti , kakfhine teshave, kakfhi- 110 fushnoft savolj,o tega rad preftoji! Kako lerd. 154 in neufmiljen je fam febi! ne da le premagati od vabljenja pokoja ali sloshnofti, in vefelja. In kakfhino zhall fi je sadnizh zhaftilakomnik, in kakfhino bogaftvo vohernik perdobil ? Kaj fta pazh zhall in bogaftvo? Malokdaj dofesheta zilj in konez po kterim hrepenita; malokdaj fe jima od Jbliso njih zilj lih tako fvitel, tako lep, in taziga persadevanja vredin sdi, kakor pa od delezh ; in kornej k’ fvojimu zilju prideta, she fta v’ nevarnofti, od zilja odgnana, in vfiga fa- du fvojiga truda in dela obropana biti! — Via druga je pa s’ nami, ljubesnivi kriftjani! Kak- fhin dobizhek, kakfhino plazhilo naf gotovo zhaka, zhe v’ vojfki soper greh po kerfhanfko ftanovitni oftanemo, zhe fvoj tek neutrudeni te- zhemo, in zhe naf bo Bog svefte nafhel! Kako fvitlo fe nam venez zhednofti she od delezh blifketa, ktdriga nam bo fodnik fveta fodni dan dal! in kako zhaftit, kako nesvenljiv je ta venez! Kolikiga persadevanja , vojfkovanja, pre- maganja, in terpljenja je pazh vredin! S’ kakfhino ferzhnoftjo in ftanovitnoftjo v’ dobrim naf mora navdati fpominj taziga pla- zhila, take obljube! Bodimo perpravljeni in terdno fklenimo vfe dati, ftoriti, preftati, in preterpeti, kadar je treba sa pravo, obftojezho zhaft, sa zhall per Bogu, sa shlnbtnoft neumer- jozhe dufhe, in sa vezhno frezho fkerbeti* Miflimo tedaj na tifti veliki dan plazhila, ka¬ dar nam je fpolnjenje dolshnoft teshko , in ka¬ dar fe moramo savo!jo njega kakimu dobizhku ali vefelju odpovedati! — Miflimo na obilnoft in vefelje shetve, kadar sdaj f’ trudam v’ potu 155 Uojiga obrasa, bres vidniga fadu fejemo in de¬ lamo. Nikoli ne sgubimo ispred ozki zilja, h’ kterimu naf pot kerfhanfkih zhednoft pelje, zhe fe nam lih ta pot vzhalih ojftra, polsna, in teshka sdi , zhe fe lih moramo na njej veli¬ kokrat fpodtaknili, in velike nevarnofti preda¬ ti. Kaj je delo nekterih dni ali let, proti pia- 7, hi lu nefkonzhne vezhnofti! Kaj je terpljenje sdajniga zhafa, proti neisrezheni zhafli, ktera v’ terpljenji vajeniga in popolnama ozhifheni- ga kriftjana zhaka! 4 . Zbeterlizh nam ferzhnoft in ftanovit- noft v’ djanji in terpljenji daje, zhe v ’ prizho koga delamo in terpimo, nad zhigar fodbo in dopaden/em nam je kaj leshezhe, is zhigar prijasnojti in ljubesni nam naf ha Jrezha isvi- ra. — Kako pridno podloshnik dela, kadar ga njegov kralj ali zefar gleda, in ima nad njegovim delam dopadenje. Kakfhino terplje¬ nje terpi, v’ kakfhine nevarnofti fe vojak poda, kadar je njegov vojvoda Vprizho njegovih del in njegoviga vojfkovanja! Kriftjani! kako veli¬ ka nepremakljiva bi mogla fhe le nafha fer- ahnoft in ftanovilnoft v’ dobrim biti, ker fmo 'fak zhaf, na vfakim kraji, po nozhi in 'po dnevi, v’ famoti in v’ drufhini pred ozhmi, 'n v’ prizho Boga, nar vikfhiga vojvoda in fod- nika , fvojiga nar vezbiga dobrotnika , in nar ljubesnjivfhiga Ozbeta! ker imamo tega sa pri- 7-bo fvojih del, kteri vfe nafhe mifli, shelje, befede, djanja in naklepe ve, in kteri fe ne da f lepi ti . in golufati; kteri naf smiraj fodi, 1,1 ne gleda obrasov, in kteri je edini in ve- zli ni isvir nafhiga bitja, shivljenja in nafhe | frezhe! Ljubi kridjan! ta mifel, de te Bog vi¬ di, in s’ dopadenjem na-te gleda, in de mu je tvoje djanje vfhezh, kader fvoje mefo ta- refh, fvet premagujefh, fvojo dolshnoft per v- iiin vabljenji zhafniga dobizhka in velelja is- polnujefh, in kar ti on ukashe, rad in s’ vefe- ijem ftorifh, ako lih je slo teshko, — ta mifel te mora poterjevati, in v’pravizi in poboshnofti danovitniga delati, zhe fi lih na fkritim kraji, zhe ti je lih fvet nehvaleshen, zhe lih od su- naj nobeniga fpodbadka nimafh, in zhe fe ti lili fovrashniki dobriga fhe tako mozhno v’ bran davijo. Ta mifel, de te Bog vidi, kadar terpifh, de s’ dopadenjem na-te gleda, kadar poterpesldji- vo in danovitno terpifh, in de te tudi takrat ljubi, in fizer po ozhetovo ljubi, kadar ti v’ poboljfhanje in vajo v’ dobrim kake nadloge pofhilja, ta mifel ti bo vfako terpljenje lajfha- la, in ti mozh dajala, de bofh vfe, ako lih fhe tako teshko, vehder s’ voljo predal. Hodi¬ mo tedaj 1. p.! vedno pred boshjim ozhefarn, in v’ prizho shiviga Boga; na-nj neprenehama glejmo, njemu skelimo vfelej dopadi, in po¬ tem nam ne bo nikoli ferze vpadlo , nikoli fe ne bomo bali. in tako bo hifha nafhe zhedno- di in frezhe vekomej terdna in ftanovitna odala, 5. Petizh nam tudi to v’ djanji in v’ ter- pl jen ji ferzhnod daje, zhe vidimo isglede drn- sih ljudi , /deri fo she pred nami , in Jizer Jrezhno in v’ obilnim Jadam dodelali, kar je nam Jtoriti, in kleri fo Uh tako terpljenje, ki ga mi terpimo, Jianovilno in polerpeshljivo 157 preterpeli. — Ali nam m a n j k a fazih isgledov ljubi bratje? Na koliko lepih isgledov pobosh- nofti in sveftobe , zhednofti in boga bojezhnofti, polerpeshljivofti in ftanovitnofti naf nafha mati katoljfhka zerkuv f’ fvetniki opomni! — kak- fhine lepe isglede nam fvcto pifmo kashe nad Abrahamam , Mojsefam, Jobam , Danijelam, nad Marijo in Jesufovimi apofteljni, in nad drugi¬ mi fvelimi fposnovavzi! Ti in taki fvetniki fo v’ zhaft zhlovefhkiga rodu, in Jestifove fvete vere dajali zhaftite isglede fofebrie mozhno- dufbnofti, neotamnjene bogabojezhnofti in ne¬ premagljive poterpeshljivofti v’ terpljenji. c Sveto pifmo ftare in nove savese nam v’ fpodbadek veliko fvetnikov vfaziga fpola, vfa- ke Ilarofti, vfaziga flanu pred ozki poftavi. in naf opomni na ljudi, kteri fo bili fofebne ferzh- nofti in Ilanovitnofti, ki fo velike in imenitne rezhi pozheli, in ftorili, ftare in globoko vko- reninjene hude navade ferzlmo premagali in sadufhili, velike nevarnofti preftali, dolge in hude bolezhine ftanovitno in voljno preterpeli, in vfe to s’ vefeljem in v’ saupanji na Boga preftali. In ali ni fiehern smed naf perfiljen tale fpodbadajozhi fklep floriti: Kar fo ti in uni mojih blishnjih in mojih ravenbratov ftorili m preterpeli, snam tudi jeft ftorili in preter- peti; fej tim tudi jeft zhlovek , kakor fo bili °ni, fej tim tudi jeft kriftjan, kakor oni, fej 1 mam tudi jeft take mozlii, lih tako upanje, 1‘h tako pomozh od Boga! Kolikor vezh fpred- nikov in premagavzov mi je she pot pred ma- 158 noj delalo, tolikanj ferzhnejfhi, varnifhi in loshej bom po poti hodil, in tolikanj bolj li finem fveft biti, de bom zilj in konez frezhno dofegel, kteriga fo uni she dofegli. — Kadar nam tedaj ljubesnivi poflufhavzi! na delu, in v’ terpljenji ferzhnofti manjka, takrat poglejmo na veliko trumo prizh, in na veliko fhtevilo vojfhakov in premagavzov, kteri fo fvoj tek she pred nami pretekli , in fo sdaj gledavzi in fodniki nafhiga vojfkovanja; fofebno pa obra- zhajmo fvoje ozhi na Jesufa fvojiga fprednika in vojvoda, kteri fe na poti ferzhne zhednofti in fvete pokorfhine ni bal ne dela, ne truda, ne saframovanja, ne bolezhine, in kteri sdaj fedi na defnizi fvojiga nebefhkiga Ozheta , in ondi vfe tifte okrog febe vkup sbera kteri ga pofnemajo, in v’ njegovim pofnemanji fvoje zhafti in frezbe ifhejo. 6. Sadnizh , ljubesnivi poflufhavzi! nam tudi lajina fkufhnja vezhi ali manjfhi. ferzh- -noji in JtanovitnoJi daje. — Kdo srned va 1 she ni kaziga teshkiga in scperniga dela dodelal, ' kdo ni kake hude in dolge bolezhine preter- pel ? Velikokrat je bilo na poti nafhiga shiv- Ijenja dofti fpodtiklejev in sopernofl: naflavljenih, kterih fi f’ perviga nifmo upali prefkozhiti, ali premagati, ktere fmo pa vender frezhno prefkozhili, in premagali. Kolikokrat fe je ta¬ rna, v’ kteri fmo shiveli, in is ktere nifmo no- beniga is-hoda vedili, na naglim slo, in lepo rasfvetila! kolikokrat fe je Urah v’ ferzhnoft, shalofl: v’ sadovoljnoft in v’ vefelje fpremenila. Koliko sapletenih naklepov fmo she frezhno od- 159 pravili. Koliko dela, zhigar pogled naf je vi¬ li rafhi 1, fmo she prav dodelali! Koliko nevar- noft fmo fe she ogibali in ognili! Koliko ne- frezh in bolesen she preterpeli! Pa fhe vender nifmo ob vfo mozh prifhli. Nafhe mozhi fo fe fhe s’ vajo vlerdile, in sato jih smiraj loshej modro in prav obrazhamo. In zhe fmo krift- jani, in fizer taki kridjani, ki fo tega imena vredni, koliko fmo she v’ dobrim obrazhanji fvojih mozhi v’ fvojo tolasbbo pofkufili, koli¬ kokrat fmo farni febe, fvoje hudo posheljenje, in fvoje hude bradi premagali, koliko hudiga fmo savoljo fvoje vefli in dolshnofti opuftili, in koliko dobriga sheftorili! Velikokrat fmo fe she v’ nevarnih okolifhinah s’ otrozhjim sau- panjern v’ voljo fvojiga nebefhkiga Ozheta vda¬ li . in fe njegovimu vladanju, in njegovi pre- vidnofti bres godernjanja isrozhili! Pogodim te¬ daj na te premaganja, na to ‘rad v’ kerfhanfki popolnamadi in na vfe rniflimo, karkoli fmo dofihmal f’ pomozhjo gnade boshje flori li, do¬ delali, predali, in preterpeli; na vfe to fofebno takrat rniflimo, kadar nafha ferzhnoft pefha, 'n fe nafha svedoba maje, salo de bomo v’ pretezhenim premaganji upanje, tolashbo in mozh sa prihodnjo vojfko dobili. Veliko¬ krat farni febi režimo: Gofpod - Bog mi je she velikokrat pomagal, mi bo she fhe tudi pofihmal pon -. ral! — Zhe fi le njegovo voljo fpolniti persadevam , dobro vem , de mi bo Bog, kteri me je dofihmal dobrotljivo vodil, tudi ntoj tek frezhno dokonzhati pomagal. IGO Lej ljubi moj krifljan ! is lihTludenzov li v’ tvojim delu in terpljehji ferzhnoft k’ fpolnje- nju tvojih dolshnoft, in h’ poterpeshljivofti v’ nar hujfhih bolezhinah isvira! Koliko lazih ftudenzov je, in kako obilni insdatnifo! Le nikar tak ne hodi, de bi ti jih jeli danef sapltojn in bres ladu pred ozhi Itavil in ponujal, ker fo tako dobrot¬ ljivi, potrebni in mozhni! Sajemaj is njih fer- zbnoft, ktere ti je treba, kadar hozhefh kakor fkosi Jesufovo fveto vero oshlahten zhlovek, ka¬ kor refnizhin krilljan shiveti. t Spomni le Tvo¬ je imenitnolli, pa tudi fvoje flabofti, in sato- rej profi ponishno vfigamogozhniga Boga sa nje¬ govo fveto gnado, kteri ti tako lahko, in tako rad pomaga; prezej li fvell bodi in terdno li¬ pa j , de le bo tvoje refnizhno hrepenjenje po pravi modrolti in poboshnofti dobro isfhlo. de bofh s’ modroltjo in poboshnolijo vezhno sve- lizhanje dofegel; poterduje naj te'pogled na veliki dobizhek in na veliko plazhilo, ktero v’ prihodnim shivljenji pravizhniga zhaka; vfelcj pred boshjim ozhefam, v’ boshji prizhijozhno- hi shivi, in nikdar ne posabi, de Bog, tvoj Gofpod, tvoj fodnik, in tvoj Ozhe vfe vidi, kar delafh, in kolikor terpifh; smiraj naj li bodo pred ozhmi fveti isgledje modrih, do¬ brih Bogu dopadljivih ljudi, kteri fo pred ta- boj shiveli, in f' taboj shive; glej na trumo popolnama pravizhnih Letnikov,' kteri fo lih po tej poti po kteri ti hodifh, k’ fvojimu zi- ]ju in. konzu prifhli, in sdaj she plazhilo fvo¬ je sveltobe vshivajo; glej na Jesufa, kteri j e pred tahoj po lej poli fhel, in ti jo L fvojo 101 prefveto kervijo sasnamnjal; premini sadnizh laftne fkufhnje, in is tega kar li she flori] in preterpel, fkleni koliko ti je fhe mogozhe fto- riti in terpeti. — Tako ti ne bo gotovo nik¬ dar ferzhnofti manjkalo. Tako bofh vfe, kar ti je kakor kriftjanu ftoriti in terpeti, potola- shen in vefel ftoril in terpel, in kdej prelepi fad fvoje ferzhnofti, ftanovitnofti in sveftobe shel, in vekomaj vshival. — Amen. V’ prašnik darovanja Jesufa Kriffufa, in ozhifhevanja Marije devize, ali v’ fvezhnizo. Kadar fo bili dnevi ozhifhevanja po Mojsefovi sapovedi do¬ polnjeni , fo Jestifa v’ Jerusalem peruefli, de fo ga pred Gofpoda poltavili. Ii vi mo , ob fvojim zhafu pa umerjeni o. Delo in pozhitek, jed in pijazha , govorjenje in molzhanje, vefelje in sbalob, sdravje in bo- lesen , shivljenje in fmert, fo dobre dela, zhe imamo per njih dober nafnen , zhe fe v’ vfih tih rezheh v’ boshjo voljo vdamo, in jih bo- rimo s’ Bogam in savoljo Boga , is ljubesni do Boga, ali pa sato, ker jih Bog od naf imeti hozhe. Sato vaf opominjam , ljubi moji po- flufhavzi ! kakor je she f. Pavel perve kribjane opominjal, rekozh: Kar koli Jiorite , s' beje- do ali s ’ djanjem, vfe Jiorite v' imenu Gofpo- da Jesufa. Kol. 3 , 17. In na drugim kraji pravi: Z.he jejte ali pijete , ali zhe haj drusiga delate , vfe Jioriii h ’ zhajii boshji. I. Kor. 10, i 3 . V’ imenu Jesufa Kribufa vfe borite, le gre¬ ha nikar ne delajte ; Jesuf ni nobeniga greha boril , in kar koli je kdej boril , je vfe boril le v’ zhab fvojiga nebefhkiga Ozheta, in v' nn- fhe svelizhanje. Vfe borite k’ zhabi boshji; k greha fe varite, ker greh je shaljenje boshje, in prelomljenje boshje sapovedi; kar pa liže 1 ’ savoljo Boga borimo, is pokorfhinohi in lju¬ besni do Boga, to je Bogu vfhezh, in Bog, komur na fvetu v’ vfih rezheh tako flushimo, nam bo dal, kakor fvojim dobrim in svedim flushabnikam , v’ nebelih vezhno frezho plazhilo. ( Srezhni be, ljubesnjivi poflufhavzi ! zhe danafhno pridigo svebo ohranite, in zhe vfe fvcje shive dni po njej shivile. SenoJ'ovo ‘ser no majhnih dobrih del, in kraj' dobriga na¬ mena per vfih vajhih delih ba dva perpo - 195 mozhka, f’ kterih pomozhjo nar losheje s ! gnado boshjo veliko dobriga llorite, in nebefh- ko kraljetlvo dofeshete. Nar pred fe fkerbna varile greha, potlej vezhkrat delajte majhne dobre dela, in kar bole ftorili, ftorite is dobri¬ ga namena, savoljo Boga, is ljuhesni do Boga', in tako hote s’ gnado boshjo vfe prav florili. Gnada boshja bodi s’ vami vfak zhaf. Amen. Pervo predpepelnizhno nedeljo. Kaj tukaj zel dan bres dela ftojite ? Mat. 20. ^li"ograd ljubesnivi poflufhavzi! od kteriga da- nalhni f. Evangeli govori, je podoba nafhe du- ihe, sa ktere svelizhanje moramo neprenehama fkerbeli. Dufha je njiva, ktero moramo obde¬ lovati, de le k’ pameti pridemo, zlo do konza kojiga shivljenja. Tega naf je hotel nafh sve- lizhar uzhiti s’ mnogimi urami, v’ kterih je hifhni gofpodar delavze v’ fvoj nograd pofhiljal. Denar, kteriga To svezher delavzi Sa plazhilo prejeli, pa pomeni vezhno zhaft, ktera nam ) e na konzu nafhiga shivljenja obljubljena. Ako kdaj hozhemo to plazhilo saflushiti, moramo pograd, kteriga nam je Gofpod isrozhii, dobro ln pridno obdelovati, to je, moramo sa sveli- 15 * 196 zhanje fvoje dufhe fkerbeti. Bog nafho dufho fvoj nograd imenuje, ker jo je uftvaril in od- refhil; safadil jo je, in s’ ženo kervi fvojiga c Sina odkupil. Ta nograd (dufha) je pa tudi nafti, ker moramo sa-nj fkerbeti, ga varo¬ vati , obdelovati, in v’ fvoj prid obrazhati. Pa ob! koliko kriftjanov ftoji vef dan le¬ nih bres dela! Koliko jih je, ki pulte ta no¬ grad, to je, fvojo dufho, kakor praho bres fetve! Koliko jih je lih tega ozhitanja vred¬ nih, f’ kterim je gofpodar lenim poltopazbem ozhital, rekozh: Kaj tukaj zel dan bres dela Jtojite? •— Vneti in pridni sa vfe, kar njih truplo sadene, popolnama posabijo na svelizha- nje fvoje dufhe. Ta nefrezha gotovo od tod isvira, ker taki kriltjani prav ne prevdarijo, kako imenitno je delo svelizhanja. Sposnajmo vfaj is naprav, f’ kterimi je vezhni. Bog sa na- fhe svelizhanje fkerbel, kako imenitno je sve¬ lizhanje nafhe dufhe. t Sin boshji je fhel v’ nebefa nam kraljeftvo perpravljat, in koliko je terpel sa to kraljeftvo? Bog Ozhe nam je vol¬ jan lih to kraljeftvo dati, ktero nam je Bog t Sin saflushil; — Bog naf hozhe svelizhane imeti, in savoljo tega vfe to ftori! Kako ime¬ nitno mora nafhe svelizhanje biti! Koliko fmo pa mi dofihmal sa fvoje sve¬ lizhanje ftorili? Ob kratkim tukaj režimo, kar fizer tajiti ne moremo: Bog je vfe ftorili kar nam u’ nafhe svelizhanje tekniti samore , mi pa dofihmal fkoraj nizh nifmo ftorili sa fvoje svelizhanje. 197 To ozhitno fposnanje naj bo sapopadek mojiga danarhniga govorjenja, in vafhe pasno- iti, sa ktero vaf prolim. I. Obernite fe, ljubesnivi poflufhavzi, ka- mur koli fe hozhete, premiflite vef zhaf od Adama do danafhniga dne, fpomnite fe fvojiga dofihmalniga, pa tudi sdajniga shivljenja, pov- fod bofte nafhli snamenja milofti boshje, pov- fod saftave boshjiga ufmiljenja sa prizhijozhe in prihodnje shivljenje, povfod ftudenze bosh- jib gnad, povfod perpomozhke k’ isvelizhanju. — Bog ima vedno fkerb sa nafhe srelizhanje in ga toliko zhifla, de nam po vfi inozhi k’ njemu pomaga; — kako imenitno mora tedaj biti delo svelizhanja! Bog, kteri je fam od febe od vekomej isvir vfe mogozhe fiezhe, je fklenii pametne ftvari uftvariti, jim .fvoje velizhaftvo rasodeli , in jih fvoje frezhe vdeleshiti. Zilj in konez, savoljo kteriga je Bog zhloveka, to pametno Hvar, utlvaril, je ta, de bi ga namrezh zhlo- vek fposnaval, zhaftil, povikfheval, hvalil, mu zhednoftjo flushil, in fe fkosi to flushbo svelizhal. Boga tedaj fposnavati, mu flushiti, in sve- l'*hanje dofezhi je nafh namen, sato fmo u- livarjeni. c Solnze je uftvarjeno, de lija, in semljo greje; — ogenj, de fveti, gori in shge. Zhe- »ui bi nam bilo folnze, ko bi ne lijalo, in ne . 198 grelo? Zhemu bi nam bil ogenj, bo bi ne go¬ rel. in ne shgal ? In zhemu je zbloveb bo bi fvojiga zilja ne dofegel, in fe ne isvelizhal ? De bi tedaj zhlovek Tvoj zilj in bonez do¬ fegel, sato je Bog, kabor nam fveto pifmo prizhuje, she pred ftvarjenjem sa-nj fkerbel in sa-nj delal. She je imelo morje fvoje me¬ je in bregove, hterih ne fme preftopiti; she je bila semlja polna roshiz in selifh; lepo fo zvedle drevefa, in fo fe f’ fvojim fadjem h’ tlam perklanjale; she je ljubo folnze na nebu lepo lijalo; luna je rasfvitovala ponozhno lamo; in potlej je fhe le Bog zhloveka uftvaril, de ga je kabor fvojiga ljubika, in fvojo nar ime- nitnifbi ftvar na semlji v’ lepo napravljeno prebivalifhe vfelil, in de bi zhloveka zhude« shi vfe natore, ki jih okrog febevidi, pergan- jali dobrotljiviga ftvarnika ljubiti, zhafiiti, mu flushiti in v’ njegovi flushbi fvoje frezhe ifkati. Gotova refniza je, ktero tudi f. Pavel po- terdi, de je namrezh vfe zhloveku v’ prid uftvarjeno. Vfe je vafhe, pravi f. Pavel v’ J- liftu do Kor. 3, 22 . — vfe je vafhe , — vf fe godi vam v ’ ljubo. Kar koli je Bog Ozhe uftvaril, je vfe sato uftvaril, de bi naf k’ zi' I j ti vezhne frezhe perpeljal. Nebo, ktero nam vfak dan s’ noviga lepoto, vfigamogozhnoft in velizhaftvo ftvarnika osnanuje; in šale svesde> ktere fe nam v’ vezhnim redu, in na ftanovit- ni poli, v’ fvoji lepoti kashejo; vfi ti zhu- deshi natore fe nam kakor prelepe dela fvoji¬ ga ftvarnika sato pred ozhi flavijo, de nam zhallillivoft fvojiga in nafhiga ftvarnika osna- 199 nujejo, in naf f’ tem peljejo 1<’ bosbji flushbi in. k’ nafhimu svelizhanju, ali k’ vezhni frezhi, sa ktero fmo uftvarjeni. ( She zlo ftrafhne sgod- be v’ natori fo zhloveku v’ prid; Bog gofpo- dar vfe natore pofhlje poftavim, ali perpufti ogenj is nebef, kteri vfe poshre, fplohin po¬ top, kteri povfod feshe, vojfko, ktera vzhafih polovizo fveta pokonzha; omajenje ali podera- nje kraljevih fedesbev , ubofhtvo narodov, ker- vave dershavfke prekuze, i. t. d.; pa tudi le in take ftrafhne pergodbe Bog sato pofhilja ali perpufha, de bi s’ rasujsdanim shivljenjem oflepljeni ljudje, kterih dobrote boshje nifo mogle k’ ljubesni do Boga obuditi, vfaj f’ fhi- bami njegove jese preftrafheni fposnali, de fe s’ vezhnim Bogam ni shaliti, in de bi f’ fve- tim svelizhanfkim ftraham prefunjeni sazheli Bogu flushiti, v’ kteriga flushbi le samorejo fvojo frezho in fvoj zilj in konez dofezhi. Vfe ljubi poflufhavzi! vfe kar koli vezhni Bog flo¬ ri ali perpufti, in vfe sgodbe na fvetu non« flushijo v’ svelizhanje. Zhe Bog pravizhnimu dobrote fkasuje, mu ferze k’ hvaleshnofti vne¬ ma; zhe pa grefhniku fhibe in nadloge pofhi¬ lja, ga tudi hozhe s’ njimi h’ fpreobernjenju fpodbadati; in druge od hudiga odvrazhevati; kadar pravizhnika fkufha, mu s’ tem vezhi krono plazhila napravlja; kadar v’ fvetim pif- mu govori, le sato govori,' de naf ljudi na nafhe svelizhanje opominja; kadar nam poftavo da, nam je le sato da, de bi mi v’ fvoji pohor- fhini saflushenje vezhniga svelizhanja nafhli. Bako slo je tedaj nafhe svelizhanje Gofpodu 200 nafhimu dobrotljivimi]. Bogu per ferzu, de je vfe njegovo djanje in nehanje le v’ lo ober- njeno. Oh! kaj ko bi bilo pazh moje svelizhanje tudi meni tako slo per ferzu! Kakfhin dobi- zhek imafh moj Bog! zhe mene sa-fe perdo- bifh? nobeniga, zlo nobeniga; — jeft pa — oh koliko sgubim, zhe tebe sgubim! vfe vfe sgubim; — vfe sgubim tukaj na tem fvetu in tamkaj v’ vezhnofti. Pa pojdimo fhe na dalej ljubi bratje! in premiflimo koliki zhudeshi, kolike sgodbe, in kolike neisrezhene rezhi osnanujejo vtimu fve¬ tu ljubesen nafhiga Boga, njegovo gnado, in vnetje sa nafhe svelizhanje! Bog je fvet, ali svelizhanje zhlovefhtva ta¬ ko slo ljubil, de je fvojiga edinorojeniga t Sina sa naihe svelizhanje v’ fmert dal. Le premi- fhte: t Sin boshji nafh isvelizhar, od vekomej zhefheni 4 Sin vezli ni ga Ozheta, enaziga bitja, enake zhafli s’ njim, fe v’ nizh flori, in nafho revno natoro na - fe vsame. Premifhljujte ga v’ jaflizah; premifhljujte ga na krishi; prefhtej- te vfe llopinje fvojiga Odrefhenika, ali jih ni savoljo nafhiga svelizhanja ftoril? t Sin boshji je bil tri in tridefet let v’ podobi revniga hlapza, de naf je is hudizheve fushnolli refhil; in koliko je terpel sa naf, deflih nad nami drusiga ni vidil, kot fvoje fovrashnike, fushnike greha in liudizha/, in nehvaleshne llvari, ktere mu bo¬ do njegove bresfhtevilne in neisrezhene do¬ brote s’ nehvaleshnofijo povrazhevale! in ven- der kako slo mu je nafhe svelizhanje per fer- 201 zu! — s’ vefeljem fe da sa naf v’ dar, voljno lerpi in grenke fmerti umerje, de bi nam ve- zhno svelizhanje perdobil! Poglejte ga, —• njega, veliziga frednika med Bogam in med zhlovekam! v J teshkih fmertnih britkoftih pade na tla, ker fe naf rev¬ nih grefhnikov fpomni, kteri fmo vezhniga po¬ gubljenja vredni. H’ flebru ga perveshejo in neufmiljeno tepo, in takrat njegova fveta kri fizer na tla f’ z ur kam tezhe, njegovi sdibleji pa predero oblake, in nam per Bogu gnade protijo, — On, nar lepfhi ismed zhlovefhkili otrok ie na vfim sbivotu poln ran; Od pod-, plalov do temena ni nizh sdraviga na njem , rane in zherni shlaki Jo bres obese , bres sdra- vila in bres hladila , kakor je Isaiia she po- pred prerokoval 6.) Pa lih ta prerok nam tudi pravi: Savoljo nafhih grehov je ranjen, savoljo nafhih pregreh ponishan. Jesuf je kelh ferda boshjiga ifpil, kteri je til nam nalit, in kteri bi nam bil vfo vezh- noft grenkoto delal. Vezh je sa naf ftoril, ka¬ kor je praviza boshja imeti hotla; kar je bilo hoshji pravizi skdofti, ni bilo Jesufovi ljubesni dovolj. Vezh nima mozhi, pa vender hozhe k risb na fveto goro vlezhi. Umirajozh na kri¬ ški f’ flabim glafam pravi: Sheja me , Jan. ag, 2 d. Sbejalo ga je po nafhim svelizhanji. She¬ ja me, — to isrezhe, kmalo potem fvojo tru¬ dno glavo nagne, in — umerje, de bi nam Sv elizhanje saflushil in perdobil! Sberile tedaj ljubesnjivi peflufhavzi! fvoje ““Hi, premiflite, prevdarite in zhutite veliko 202 refnizo kako imenitno je narnrezh najhe s ve- lizhanje. — 4 Sam Bog fe ponisha, Bog in zhlo- veU terpi, v’ fvoji kervi plava in umerje, de bi nam svelizhanje saflushil! velika, imenitna mifel! kdo te more prav umeti! -— Kriftjani! i zhe je kri (inu boshjiga imenitna, ktera je bi- I la na krishi sa naf prelita, mora gotovo tudi nafhe svelizhanje imenitno biti, savoljo kteriga je bila prelita. Vidilifte ljubesnivi poflufhavzi! is fofeb- nih boshjih naprav, kako gorezhe Bog nafhiga svelizhanja ifhe in shelf; sdaj vam bom pa fhe ob kratkim v’ mifel vsel koliko je možh bosh- ja , fveti Duh, v’ nafhe pofvezhenje, in sa na¬ fhe svelizhanje ftoril, in fhe dan danafhni dela. t Sveti Duh naf je prezej po rojftvu v’ kop- vi fvetiga kerfta is otrok hudizha in is otrol( jese v’ otroke ljubesni boshje prerodil, nam je pervo pravizo do vezhne erbfliine dodelil, in naf v’ opzhino fvetnikov in sa otroke boshje vsel. 4 Sveti Duh pa tudi nad nafhim svelizha- njem po fkrivnoftih vfih fvetih sakramentov do¬ brotljivo in miloftljivo dela. — Le fpomnite fc, ljubesnivi poflufhavzi! mini, frezhniga miru, kteriga fte zhutili v’ fvojim ferzu, kadar fo pred fodnjim fedeshem milofti boshje vafhe fpokorne folse tekle, kadar fte fveto odveso sa- dobili, kadar je grisenje vafhe vefti nehalo!-" ^Spomnite fe, lepo vaf profim, fpomnite fe tiftiga frezhniga zhafa fvoje mladofti , v’ kte- rim fte pervizh k’ fveti miši perftopili, in fe fvete boshje vezherje Jesufa Kriftufa vdeleshih- Ali fte she mar posabili neisrczheniga, ferzhnJ' j ga vefelja, ktero fle takrat zhutili, in nebefhke frezhe, ktero vam je Jesuf Kriftuf takrat per Tvoji vezherji pokufiti dal? — Gotovo! per vshitku tega boshjiga svelizhavniga perpomozh- i ka moramo zhutiti svelizhanfko mozh fvetiga 1 Duha, kakor pomagajozho, i<’ svelizhanju pelja- jozho roko fvojiga nefkonzbno miloftiviga Boga ! t Sve!i Duh je, f’ zhigar pomozhjo in gnado fe vam is prishniz velizhaftvo in vfe druge laftnoiti bosbje, osnanujejo, sapovdi bo- shje raslagajo, in fe sbivljenje in fmert, bla¬ gor in gorje pred vaf ftavita; f’pomozhjo fve¬ tiga Duha fo veliki grefhniki ginjeni, omezhe- ni, in poboljfhani; pravizhni in poboshni v’ ftanovitnofti poterjeni; terpinzi potolasheni, in shaloftni ovefeljeni. 4 Sveti Duh nafhe ferza f’ ferzhnoftjo in mozhjo navdaja, in svese terga, f’ kterimi naf ima greh svesane; njegov tihi pa vender svelizhanfki glaf fe v’ notranjfhini na- fhiga ferza glafi, naf k’ dobrim miflam, she- Ijam in delam fpodbada, in nam jih flajfha ali prijetne dela. — Zhe fe gnadi boshji v’ kran ftavimo, in fe s’ greham od poti svelizha- nja odtegnjemo , nam fveti Duh v’ ferzu budi shaloft, fkerb, nepokoj, in grisenje vefti, kte- ro grisenje naf is fmertniga pokoja nafhih gre- hov prebudi, nam greh sagreni, naf f’ ftraham piefune, in naf na sapufheno pot isvelizhanja nasaj perpelje. S’ befedo, kamur koli fe osre- «io, povfod vidimo poti in perpomozhke k’ •svelizhanju , povfod fo nam sakladje ali fhazi ls veljzhanja odperti, in povfod fe nam gnade k’ isvelizhanju ponujajo. Kako gotova refniza 204 je tedaj: Bog hozhe in sheli nafhiga svelizha- nja in je vfe Iloril, kar koli v’ nafhe svelizhanje tekniti samore! — Premiflimo pa sdaj tudi dru¬ go vprafhanje: Koliko fmo mi dojihmal sa Jo o j e. svelizhanje Jtorili? Od tega v’ drugim delu. II. Lahko hi miflili, de ni nikogar, kdor bi imenitnofti nafhiga svelizhanja ne fposnal, in fvo- jiga shivljenja po tem fposnanji ne ravnal. Go- fpod je pred naf poftavil shivljenje in fmert, blagor in gorje, in mi proftovolljne ali frejvolj- ne llvari ti moramo farni isbrati in isvoliti! Bog odpira saklade ali fhaze fvoje gnade, in nam ponuja fofebne perpomozhke k’ isvelizha- nju ; — mi pa fmo jih dolshni v’ fvoj prid obrazhali, in s’ njih pomozhjo popolnamfhi in frezbnifhi perhajati. — Vfakdanji isgled umer- jozhih ljudi nam osnanuje, de nam ni na tem fvetu oftati, — ne vemo dneva , ne ure , te- muzh vfako minuto zhakamo, kdaj nam bo vezhni Bog v’ vezhnoft iti pomignil, in kadar fe bo to sgodilo bomo prezej v’ vezhnofti. Pa je vender le dvojina vezhnoli, frezhna namrezb in nefrezhna, — ena ismed njimi naf mora sadeti; — in vezhnojt! kako imenitna je be- feda vezhnojt! — kdo samore na-njo le mifli' ti, in fe ne trefiti ? — In vender, kako je mogozhe, de fo ljud¬ je vezhi del v’ zhafne rezhi vfi samaknjeni, in vtopljeni, in v’ nizhemurne fkerbi posemljifki- ga shivljenja vfi samifhljeni? Kadar kmet leme leje, pravi : Rad bi ve- dil, ali bom veliko ali malo perdelal. Kdor fe pravda, pravi: Rad bi vedil, ali bom prav¬ do dobil, ali sgubil. Vfak smed naf bi rad i vedil, kako fe bodo njegovi opravki isfhli, kako fe mu bo fhe na tem fvetu godilo; — ali tedaj ne bo nihzhe ismed naf vprafhal: Kako fe mi bo pa v’ vezhnofti godilo? Ali bom tam frezhin , ali nefrezhin ? Druge sgodbe, ktere bi sbe sanaprej radi vetlili, nifo v’ nafhi mozhi in oblafti; kakfhi- na nefrezha nam tiar boljfhi naklepe lahko fpod- nefe ; zhe je nafba toshba pi-avizhna , zhe ima- nio dobriga, umetalniga pomozhnika, zhe je fodnik pravizhin , bomo pravdo dobili, zhe ne, jo bomo sgubili; veliko okolifhin je, ktere nam pomagajo, de fe nafhi opravki dobro is- fnidejo , ali pa nam fhkodujejo; nafha vezhna frezha pa, ali nafbe svelizhanje je sa Bogarn le v’ nafhih rokah, ker nam je Bog profto vo¬ ljo dal, in on je od fvoje Hrani she vfe ftoril s a nafhe sv,elizhanje. Bog, pravi f. Avgufhtin, fileri le je bres lebe ufivaril, te ne bo bres te¬ be isvelizhal. Ali tedaj nafhe svelizhanje ni toliko vred¬ no, de bi mi na-nj miflili ? Ali vezhnoft, — frezhna vezhnoft, frezha, ktera vfe nafhe sa- popadke prefeshe, ktere nam fhe fveli Pavel dopovedati ne more , in v’ kteri fe nam bo fam H°g v’ laftino in vshivati dal, — ali taka vezh¬ na frezha ni vredna nafhih mifel, nafhih s h e 1 j, tn nafhign hrepenjenja ? Vzhafih fo prevsetni ljudje veliko kervi prelili,, in lepe deshele pokon- 206 zhali, de fo 6 venljivo krono na glavo djali, ktera je prevsetnim premagovavzam kmalo fpet s’ glave padla ; — koliko li moramo fhe le mi persadjati, de bi vezhno krono dofegli ? — Ne- frezhna vezhnoft! kdo ismed naf bi rad pra- vizhno prekletftvo vezhniga Boga poflufhal, in vfo vezhnoft obupoval, in umiral? Vlake zhafne nefrezhe fe uftrafhimo, vla¬ ke bi fe radi ognili; ali bomo tako nefpamet- ni, de bi fkerb sa svelizhanje v’ nemar pufha- li, in li vezhno nefrezho na glava nakopavali? Preljubi poflufhavzi! koliko ismed naf, ki fmo danef tukaj sbrani, jih bo v’ dvajfetih letih fhe shivelo? Morebiti jih bo veliko smed naf fvoj tek preteklo, predin letafhnje leto mine. Zhe bofh ti ismed teh, ljubi moj kriftjan! kako bofh tam v’ hifhi vezhnofti (v’ vezhni hifhi) miflil ? — Tam porezhefh : O kaj ko bi me pazh moji bratje in moje feftre flifhali> kaj ko bi med menoj in med njimi taziga pre¬ pada ne bilo! Vfe, vfe je nizhemurno, vfe je otrozhja igra! Le ena fkerb na fvetu je ime¬ nitna, namrezh fkerb sa svelizhanje. t Srezhin je, kdor v’ refnizi sa-nj fkerbi ; nefrezhin pa, kdor ga v’ nemar pufha ; sa-nj sdaj ni zhafa, ni pomozhi, ni hladenja , in ni Olenja. Kaj pomaga zhloveku, zhe vef Jvet dobi ', na Jvoji dufhi pa Jhkodo terpl. Mat. 16, 26. Kaj mi pomaga, zhe (im na fvetu kraljevo krono nolil, in fe v’ tanzhize oblazhil, in zhes polovizo fveta gofpodoval ? Zhe fo me lih na fvetu kadili , in me po boshje zhaflili! samore 207 li hvala in clopadenje ljudi pehlenfki ogenj pogaliti ? Kje fo moji sakladje ali fhazi; h je je mo¬ je bogallvo, hi fim ga na hup fpravil? hdo ga ima? holiho mi ga je fhe obalo? Ljudje, bra¬ tje, prijatli, zvetezhi mladenzhi in dehlize, mo- shje in shene, in zhaki vredni fivzbiki! poflu- fhajte me! Na fvetu je vfe nizhemurno, le fkerh sa frezhno vezhnoft ali fherb sa nebefa je imenitna, sunaj te pa nobena rezh. Oh! fmilite fe farni febi, in fherbite sa fvoje sve- lizhanje! Tako, ljubesnivi bratje! bi minili, in ho bi bilo mozh bi tudi tako govorili , ako bi naf Bog fhe danef v’ hifho vezhnoki pohlizal. Pa vender kako malo ljudi mifli na fvo¬ je svelizhanje! Vezhi del opufhamo ta tako imenitni opravek, ne fpomnimo fe ga, ali pa nam ni sa-nj refniza; torej ne rezhem pre- vezh, kadar pravim: Mifmo dojihmal malo oh pa zlo nizh Jtorili s a fvoje svelizhanje. V’ fprizhevanje fvojiga govorjenja nozhem nizh rezhi od tikih flepzov, kteri veri in zhed- n °ki ozhitno flovo dajo, fe glafno bresboshne- ®be in grefhnike imenujejo, nizh ne perkriva- j°) de nobene vere ne posnajo, fe fvoji frezhi odpovedo, in sa fvoje vezhno svelizhanje nizh n e kore. Sa take nefrezhnike moramo le gore- z he profiti, de bi jih nefkonzhno dobrotljivi Bog P° fvoji bresmerni miloki rasfvetlil in omezhil. Koliko pa dan danafhni tiki ljudje sa fvo- J e svelizhanje kore, kteri fe krikjani imenuje- )°? koliko mi sa-nj borimo? 208 Pojdite s’ menoj ljubesnjivi bratje! f’ Tvo¬ jimi miflami na zefte in ozhitne f-hajalifha, v’ ozhitne pifmarnize, v’ hifhe velizih dershav- fkih mosh, umetalnikov, rokodelzov in po- flov! — Kaj povfod vidimo, kaj nam pride pred ozhi? Povfod vidimo deje vfe shivo, vfe pridno, vfe polno fkerbi. Tukaj je kup ljudi, kteri od jutra do ve- zhera pridno delajo. 4 Skerb fe kashe na njih sgrebenzhenim zhelu. Tukej dela samifbljeni veliki zefarjev flushabnik, kteri vfimu zefarftvu v’ prid naklepe nareja, boljfha, podira, in fpet nove napravlja, in li nozh in dan glavo beli. Tukaj umetalnik mifli in mifli, kaj noviga l)i istuhtal; tukaj fe pridni pofel neprenehama trudi, in voljo fvojiga gofpodarja na tanko fpolnuje. Tukaj rokodeliz neutrudeno dela. Tukaj fe kmet nozh in dan s’ delam ubija. In kdo fe hozhe nad tem jesiti ? t Svetu moramo flushiti. Zhlovek je sa delo uftvarjen. Pa ker fmo sato uftvarjeni, de bi fi f’ zhafnim de¬ lam vezhno kraljeftvo saflushili, ali tedaj ze¬ farjev flushabnik dela fvoje teshke opravila tu¬ di sato, de bi Bogu dopadel, in de bi fi po sadobljeni zhafni frezhi sdajniga shivljenja ve¬ zimo frezho saflushil? Ali gre vojak sato v’ ogenj hude vojfke, in v’ fmertne nevarnofti, de bi v’ nebelih ne- svenljivi venez premaganja prejel? Rokodeliz! ali shelifh f’ fvojim delam kaj drusiga dofe- zhi, sunaj tega, de bi fi is revfhine pomagal; in fam febe in fvojize ofrezhil? Pridni pofel- po zhem te v’ tvoji sveftobi nar bolj sheja? 209 Ali ne po ljubesni, sadovoljnofti, in plazhilu tvojiga gofpodarja? Kmet! is kakfbniga name¬ na fe pa nozh in dan trudifh in potifh? Ali ne is tega namena, de bi bil premoshnifhi od fvojiga fofeda , de bi lahko shivel, in fvojim otrokam bogate dote dajal? Ali fe zhes dan kaj velikokrat per fvojim delu na Boga fpomnifh? Mu dafh svezher vef fvoj pot, in vfe fvoje de¬ lo v’ dar? — Oh! smed fto kriftjanov fe ko- mej eden na te fvoje dolshnofti do Boga fpomni. Nar vezh jih je, ki ne shele Bogu dopa- fti, ne ifliejo nebef, ne fvojiga svelizhanja, am¬ pak ifhejo le mafhobe semlje, dobizhka in frezhe tega fveta. In zhe tedaj takimu sa ta fvet fkerbnimu in pridnimu kriftjanu rezhem 5 Prijatel ! delaj sa ta fvet, tode delaj tudi sa nebefa, delaj sa vezhnoft, delaj nad fvojim svelizhan jem. Kadar le sjutraj isbudifh, moli s’ gorezhim ferzam fvojiga ftvarnika 5 bodi dokler in kadar ti zbaf in tvoji opravki perpufte, tudi v’ delavnikih f’ poboshnoftjo per fveti mafhi, pogoftim preje¬ maj fvete sakramente , pokrepzhuj fvojo dufho f’ poflufhanjem boshje befede. — Kakfhin od¬ govor mi bo dal? Tega ne utegnem delali, maam kaj drusiga opraviti. Ta je shaloften odgovor, kadar pravifh : Ne utegnem nad fvo¬ jim svelizhanjem delati, nimam zhafa svelizha- *i fe! Zhe ti pravim: Vfaj nekoliko tiftiga zha¬ fa v’ fvoje svelizhan je obrazhaj, kteriga f’ pra¬ nimi, ali pa fhe pregrefhnimi pogovori, s’ igro, f’ kratkozhafi, in f’ pollopanjem potrat- njafh, — kaj ne, de te raskazhim, rastogotim, 14 210 in li ime terzjala na glavo nakopljem! — Pri¬ jatelj svelizhan hozhefh biti, sa fvoje svelizha- nje pa nozhefh nizh fioriti ? Obmolkni tedaj — in ne bahaj fe f’ fvojo modrolljo ! — Morde pa vender le prevezh rezhem, ka¬ dar pravim, de sa fvoje svelizhanje nizh ne delamo in ne fkerbimo ? t Sej je vender veliko krilljanov, kteri fvoje jutranje molitve pridno opravljajo, vfak dan k’ fveti mafhi gredo, po- goftim fvete sakramente prejemajo, radi reve- shem vbogajme dajejo, in ferzhno shalujejo, de vera in zhednoft med nami pefhate. — Ref fo fhe dan danafhni taki krilljani med nami. Opravljajo fizer fvoje jutranje molitve, pa jih opravljajo le is navade, bres gorezhnofti, in komej vedo, kaj delajo; hodijo k’ fveti roa- fhi, — pa le v’ druhali zhlovefhkih fkerbi in neiimnoft, in fhe v’ zerkvi ne miflijo na fvoje svelizhanje; prejemajo fvete sakramente, —p* fe nikdar ne poboljfhajo; dajejo vbogajme, — pa le is mehkiga ferza, ne pa is zhiftiga name¬ na; poflufhajo befedo boshjo, — pa fo smirsj fhe flari grefhniki. — Poloshimo tedaj vfe te dobre dela, na k ter e fe ljubi krilljan! sanafhafb. na vago ali tehtnizo refnize; odberimo in od- lozhimo od njih vfe nepopolnamafti, vfe nap' zhinofti, vfe, kar je Bogu soperniga , — koli¬ ko nam bo fhe potlej od njih oltalo? gotovo; zlo malo, ali pa nizh. — In ali to vfe, kar Itorimo, sa nebefa, s® fvoje svelizhanje ftorimo ? Koliko fe trudimo, de bi fvojo frezho na tem fvetu sa nektere dn> vterdili! Kako neisrezheno fe pehamo! Kolik 0 211 pazh (lori zhaftilakomnik, de bi bolj na kvifh- ko ifplesal! Koliko fe rokodeliz ali kmet sa zhaf- no plazhilo , ali zhafen dobizhek poli! Koliko terpi in fe trudi vojak v’ vojfki, de bi lipove venze sadobil, nad kterimi fe danef zhiidimo, jutri pa bodo isvenili, in popolnama posabljeni ! Ali bomo tedaj farno fvoje svelizhanje , ali nebefhko kraljeftvo bres dela, bres truda, le f’ pohajkovanjem, le s’ lahkodufhnoftjo, ali pa s’ nar manjfhim delam dofegli ? Ta je velika smola, ktero vera in sdrava pamet sanizhujete. Moj Bog! kako slo oframoteni fmo tukej pred taboj ! — Ti fi vfe flori!, kar koli v’ na¬ fte svelizhanje tekne, mi pa po tvoji milofti she shivimo tridefet, fhtirdefet, petdefet, in fhe vezh let, in vender fhe nifmo nizh sa sve¬ lizhanje ftorilj! — Sgubljene fo te lepe leta, in vezh jih ne bo. Morebiti nam bo kimalo bila sadnja, imenitna, ftrafhna fmertna ura, btera naf bo v’ vezhnoft prefelilat — takrat — oh! takrat bomo f’ prašnimi rokami ftali pred boshjim fodnikam , kteri le zhednoft s’ dobrim povrazhuje j — in kakfhina bo takrat s’ nafho frezhno vezhnoftjo ? — Ako bo ta sgubljena, bo vfe sgubljeno. Ljudje! Kriftjani! Bratje! zhe nam ni na- ihe svelizhanje in nafha vezhna frezha le otro¬ čja igrazha, in prašna fanja, temuzh zhe nam je nafha vezhna frezha imenitna in slo per fer- Zu , varimo fe s’ vfo fkerbjo nevarne lahko- ^nfhnofti, in nizh vezh ne odlafhajmo nad fvo- Jen svelizhanjem delati. 14 * 212 Ljubi kriftjani! zhafa,bi nam ga je bosh- ja poterpeshljivoft fhe odlozhila, bi je fhe v’ nafhi oblafti, in bi bo kmalo pretekel, nikar ne tratimo, temuzh varno in modro ga v’ fvoj prid obrazhajmo. Abo nam veft s’ shaloftjo ozhita, de nifmo toliko let fvojtga shivljenja sa fvoje svelizhanje nizh, ali pa de fmo le baj ma- liga ftorili, — vfaj sdaj svefto poflufhajmo bosh- ji glaf, in boshje blizanje ali vabljenje k’isve- lizhanju , sbudimo fe is fvojiga fpanja, vernimo fe na sapufheno potzhednofti, in prihodni zhaf fvojiga shivljenja raftimo v’ fposnanji boshjim; odpovejmo fe fvojim greham , sadufhimo fvoje hude ftrafti, fpreobernimo fvoje ferze, in vter- dujmo, delajmo, in dodelajmo fvoje svelizhanje. Sdaj pa v’ fposnanji fvoje nevrednofti po¬ kleknemo pred fedesh tvoje milofti, k’ nogam tvojiga brisha, o ufmiljeni Jesuf! in te ponish- no profimo gnade, modrofti, ferzhnofti in mo- zhi! S’ bervjo, btera je bila sa naf prelita, sapifhi veliko befedo Vezhnofi — s’ neisbrifh- ljivimi zherbami v’ nafhe ferza, — in nikar ne pufti žene fvoje prefvete bervi nad nami sgub- Ijene biti, f’ ktero fi nafhe vezhno svelizhanje kupil! — t Sin boshji! uflifhi nafho profhnjo, ufmili fe naf, in ne pufti nam vezhno pogub¬ ljenim biti. — Amen. 215 Drugo predpepelnizhno nedeljo. ,Seme je befeda boshja, x ktero je pa v’ dobro semljc* padlo, fo ljudje, kteri boshjo befedo poflufhajo, in jo v’ dobrim in nar boljfhim ferzu ohranijo, in fad sdajajo v’ poterpljenji. Iiuki 8, l5. ,8he nar huji fovrashniki kerfhanftva morajo fposnati, de je fveti evangeli Jesufa Kriftufa sadershanje in shivljenje ljudi slo poboljfhal. Pa je lih tabo gotovo, de fveti evangeli fhe ni vfiga dobriga ftoril kar samore in premore fto- riti, temuzh de ima fhe veliko vezh dobriga med ljudmi ftoriti. Ne le med neverniki, ki Jesufa ne posnajo, ampak tudi med pravovernimi kriftjani vidimo veliko smot, vrash, grehov, m rasujsdanofti, ktere fo fvetimu evangeliju na- ravnoft nafproti. Kako je to mogozhe? Kako J® to mogozhe, de nrarfikteri kriftjan tako fvet nauk fposnain verije. pa vender dela in shivi, kakor de bi od fveliga Jesufoviga nauka zlo fclo' nizh ne vedil in ne veroval ? Na to vprafhanje nam Jesuf v’ danafhnim fretim evangelii odgovori, v’ kterim pravi, de je befeda boshja, ali njegov nauk enak feme- n«, kteriga je nekoliko padlo sraven poti, in je bilo poteptano, in posobano; nekoliko ga je padlo na fkalo, in je savoljo fufhe ufahnilo; 214 nekoliko pa ga je padlo med ternje, od kteriga je bilo sadufheno. Tp priliko nam fam Jesuf v’ danafhnim evangelij raslaga, ter pravi, de je dobri fad be- fede boshje vezhi del od fkerbi tega shivlje- nja, bogativa in fiadniga shivljenja sadufhen. Tako fe tedaj fkorej tri zhveterti tega boshjiga femena pogube, ali h res fadu ollanejo, in le zhveterti del ga v’ dobrO semljo pade, v’ kte- ri rafte in obilno fadu rodi. To fe godi per ljudeh, kteri befedo boshjo s’ dobrim, nar boljfhim ferzam pojlufhajo in ohranijo. Per teh sadnjih Kriftufovih befedah hozhemo danef obftati, in jih bolj na tanko premifhljevati. Pokasal vam bom, kako morate boshjo befedo pojlufhati in .v njo ravnati, de bote po f h teni in Bogu dopadljivi poflufhavzi befede boshje. * * * i. De bo befeda boshja v* vaf dober fad rodila, jo morate pervizh pojlufhati, ker vam ne more zlo nobeniga fadu roditi, ako je ne flifhite. Kaj poftavim bolniku pomaga , de mu sdravnik nar perpravnifhi sdravila sapifhe, zhe jih pa bolnik ne vshije? Dobro perpravljenO s d ra vilo fhe farno na febi bolnika ne osdravi; temuzh bolnik ga mora savshiti, sdravilo fe mora po bolnikovim truplu rasdeliti, in ga s’ fvojo mozhjo pretrefniti ali fpreleteti, in potlej ga bo fhe le osdravilo. Taka je tudi s’ befedo boshjo, ali s’ naukam fvetiga evangelija. Ta nauk je fam v’ febi prav dober, in samore vfe ljudi dobre ftoriti iri ofrezhiti. Pa kaj vam nar bolj f hi Jesufovi nauki pomagajo, ako jih 215 nozhete poflufhati, in fe kerfhanfkih naukov ogibate? — Kaj pomagajo? — Oh! fej vidimo nad pofvetnjaki sdajnih zhafov, kteri v’ zerkvi befede boshje ne poflufhajo, in tudi doma ne bero, temuzh fo v/i v’ zhafne fkerbi, oprav¬ ke, in kratkozhafe samaknjeni; fej vidimo nad shivljenjem tazih ljudi, de je sa-nje befeda bo- shja vfa, vfa sgubljena, kakor de bi fe nikoli ne osnanovala. Bres pridniga poflufhanja befede boshje vam she tedaj ni mogozhe po kerfhan- fko shiveti, in sa srelizhanje fkerbeti. a. Pa befedo boshjo poflufhati fhe ni sa- doAi, ampak jo morate drugizh tudi prav po- Jlafhali. Nekteri kriAjani pridige in kerfhan- fke nauke smiraj poflufhajo, pa fe nikoli ne poboljfhajo. Sato je KriAuf v’ danafhnim f. evangelii pazh prav rekel, de moramo befedo boshjo s ’ dobrim ferzam poflufhati. Dobro ferze je nar potrebnifhi, tako ferze namrezh, ktero po fposnanji refnize in zhednoAi hrepe¬ ni, je nauka sheljno, in kerfhanfke nauke le salo poflufha, de fe poduzhi, fe nad naukam rasgleduje, in fe holjfha. Kdor pridige in ker¬ fhanfke nauke f’ takim ferzam, is taziga na¬ mena, in f’ takimi sheljami poflufha, v’ njem feme befede boshje gotovo ne bo bres fadu, te¬ muzh bo prav obiln fad sdajalo. Pa lih bres taziga dobriga ferza je veliko kriftjanov! Befedo boshjo flzer poflufhajo, ho¬ dijo ob nedeljih in sapovedanih prašnikih h’ pridigam in kerfhanfkim^ naukam, in fhe mo¬ rebiti doma kaj fvetiga bero, ali poflufhajo. I’a kako befedo boshjo poflufhajo? Ptakfhino 216 je njih ferze? Fr kaziga namena jo poflufhajo? Ali jim je ref mar sa poduzhenje in boljfha- nje? Kaj fhe! ko bi v’ njih ferze vidili, bi fposnali, de befedo boshjo le is drusih name¬ nov poflufhajo, Nekteri je le sato poflufhajo, ker jo morajo poflufhati. Taki fo podarim otrozi, in nekteri pofli, ktere flarfhi ali gcfpo- darji v’ zerkuv perganjajo, ali pa f’ faboj vo¬ dijo. t Se ve, ( de v’ lazih perfiljenih poflufhav- zih befeda boshja malo ali pa nizh fadiinerodi. Nekteri pa jo poflufhajo fizer prdftovolj- no, tode le is navade, ali savoljo dolsiga zha- fa. S’ mladih nog fo navajeni ob nedeljih in sapovedanih prašnikih pridige in kerfhanfke nauke poflufhati. Pa v’ zerkuv lih tako hodi¬ jo, kakor v’ kako drugo drufhino , sato nam- rezh, de fe nekoliko predramijo, in de jim je krnjfhi zhaf. V’ zerkvi imajo perloshnod, sdaj to, sdaj to vidi ti, ali flifhati. Pridigarja fofeb- no takrat radi in pasno poflufhajo, kadar fe nad takimi pregrehami huduje, kterih farni febe prode fhtejejo, ktere pa nad fvojimi so- perniki ali fovrashniki vidijo. Takrat pridigar¬ ja svedo poflufhajo, takrat ga ne morejo nik¬ dar prehvalili. Per poflufhanji befede boshje jim pa ne pride na mifel , jo na-fe obrazhati, fe sa-fe kaj uzhiti, fvoje pregrehe fposnavali> ir» jih nad faboj boljfhati. Vfe nauke le na druge ljudi, na-fe pa nizh ne obrazhajo. — Sdaj pa farni fodite, ali samore tako poflufha- nje befede boshje v’ tazih poflufhavzih kak do¬ ber fad roditi? Ni fe zhuditi, de taki kriftja- ni per tolikim poduzhenji, opominovanji, in 217 (Varjenji nifo nizh boljfhi, ampak fhe le hu- dobnifhi. Zhe nimafh dobriga ferza, zhe ne shelifh, de bi fe sa-fe kaj nauzhil, in fe po- boljfhal , je gotovo, de ko bi te lih kak angel jz is nebef , ali pa lam Krifiuf uzhil, bo vender per tebi zlo malo, ali pa nizh opravil. — Nar potrebnifhi, in pervo je tedaj, de befedo bosh- jo s’ dobrim, nauka in poboljfhanja sheljnim ferzam poflufhate. 3. Pa to fhe ni vfe, temuzh, kadar be¬ fedo boshjo tako poflufhate, jo morate tretjizh tudi ohranili , (izer jo bote posabili, feme, kte- riga je v’ vafhim ferzu vfijala, bo s’ drugimi fkerbmi in miflami sadufheno, in ne bo name¬ njenima dobriga fadu rodilo; kakor je dobro fe- xne, ktero ni prav pod semljo fkrito, posobano, potaptano , ali pa od ternja in ofatja sadufheno. Ako jo pa hozhete ohraniti, morale flifha- no befedo boshjo svetlo per febi premifhljeva- ti; in (izer premifhljevati, is kakfhniga name¬ na nam jo je Bog dal; kako imenitno je vfe, kar nam osnanuje, in kako dober fad nam bo rodila; premifhljevati morate tudi vifokoft bo¬ shjo, kleri nam jo is ljubesni do naf daje. Tako bote fposnali ženo in mozh befede bosh¬ jo, mozhno ih ftanovitno fe bo v’ vaf vkoreni- n da, in vaf ne bo nikoli popolnama sapu/lila, »ttipak bo fvoj dobrotljivi fad v’ vafhim ferzu lr » djanji kasala. 4* Befedo boshjo morate tedaj ohranili , in /izer ohranili v’ dobrim in nar boljfhim ferzu; to je, befedo boshjo poflufhajle f’ terd- ni m fklepam jo na tanko fpolniti, in terd- r 218 no (udi fklenite, de bole v’ upanji njegoviga dopadenja, v' saupanji na njegovo previdnoft, in is hvaleshnofti do njegove ljubesni vfe nje¬ gove povelja in sapovdi radi in s’ vefeljem fpol- novali. Kdor je v’ dobrim ferzu ne ohrani, mu nizh ne pomaga poflufhati jo. Sakaj be- fede boshje nikar salo ne poflufhajte, de bi f’ poflufhanjem Bogu kako flushbo, ali dobroto borili ; temuzh fveti nauki, klere flifhite, fe morajo v’ vafhim ferzu globoko vkoreniniti, in vafbe nagnjenje in djanje k’ dobrimu oshiv- Ijati; kakor dobro feme v’ semlji salo koreni¬ ne poshene, de potlej vfo fvojo mozh v’ fvojo raft in v’ fvoj fad obrazha. — Zhe pa boshja befeda ne pride v’ dobro ferze, tudi njeni fve¬ ti nauki v’ njem proftora ne najdejo, in kore¬ nin ne poganjajo, temuzh smiraj imafh dofti isgovorov in nafprollejev perpravljenjih, kteri te ob pokorfhinoft, in tedaj tudi ob fad befe- de boshje perpravijo. V’ dobrim ferzu morate tedaj befedo bosh- jo hraniti; v’ vfih okolifhinah , kar koli dela¬ te, naj vam na mifel pride; befeda boshja naj je v’ vlih sadevah in opravkih vafhiga shivlje- nja vafh fvet, vafha tolashba, vafhe saupanje, in vafha vodilniza, po kteri fe ravnajte, ktero bres sadershika ubogajte , in ktera naj vam u- panje in ferzhnoft daje. Zhe je pa v’ dobrim ferzu ne hranite, vam ne more tega svelizhan- fkiga fadu poganjati, in je tudi s’ vefeljem v to ne obrazhale, v’ kar vam jo je Bog dal. I* tega fe fposna in vidi, sakaj befeda boshja pe r nekterih kriftjanih nima take mozhi, kakorfb- 219 no je nad pervimi kriftjani, in marterniki ime¬ la, in kakorfhno ji fveti Duh perlaftuje. 5. Sadnizh pravi Jesuf: feme, ktero je v' dobro semljo padlo, tijie pomeni, klen' be- fedo flifhijo, in jo v? dobrim, in nar boljfhirn ferza ohranijo, in Jad sdelajo v , poterpljenji. V’ poterpljenji fad delati — ta je sadnji zilj in konez, savoljo kteriga nam je Jesuf f. evan- geli dal; sato befedo boshjo poflufhamo, in sato jo ohranimo fizer bi nam njeno poflufha- nje in ohranjenje nizh ne pomagalo. De bo- fle dobri, pofhteni in Bogu dopadljivi poflu- fhavzi befede boshje morate fad sdelati. Vfi- jano feme fe v’ dobri semlji ohrani, ogreje, in raspozhi, pa ne sato, de bi v’ semlji oftalo, ampak de kal poshene, in is eniga serna veli¬ ko fadu flori. Dobrota femena in semlje fe fhe le is obilnofti, lepote in dobrote fad ja fpo- sna. Tako tudi befeda boshja vfak nauk, vfa- ko opominovanje, vfako tolashbo in obljubo kakor feme boshje v’ nafhe ferze feje, de bi fad is njega isdelali. Kadar fmo v’ nadlogi in shalofti, naj naf is boshje befede sadobljena tolashba odshaluje; — ako hozhemo vfelej na tanko po fvoji dolshnofti shiveti in dobro veft m vefelje nad Bogam imeti, naj fiam je boshja poftava nafha vodilniza, in naj nam njegova r asodeta volja pravo pot kashe in naf rasfvit- luje; — ako hozhemo prihodnjiga frezhniga shivljenja vefeli upati, fe moramo na boshje °hljube, in na gnado sanafhati, ktero nam je Jesuf Kriftuf saflushil; gnada boshja naj naf pokrepzhuje, de bomo po obljubljenim sveli- 220 zhanji smiraj boij hrepeneli, in fe sa frezhno neumerjozhnoft perpravili. Sakaj vfe od Bo¬ ga navdihnjene pifma, pravi f. Pavel, naj nam bodo w’ nauk , v’ savrazhanje, v’ pofvar- jenje, in v’ fpodbadek h’ poboshnofti. 2. Tim. 3 , 16. 17. Ta dober fad befede boshje sadnizh sdelujte n’ poterpljenji. Ne fmete le tu ali tu kakfhin dober fad befede boshje obroditi, ktero bi bi¬ lo f’ flabim fadjem napzhinih naukov in hu- diga nagnjenja namefhano; ne fmete le vzha- fih, poftavim kadar grefte k’ fvetimu Obhajilu na-fe refnizbno mifliti, in dobre fklepe delati, kteri pa /kmalo sginejo in bres fadu oftanejo, temuzh dobri fklepi morajo smiraj shivi in prizhujozhi biti-, — vafhe vnetje mora shivo in ftanovitno oftati, in fizer zlo do konza va- fhiga shivljetija ftanovitno oftati. — Delajte dobro, kar fte fe od Boga nauzhili, varite fe hudiga, od kteriga vaf je Jesuf Kriftuf odku¬ pil, hrepenite s’ vfo mozhjo po gnadi in Iju- besni boshji, in v’ vfih rezheh shivite po bosh* jim vladanji in poduzhenji. In v’ tem fvetim fklepu bodite tako ftanovitni, de bofte vfe pre¬ magali, kar vam bodo hudobni ljudje, in vafhe flabo nagnjenje nafprotovali, in de bofte vfe soperne naftopke poterpeshljivo terpeli. De bofte ta frezhni fad rodili, morate s veftjo, ali vedama delati. V’ tem fe zhlovek lozhi od njive, ktera bres vednofti in laftne pridnofti f’ pomozhjo deshja in folnza fad sde- la. Zhlovek mora vediti, kakfhin fad rodi, in fe mora s’ laftno pridnoftjo v’ dobrih delih 221 r truditi. Torej fe ljubi moj kriftjan! pogoftim isprafhuj: Ali tim tak, kakorfhniga me hozhe Bog po fvoji befedi imeti? fposnam in zhiflam njegovo ljubesen? fe mi njegove obljube veli¬ ke in imenitne sde? fi refnizhno persadevam Bogu dopatli? ftorim rad kaj taziga, kar je njemu vfhezh? sanizhujem vfe, nad zhemur fe Bogu Audi ? Ali terdno verijem, kar mi je Bog rasodel, osnanil , in obljubil? Ali je mo¬ ja vera tako delavna, in tako shiva, kakor bi po njegovi volji mogla shiva biti? — Po takim fprafhevanji fe s’ novim terdnim fklepam, s’ molituvjo, in s’ upanjem boshjiga vezhniga do- padenja v’ tem fhe bolj vterduj, kar ti fe is poflufhanja befede boshje nauzhil; nad krivimi sapopadki pa, in nad vfim, kar je boshji be¬ fedi nafprotniga, fhe bolj zhuj, de vfe to pre- magafh; in kar koli ti je ftoriti ali terpeti, v’ vfim naj ti je befeda boshja v’ tolashbo in nauk, s’ njo premagaj vfe krive nauke tega fveta, in fvoje nagnjenje in fvojo voljo. Potlej ljubi moj kriftjan ! bo feme befede boshje v’ tebi fad sdelovalo; potlej bofh dobra njiva, ker bofh is befede boshje vero, poboljfhanje, poboshnoft in svelizhanfko upanje vef zbaf fvo- jiga shivljenja sdajal, in sadnizh nar lepfbi fad befede boshje, namrezh vezbno svelizhanje sde- 1*1, in dosoril. Kje fe pa ta fveti fad befede boshje med kriftjani rasodeva in kashe? — Vfi kriftjani Jmajo fizer prelepo in svelizhavno befedo bosh- )o, vfim fe osnanuje, — ali vender je vfi ne poflufhajo, ali pa jo poflufhajo le s’ enim u- 222 fhefam; —- zhe jo Uh 'poflufhajo, je ne umejo, in ne premifhljujejo; — zhe jo lih umejo, je ne ohranijo; — zhe jo lih ohrani¬ jo, je vender ne hranijo v’ dobrini ferzu; zhe jo lih s’ vefeljem fprejmejo, jo vender savoljo pofvetniga fhuma kmalo posabijo; in sadnizh zhe lih fklenejo po njenih naukih shiveti, Te vender taki fklepi od posemljifkih fkerbi, in pregrefhnih shelj kmalo v’ ferzu sadufhe , — jim ni refniza , nimajo ferzhnofti in ftanovitno- fli v’ dobrim oftati , in grehu floro dati, — in nimajo refnizhnih ali flanovitnih shelj, fta- novitno in gorezhe po velikim in vezhnim fa- du boshjiga evangelija hrepeneti. Vti tedaj, kteri befedo boshjo flifhijo, dobro feme prej¬ mejo, ktero samore fad zlo v’ vezhno shivlje- nje sdajati, pa le malo jih ta fad v’ poterplje- nji sdeluje. Kdo je tedaj kriv, zhe je drago in dobro feme befede boshje nerodovitno? Uzhimo fe tedaj, ljubesnivi poflufhavzi! od Jesufa Kriftufa, od njegove gorezhnofti, in od njegove molitve vredne poterpeshljivofti, f’ ktero je vfe napotleje is pota fpravljal, in nei- srezheno nehvaleshnoft, grenko sanizhevanje, in sadnizh britko in saframovavno fmert ter- pel, — uzhimo fe od njega, kolika refnizhnoft, koliko premifhljevanje, in kolika poterpeshlji* voli in ftanovitnoft nam je potrebna, de bomo obiln fad befede boshje obrodili. — Kdor je sbe njeni fad rodil, bo savoljo vefelja fvoje ve¬ di, in v’ saupanji na Boga smirej ftanovitnifhi v’ dobrim fadu rahel. Ti pa, ljubi kriftjatt! kleri dofihmal fhe nili dobriga fadu fvetiga 223 evangelija rodil, fi vsami boshjo befedo, in njeni dufhni in vezbni shegen kmalo kmalo k’ ferzu, de te Gofpod puftiga in nerodovitniga ne najde. — Boshji uzhenik! Aori nam tvojo befedo prav imenitno, de bomo tukaj njeni fveti fad v’ poterpljenji sdelovali, tamkaj pa vezbni fad vefeli vshivali. — Amen. Tretjo predpepelnizhno nedeljo. Glejte! gremo v’ Jeru salem , in vfe bo dopolnjeno, kar je po prerokih od zhlovekoviga Sina pifaniga. Luk. 18, 3 i. teku fvojih dni fe fpet blishamo zhafu, bteri je pofvezhen fpominju sadnjiga teshkiga terpljenja, in lih tako britke in saflushljive fmerti Jesufa Kriftufa krishaniga. V’ tem fve- tim zhafu je med kriftjani ta — le nar ime- nitnifbi ogovor; 4 Spomni fe Jesufa Kriftufa, Itvishaniga; nad tem ogovoram fe morajo kri¬ ftjani is hvaleshne ljubesni, in is fvetiga vne¬ tja do Jesufa med faboj fposnavati, in njegovo ljubesen v’ fvojim ferzu zhutiti, in fe k’ Ijubes- n i do njega fpodbadati; ta je nar lepfhi kratek *ftaf, kteriga dobri kriftjani fofebno v’ zerkvi ^hejo. Ta fveti zhaf tudi mi, ki fe k’ Jesufovi ve- ri fposnamo, v’ to obrazhajmo, de bomo nar vezhi, 224 nar imenitnifhi in nar poduzhnifhi sgodbe nje- goviga shivljenja premifhljevali. Preden pa to premifhljevanje sazhnemo, moramo danef pre- vdariti, kolike žene in dobrotljivofti je pre¬ mifhljevanje terpijozhiga Jesufa. 4 She Jesuf Kri- ftuf, kakor nam danafhni f. evangeli pove, fe grede v’ Jerusalem pogovarja f’ Tvojimi u- zhenzi od terpljenja, ki ga v’ Jerusalemu zha- ka, in jim f’ tem pogovoram ferzhnoft in fta- novitnoft daje , de bi ga v’ terpljenji mirno gledali, fe nad njim ne pohujfhali, in fe od njega ne lozhili. Kakor je bil ta pogovor sa Jesufove uzhenze imeniten, lih tako imeniten je fhe sdaj sa naf vfe fpominj sadnjiga terp¬ ljenja , in britke Kriftufove fmerti. Sato fe da¬ nef preprizhajmo , kdkfhino ženo mora sa naj imeti premifhljevanje terpljenja in fmerti Je¬ sufa Krijiafa. — Pervizh poflufhajte, kako snate in morate terpljenje in fmert Jesufa Kri- ftufa premifhljevati, potlej pa, kolike žene, in kolikiga fadu je to premifhljevanje. * % * # ' Premifhljevanje terpljenja in fmerti Jesufa Kriflufa je shiv fpominj del in terpljenja, f k te rim je Jesuf, odrefhenik fveta, fvoj zhafti- ti, nadlog in sa vfe zhlovefhtvo saflushenja polni tek fvojiga zhafniga shivljenja is Betle¬ hema —- po mnogih in rasnih pergodbah - - zlo na hrib Kalvarije dotekel. Ta pot je bila flerma pot, po kteri je is ljubesni do naf pro- ftovoljno hodil, in je bila ternjava pot, ktera je bila smiraj ftermifhi in smiraj teshavnifhi) pa tudi smiraj ozhitnifhi, in smiraj zhudnifhi- 225 Pogoftim hodimo f’ Tvojimi miflami na hrib Kalvarije, — in svefto glejmo, koliko ondi nafh Gofpod in svelizhar na krishi sa krono smaga- nja terpi. Popred fe pa fhe nauzhimo, sakaj in kako moramo na tifti hrib hodili, to je, nauzhimo fe, kako snamo, in moramo terplje- nje in fmert Jesufa Kriftufa prernifhljevati. V’ tem premil bljevanji moramo nar pred posnali Jesufa, kteri terpi in umira; terplie- nje, ktero terpi; in Jude, kteri fo ga krishali; potlej pa fhe moramo vediti, kako fe je Jesuf med Tvojimi fovrashniki, v’terpljenji sadershal, in sadnizh kakfhin fad ima zhlovefhtvo od nje- goviga terpljenja in od njegove fmerti. Pervizh fim rekel, de moramo posnati Je¬ sufa, ki terpi, njegovo terpljenje, in njegove krishavze. Veliko kriftjanov je, kteri imajo filno vpi- zhlo fposnanje od Jesufov.iga slavljenja, kakor fo ga preroki she veliko fto let popred prero¬ kovali, in od Judov, kteri fo mu njegovo shiv- Ijenje tako ternjavo, in kervavo delali; veliko kriftjanov je tedaj, kterim premifhljevanje Je- sufoviga grenkiga terpljenja in njegove britke fmerti ni holjfhavno , ne poduzhno, ne korirt- no. — Kdor hozhe Jesufovo terpljenje pobosh- »10 in koriftno prernifhljevati, mora prav po- snati, koliko je terpel, in mora posnali ne- dolshnoft, proftovoljnoft, in vifokoft dufhe, f ktero je terpel ; ker ne fmemo le premifhlje- v ati, de je Jesuf na krishi kri prelil, terpel . »*i umeri, ampak fofebno premifhlujmo, kako Ijubesnivo, persanafhljivo, ftanovilno, zhlida 15 226 polno in poferpeshljivo fe je zlo do grenite fmerti sadershal. Tudi Jesuf fe je v’ fvetim evangelij f’ fvojimi uzhenzi od tega pogovar¬ jal, kaj in kako fe mu bo v’ Jerusalemu godilo. Kdor tedaj sheli terpljenje Jesufa Kriftufa prav prernifhljevati, naj hodi po poti na kteri samore svediti, kako fe mu je godilo. Naj bere ali poflufha f. evangeli od Jesufoviga terplje- nja, ali pa kako islaganje fvetiga evangelija. Zhaf fvetiga pofta , ljubesnivi poflufhavzi! fi v’ to obrazhajte, in fi bofte frezhne ure na¬ pravili, in is dnev Jesufoviga terpljenja, dni vefelja sa fvoje ferze ftorili. Pa fhe ni dovolj tako s’ Jesufam in njego¬ vim terpljenjern fe fosnaniti, ampak moramo fhe na dalej prernifhljevati, kako je Jesuf terpel, in kako fe je v’ fvojim lerpljenji sadershal. Deflih bi fe savoljo shiviga premifhljeva- nja Jesufovih nadlog, pod kterimi ga ilokali flifhimo, in savoljo bolezhin dufhe in trupla, med kterimi fvojo dufho v’ roke fvojiga ne- befhkiga Ozheta isrozhi, lahko nad njim milo jokali ; vender premifhljevanje Jesufoviga gren- kiga terpljenja v’ nafhim ferzu ne fme le fols roditi. Jesuf nozhe fols Jerusalemfkih shen, temuzh je fhe le shenam, ki fo nad njim jokale, rekel: Ne jokajte fe nad manoj. Jesuf je ho¬ tel, de bi njega premifhljevale, in de bi fe od njega potrebnih naukov v’ fvoje boljfhanje in v’ fvoj mir uzhile. Tega naf danef fam Jesuf uzbi,; ker pra¬ vi: Glejte! gremo n’ Jerusalem . ( S’ temi be- fedanii hozhe fvoje apofteljne h’ premifhljeva- nju vfiga tega fpodbadati, kar fe Lo v’ Jerusa- lemu s’ njim in po njem sgodilo. To premifhljevanje Jesufoviga sadershanja med terpljenjem, fi bomo per vfakim njegovim terpljenji f’ tema dvema vprafhanjama islajfhali: Pervizh: Sakaj je Jesuf to ali to ter pel, in ali f e ni mogel tega terpljenja nikakor ognili ? Dru- gizh: Kako je Jesuf fvoje ierpljenje terpel? Pervo premifhljevanje: sakaj je namrezh Jesuf terpel, in ali fe ni mogel nikakor ter¬ pljenja ogniti? nam bo velike perloshnofti k’ premifhljevanju njegoviga terpljenja dalo. Sa¬ kaj gre Jesuf tako prasnizhno k’ fvoji gotovi fmerti? — Sakaj tako sgodej v’ zvetji fvojiga shivljenja? — sakaj je tako glafen, in tako ozhiten v’ tempeljnu? — sakaj nizh ne flori, de bi fe refhil? —* sakaj mora njegov apoftelj njegov sdajavez biti? — On. ki je dobro ve¬ del, kaj je v’ Judeshi, — ki je plujim lju¬ dem fkosi ozhi tako biftro v’ ferze gledal , sa¬ kaj ni bil varnifbi in zhujezhnifhi? — Oh! Jesuf je hotel kelh terpljenja zlo do dna ifpi- ti. Proftovoljno is ljubesni do naf in savoljo nafhiga odrefhenja je hotel terpeti in umreti, in fhe zlo velike shele je imel, to opravilo khialo dokonzhati, savoljo kteriga je bil od kvojiga nebefhkiga ozheta na fvet poflan. Per sadnji vezherji je fvojim apofteljnam rekel: Ser zimo fim skelel s 1 vami velikanozhno jag¬ nje jejti , predin lerpim. Luk. 22 , i5. Drugo vprafhanje je: Kako je Jesuf ter¬ pel? Jesuf fi je fvoje nedolshnofti in fvetofti fveft, — vef je miren, vef tih, — vef je v ? 15 * 228 boshjo voljo vdan, in sadovoljin, le na dobi- zhek gleda ljudi, in iizer fhe na dobizhek Tvo¬ jih ubijavzov. —- ( Spomnite Te njegoviga lepi- ga Tvarjenja, f’ kterim je Judesha (Varil, tako de ga tudi per njegovim sdajavnim kufhevanji od Tebe ne pahne; — fpomnite fe, kako miren je bil, kadar To ga v jeli; — fpomnite fe nje¬ gove krotkofti pred fodnikam, — njegoviga tihi- ga terpljenja per gajshljanji, — njegove poter- peshljivofti, kadar je tesbek krish nefel, — in kader je na krishi umeri. — Pazh ref! pred njim fe morajo vfe kolena vklanjati!,-— kakfhine zhafti, kakfhine molitve je krishani Jesuf vredin! Tretjizh pa tudi naftopke Jesufoviga ter¬ pljenja premiflimo zhigar fad tudi mi vshivarno. Sa ref veliki in svelizhanfki fo naftopki njegoviga terpljenja, ktere samoremo sdaj krat¬ ko premifiiti. Njegovo terpljenje in njegova fmert fta naf od greha refhila, njegove perve in svefte fposnovavze s’ njim terdno fkleriila, in fta nam vlim vedin pezhat nafbe vereva-nj> S’ njegovo kervjo fmo vfi odrefheni od hlap- zhevfkiga ftrahu boshjiga, in sdaj fe le kakor otrozi bojimo, de bi fe fvojimu Bogu ne sa- merili; — fmo refheni od flrahu pred vezh- nim peklenfkim terpljenjem, — in imamo lju¬ bi mir s’ Bogam. Tega miru a podel j ni, ki fo Jesufa v’ Je- rusalem fpremljevali, fhe nifo mogli umeti, salo pravi f. evangeli: Oni vfiga tega nifo nizh i vneli, in ta bejeda jim je bila f krita, in nifo sapopadli , kar je bilo rezheniga. Luk- 9, 45. Satorej fi Jesufovo terpljenje vfelej v’ fkle- njenji s’ njegovimi velikimi nallopki miflimo, ker njegovo grenko terpljenje nam bo le tazhaf gotovo snamenje Jesufove in nafhiga nebefh- kiga Ozheta ljubesni do naf; — potlej bomo fposnali, kako fe je Jesuf, kakor zhifta ljube¬ sen, v’ fvojim terpljenji rasodeval, in potlej nam bo Jesufovo saflushenje smiraj drashifhi, in imenitnifhi. Kdor terpljenje in finert Jesufa Kriftufa tako premifhljuje, temu je tako premifhljeva- nje v’ velik prid in v’ veliko saflushenje. Per- vizh fe nauzhi, kako fe rnora sadershati proti Bogu, proti febi, in proti fvojimu blishnimu ; drugizh pa najde v’ tem premifhljevanji to- lashbo, pokoj, in mir v’ shivljenji in v’ fmerti. Pa ref! ljubesnivi poflufhavzi! v’ takim premifhljevanji Jesufoviga terpljenja in njego¬ ve fmerti najde vfak kriftjan nauke sa fvoje sadershanje proti Bogu, proti febi, in proti blishnimu. V’ malih dneh in urah, v’ kterih je Jesuf fvoje grenko terpljenje terpel, najdemo nad njim vfe fvele iaftnofti bogabojezhe dufhe, kte- ra fi hozhe dopadenje boshje, in ljubesen fvo- jiga bi is bili ga saflushiti. Nad Jesufam vidimo ljubesen do Boga zbes vfe,—-ljubesen do blish- niga, — in ob kratkim vfe, kar koli ima nje J gova boshja vera veliziga, shlahtniga in ime- nitniga. In lih tako nam da premifhljevanje Jesufo¬ viga terpljenja in njegove fmerti tolashbo, pokoj, in jafuoft v’ shivljenji, terpljenji in v’ fmerti. 250 Med to premifhljevanje fe tudi drushijo nauki od neumerjozhnofti dufhe, in od previd- nofti, gnade in ufmiljenja boshjiga do naf, kterih naukov fmo v’ vefelo shivijenje potreb¬ ni, kteri nam dajejo sadovoljnoft, poterpesh- Ijivoft, in upanje, in kteri naf na nafhim po¬ potovanji tolashijo in pokrepzhujejo. Ker fmo tedaj od notranje žene tega pre- mifhljevanja preprizhani, torej Jesufovo terpljenje in njegovo fmert radi in pogoftirn premifhljujmo. Sdaj ljubesnjivi poflufhavzi ! fofebno v’ fvetim poftu smiraj bolj in bolj fposnavajmo veliko dobrotoi, ktero nam je nafh boshji Od- refhenik Jesuf Kriftuf po fvojim terpljenji in fvoji grenki fmerti fkasal. Ali je to majhina dobrota, de fo sdaj divji sapopadki od Boga vezbi del isbrifani, is kterih fo isvirale flush- ne mifii, sanizbljive pregrehe, divje shivijenje, trinogfltvo in odertija med oblaftniki in pod- loshnimi? Ali ni velika dobrota, de fmo po Jesufu Kriftufu toliko lepih naukov dobili, kte¬ ri naf h’ zhednofti mozhno fpodbadajo, in v’ terpljenji tolashijo? Ali ni velika dobrota, de imamo nad Jesufam perviga marternika refni- ze, neisrezheno popolnama isgled zhednofti, velikiga duhovna, in dar ali fpravo sa nafhe grehe ? Ali ni velika dobrota, de samoremo po Jesufu Kriftufu, zhe le boshje dobrote od febe ne pahamo, ampak jo P hvaleshnim ferzam fprejmemo, odrefhenje od vfih fvojih grehov, in od vezhnign pogubljenja dofezhi, ktero greh, — tamna, fhtrafinge vredna nevednoft, vrashe, in pregrehe zhloveku na glavo nakopavajo ? r 251 Sahvalimo Gofpoda in odrefhenika vcfol- niga fveta sa dobroto f’ ktero je nafho dufhno in telefno, zhafno in vezhno frezho vkoreninil ! Torej nikoli ne nehajmo Jesufa Kriftufa sa to dobroto hvaliti. Vfa nafha dufha naj je f’ fpofhtovanjem, s’ ljubesnijo in molituvjo Jesu¬ fa Kriftufa, sazhetnika in dokonzhavza nafhe fvele vere, napolnjena. t Svojo hvaleshnoft do Boga in ljubesen do Jesufa fofebno f’ tem ra- sodevajmo. de bomo vfe v’ ferzu sanizhevali, in is vfe mozhi satirali. kar je sazhetniku nafhe frezhe, toliko shalofti, bolezhin in terpljenja napravilo. — Vojfkujmo fe na fvelu, kolikor je mozh, soper nevednoft, vrashe, in pregrehe. V’ bran fe vfiniu ftavimo, kar vrashe podpera, raft pravo kerfhanfke uzhenofti sadufhuje, in refnizo sa zhednoft in frezho nerodovitno dela. Vdeleshimo fe, kolikor nam je mozh, Je- sufoviga dela, savoljo kteriga je toliko terpel. Persadevajmo fi f’ poboshnim shivljenjem, in f’ fvetim vnetjem vefelje, sadovoljnoft in fre¬ zho med fvojimi blishnimi rasfhirjali, in v’ dobrih delih in v’ pridnofti ifhitno fvoje fre z hej f’ tem delajmo zhaft fvojimu boshjimu uzheniku Jesufu, in bodimp hvaleshni Bogu sa dobroto, ktero nam je po fvojim finu fkasal. Tako, ljubesnivi poflufhavzi! nam bo pogoftno premifhljevanje terpljenja in fmerti Jesufa Kri¬ ftufa Gofpoda nafhiga sdatin ftudenez modrofti, lolashbe, in upanja vezhniga svelizhanja. Amen. 252 ' PO Ker pravim, de bom od Jadesheve isdajbe govoril, nikar ne miflite 1. p.! de bom prav shivo popifoval to kriftjanam tako snano pregreho. Ta pregreha je she farna na febi tako velika, de vfa- ziga pofhteniga kriftjana vfe fpreleti, kadar jo le imenovati flifhi; ta ftrafhna pregreha je ne- frezhniga Judesha tako pozhernila, de je od Boga preklet, od ljudi sanizhevan, in oltiidin isgled nefrezhne nesveftobe, in isdajbe. — Te gerde pregrehe, ktera je vfe zhlovefhtvo oma- deshevala, deflih jo je le en farni zhlovek flo- ril, te oftudne pregrehe ne bom na dalej in shivo popifoval, — ta pregreha fe je v’ imenu fvojiga nefrezhniga dopernafhavza Judesha v’ fvarljiv isgled tako rasglafila, de kadar Jude- sha Ifhkarjota isrezhemo, ob enim vfe v’ mi* fel vsamemo, kar koli ima hudobija, hinav- fhina, rasujsdanoft, oftudnoft, nehvaleshnoft, kriviza, in fila, neufmiljeniga, gerdiga in pre- grefhniga nad faboj. To isdajbo bom tedaj ie nekoliko in fizer sato v’ mifel vsel, de nam bo ta sgodba v’ fvarljiv nauk in v’ boljfhanje na- fhiga ferza. 255 Oh! 1. p,! kdo bi fe nad Judeshem s’ ftu- dam ne sav-sel ? — Ta isvoljeni in v’ drufhino apofteljnov Jesufa Kriftufa vseti zhlovek fe le fofebne prijasnofti v’ to poflushi, de Jesufa is- da! —■ Ta nehvaleshnesh , kterimu je Jesuf to¬ liko dobrot fkasal, kteri je bil od Jesufove bo- shje natore preprizhan, in s’ njegovim saupa- njem pozhaften, kteri je bil prizba Jesufovih zhu- dcshev, in deleshnik njegovih fkrivnoft, — ta nesveftnik, kteri je bil v’ zhiftih Jesufovih ver- fkih in djanjfkih naukih poduzhen , pred nje¬ govimi ozhmi, in v’ njegovi drufhini isrejen „ ])red nizhemurnoftjo zhafniga blaga, in pred hefrezho tiftih ljudi, kteri fvoje ferze na blago navesujejo , tolikokrat varovan in opominjam , od popolnama lozhenja od blaga, od refnizhne prijasnofti in radodeljne ljubesni fvojiga boshji- ga uzhenika tolikokrat preprizhan. — ta nevred¬ ni joger od fmertne ftrafti gnan, ktera vesi nar mozhnejfhi prijasnofti terga, nar nedolshnifhi nagnjenje fpriduje, sveftobo in odkritoferzhnoft podkopuje, dano befedo lomi, in ljubesen du- fhi, — 0( J te bude ftrafti gnan Judesh isda fvo¬ je ferze lakomnofti ali vohernii, tanina nozh greha obleshe njegovo kamnilno ferze, poln lepote in terdovratnofti gre v’ nozh fvojiga Pogubljenja, in proda pravizhniga sa dnar. — Kaj mi hozhete dati, pravi Judesh, in vam ga born isdal? — in tako, kader je v’ fvoji du ft>i she vfe obzhutleje vere, ufmiljenja, hva- lesbrtofti, in sveftobe sadufhil, fe Judesh fpre- 'neni v’ fovrashnika fvojiga Boga, v’ ubijavza knjiga svelizharja, in obljubi ftrafhno pregre 236 lio koriti, Jesufa namrezh njegovim nar hujim fovrashnikam isdati. In potlej gre v’ eni fapi ta isdajevez, per- ftopi k’ Jesufu Kriftufu , ga posdravi, ga obja¬ me, in s’ shnabli, kteri fo fhe od odrefheniko- ve kervi mokri , ki mu jo je Jesuf malo po- pred per sadnji vezherji piti dal, ga kufhne, in ga f’ kufhevanjem, ktero je le snamenje prijasnolli , ljubesni in sveftobe, njegovim fov¬ rashnikam rasodene, ali pokashe, in rabelj nam v’ roke isda. Judesha nizh ne gine, de Jesuf tovarfhe fvojiga isdajavza f’ farno befedo na tla vershe, in mu velikoft in mozh tiftiga Gofpo- da pokashe, k te riga hozhe Judesh isdati; vef mersel, in kamniten flifhi is Jesufovih uit be- fede krotkiga pofvarjenja : Prijatel! zhemii Ji prifhel? Judesh! ali j"* kufhevanjem zhlove- koviga Jinu isdajh? Judeshu nizh ne gre k’ ferzu, de mu Jesuf hinavfhino njegoviga ger- diga kufhevanja ozhita , in mu vfo gerdobo m oftudnoft njegove nesvefte isdajbe pred ozhi fla- vi ; vfe to persadevanje Jesufove krotkofti je sa- voljo terdobe Judesheviga neufmiljeniga fer*» h res fadu. Ko bi fe bil Judesh fvojiga greha le prav framoval , in refnizhno isgreval , bi bil prezej odpufhenje fvojiga greha sadobil, in fvo¬ jiga Gofpoda pololashil. Tode nozh greha g* je she okrog in okrog oblegla, torej Judesh ispolni fvojo isdajbo nad fvojim dobrotnikarn > in ispolni fvojo neisrezheno pregreho nad fv<>' jirn Bogam! — Dovolj naj je she od tega ne- frezhniga Judesha, kteri ima med nami fhe le prevezh pofnemavzov , in zhigar ime she vfa* 257 žiga dobriga kriftjana f’ ftraham in ftudarn na¬ polni! Sgodbo tega nefrezhniga isdajavza sdaj v’ fvoje fvarjenje in boljfhanje obernimo, in is nje fe mhimo kerfhanfke modrofti. Pervi nauk, kteriga nam premifhljevanje Judesheve flepote da, je ta-le: V'Jlehernim Jianu , in v ’ Jleherni drufhini fo nekieri hu¬ dobni,, pregrefhni, in nevredni udje; pa mi bi bili slo krivizhni, ko bi is hudobniga sader- shanja nekterih udov kake drufhine, ali ka- ziga Jtanii fklenili, de fo vfi udje lake dru¬ fhine , ali taziga Jianu hudobni in rasujsdani. Kolike zhafti je bila tilta drufhina vredna, nmed ktere je bil Judesh! V’ tej drufhini je kilo dvanajft mosh, ktere je Jesuf sa fvoje nar vezhi prijatle isvolil, in jim ta imenitni opra¬ vek isrozhil, de fo njegov nauk med ljudmi °snanovali, in od njega snzheto zerkuv sidali; — ti moshje lizer nifo bili mogozhnih ftarfhev, ^ vifoziga flanu, ne globoke uzhenofti; po fvo- } ,f u umu, in ferzu fo bili pa vender perprav- ni , de jih je Jesuf v’ fvoje apotleljne isvolil.— kjdo bi fe tih dvanajfterih Jesufovih prijatlov, hh pervih osnanovavzov fveliga evangelija f’ ^pofhtovanjem ne fpomni)? — In vender je bil nie d njimi — Judesh, kteri je tako globoko P*del, de je fvojiga nar vezhiga dobrotnika s’ fieisrezheno nesveftobo isdal, in ftrafhne fmer- umeri. — Ali pa morde nesvelli in hudobni ■kidefh Ifhkariot savoljo fvoje nesveftobe vfo d '-ufhi no Jesufovih apofteljnov tamni? Ali ni lem greham zhaft tudi drusih enajfterih apo- 238 fteljnov omadeshvana, ali jim ni dobro ime vseto? Ako bi hotli tako foditi, kakor nekteri ljudje fodijo , bi ref mogli kaj taziga od apo- Aeljnov miflili. Ali namrezh nifo nel prevelikim saupanjem na Iaftno mozh, klero fe naf tolikanj raji in loshej polafti, kolikor gorezhnifhi natore, ali pa kolikor mlajfhi fmo. Is Petroviga padza fe drugizh uzhimo, de imajo neprevidene majhine nakluzhbe ali sgod- be zhes nafke mijli , shelje , f k lepe , naf h p°'\ ko j in naf ho sadovoljnoft, ali nesaddvoljnoji j neisrezheno veliko mozh. ,S’ perviga fe nam slo zhudno sdi, de je mogel Peter per Pojim dobrim pa premozhnim ajfru fvojiga Gofpod 3 satajiti, kterimu je vezhno sveflobo obetal, in 251 savoljo klerika je bil perpravljen v’ terpljenje in fmert iti; zhe pa premiflimo, de nagloft in gorezhnoft ni vfelej gotov porok, de bi kdo fvoje fkJepe ispolnil, ker pregorezhi zhlovek ne dela vfelej is dobro premifhljenih nagibov; zbe to prav premiflimo, bomo Petrovo satajbo veliko loshej umeli. — Kaj je Petra premotilo, de je Jesufa fvojiga Gofpoda satajil ? Kaj ga je toliko oflepilo? Morebiti fo ga pred velike hod¬ nike Judovfkiga ljudftva peljali? Morebiti mu je veliki duhoven v’ velikim sboru svite vpra- fhanja ftavii? Morebiti fo ga per shivim Bogu šarotili, de mora refnizo povedati? Morebiti fo mu s’ martrami in fmertjo shugali ? Kaj fhe! nizh taziga fe mu ni pergodilo. ( Samo neka dekla ga je vprafhala: Ali fi bil tudi ti s’ Je- sufam Galilejzam ? Kadar Peter is dvorifba gre, ga vidi druga dekla, in prizhijozhim le per- povedovaje rezhe: Tadi ta je hii s’ Jesnjam Nazarenskim. — Zhes malo perftopijo ondi kojezhi, nekoliko bolj va-nj tifhe, ga ne dol- s he farno, de je Jesufov uzhenez, temuzh mu kozliejo fbe fprizhati, de je ref, ter pravijo : Tvoj jesik te rasodeva , de Ji Galilejz. Te ni - fim na vertu per njem vidil? Vfe te pergodbe fo fizer majhine farne na febi, pa fo vender Petra tako mozhno pretrefi- | e j de posabi na fvoj fklep s’ Jesufam terpeti lri umreti, in de Jesufa sataji. Pred velikim sboram bi ga morebiti ne bil satajil, tudi v’ kakim boji bi fvojiga Gofpoda ne bil sapuftil. Kotovo fe mu je dosdevalo, de bi ga utegnili P r ed veliki sbor poklizati, in v’ to je bil she r 252 perpravljen. Pred sboram, sraven Jesufa, bi Lil smirej teli mifel oftal, klerih je bil vfo nozh, in bi fe od fvoje bojezhnofti ne bil dal premagati. Sdaj pa — lozhen od Jesufa — ima Peter veliko dvomov, upanja, ftrahu, ljubesni, shalofti, in nejevolje, — tamna nozh je, — fodba je ftrafhna, — teshko zhaka, kako fe bo s’ Jesufam isfhlo, — in verh tega ga dekla neprevidama vprafha, ktera ga nima pravize vprafhati, in to vprafhanje okrog ftojezhi poje¬ majo, — tedaj fe lohka fposna, kako fe je Pe¬ ter tako slo posabil, de fo mu majhine in ne- previdene pergodbe tako slo v’ fpodtiklej, de je tako globoko padel. Ali nifrno she farni velikokrat fkufili, de naf je kaka majhina in neprevidena pergodba slo ginila, in de nam je nafhe mifli in na- fhe nagnjenje popolnama kam drugam oberni- la ? — Ali ni vzhafih kaka majhina okolifhina, kak nov fklep v’ naf obudila, ali pa nam ubra- * nila, de ga nifrno dofegli.—Ali ni ravno kaka 1 majhina rezh v’ naf shelje vnela, ktere fo po- ] tlej v’ naf mozhno divjale? Ali ni ena farna * befediza, ali pa fhe zlo en farni pogled ftoril, ^ de potlej sa kaziga prijatla vezh nifrno marali) 1 ali pa de fmo ga fhe fovrashili? Kaj nam vezli' ‘ krat nadleshnoft in fkerb savoljo prihodnib 5 zhafov dela? Ali ne nektere majhine pergodbe ^ sunaj naf, ali pa nektere mifli v’ naf? Kako 1 fe sgodi, de pregreha tako ftrafhno mozh v nafhim ferzu dobi? Kako naf sapeljivez v’ fvo- * je saderge sapelje? Ali fe morebiti pregreha r prezej v’ fvoji gerdi podobi pokashe? Ali I 255 peljivez preže) oftudne pregrehe od naf imeti hozhe? — Sapeljivez naf nar pred le v’ take rezhi sapeljuje in vabi, ktere fe nam majhine ide, in kadar naf od prave poti sapelje, potlej mu ni teshko, naf fhe dalej od prave poti sa- peljevati. 4 Skufhnja tedaj, ktero nad faboj, ali pa nad drugimi Itorimo, nam dovolj pove, kako fpremenjenje snajo majhine rezhi fofebno takrat v’ naf ftoriti, kadar naf neprevidama sadenejo, ali pa fe nam v’ bran poftavijo. La- ftna fkufhnja in Petrov isgled naj naf vedno k’ vezhi zhujezhnolli nad faboj fpodbadata! Na vfe, fkerbno pasimo, karkoli fe v’ naf ali su- nej naf godi, nobena sgodba naj fe nam maj- bina ne sdi, in neprenehama nad faboj zhuj- mo! Zhe bomo bolj tresni, in nad faboj bolj shuli, naf bodo fkufhnjave veliko manj pre¬ magovale. Zhujezhnoft nam je fhe savoljo tega po- trebnifhi, ker is Jleherniga greha fhe vezh drusih grehov israjie, in ker zhlovek, kteri je enkrat od pota. zhednofti in fvoje dolshnofti *»fhel, smiraj dalej na krivih potih sahaja. — Kako ozhitno fe nam ta refniza nad Petrovim msgledam kashe! — Njemu ni bilo dovolj le dekli odgovoriti, de ni ismed Jesufovih uzhen- z °v, temuzh je fhe to zlo f’ perfego perterdil, ga je druga dekla sa Jesufoviga uzhenza ra sglafila. In kadar fo fhe drugi Judje perfto- pili, in fhe bolj va-nj tifhali, fe je Peter ro- in je perfegal, de tega zhloveka (Jesufa flamrezh) ne posna. Tako je Peter is greha v’ 254 greh ftopal, in fe je po pervim padzu smiraj globokejfhi pogresoval. Ali ni ta pot, navadna pot zhlovefhkiga ferza ? Ali ne rodi greh greha? Ali ne sahaja smi¬ raj dalej od prave poti, kdor fe je enkrat zhednofti is rok istergai? Kteri grefhnik fvojo pregrefhno pot prezej pervizh F fmertnim gre- ham perzhne? S’ perviga fi zhlovek le take odkope od dolshnolli in zhednoili dovolji, kte¬ ri fe mu majhini sde, potlej fe pa od zhedno- fti srnirej dalej in dalej odteguje, de sadnizh fmertnim pregreham v’ peft pride, ktere ga smi¬ raj v’ mozhnejfhi shelesje kujejo. Kadar fe predersnefh boshjo voljo v’ eni rezhi prelomi¬ ti, fe ti potlej smirej manj imenitna sdi; — 1 prepovedane shelje fe vnemajo, in vedno niozh- ] nejfhi perhajajo; pridefh po Petrovim sgledu v’ sadrege, in miflifh, de fe is njih drugazhi 1 ne ispravifh, kakor le s’ novimi pregrehami; 1 torej Itorifh fhe nove in vezhi pregrehe, debi * le s’ njimi fvoj pervi greh sakril, ali pa vfaj * polepil. ^ Ta je shaloflna pot ali sgodba vfih fushni- r kov greha! Padez sa padzam pride, in greh £ greh rodi, tako de zhlovek smiraj dalej šaha- ^ ja, in smirej globokejfhi pada. Tako popot- r nika en farni neprevideni fpodtiklej is fternie J 1 vifhave v’ neisrezheno globok bresen pahne! To- n rej trefi fe, o zhlovek! pred pervo ftopinjo v’ b greh , ker s’ njo je fhe veliko drusih fklenje- j* nih! Na enkrat nifi velik grefhnik, pa dno sa 11 velike pregrehe snafh vender na enkrat poka- 255 viti. Le eno sapoved s’ naprejvsetjem prelomi, in potlej ima she tvoje ferze nefrezbno smdsh- noft vfe druge sapovedi prelomiti. Marfikdo bi ne bil sdaj toliko golufij, in toliko kriviz kriv, ko bi fi ne bil P perviga v’ majhnih rezheh nesveftobe dovoljil. Marfikdo bi v’ fiush- bi nezhidotii ne bil tako delezh safhel, ko bi fe bil pervi fkufhnjavi nevarnih pajdafhev v’ bran poftavil. — Mar/ikdo bi ne bil fvoje ve¬ di f’ krivo perfego omadesheval, ko bi ne bil s’ majhnimi lashmi fvoje ljubesni do refnize vgafnil. Ob kratkim, greh greh rodi, tonam fprizbuje Petrov isgled, in to nam terdi fkufh- nja vfih zhafov. To naj naf fpodbada , vfaki- mu grehu prezej per sazhelku s’ vfo mozhjo mejnike davili, in vfe hudo v’ kalu sadufhiti, preden fe po lulikinim po vfim ferzu rasprofti. Sadnizh naf Petrova nefrezhna sgodba vi¬ šin, shalojinih najtopkov nefpameti in nepre- rnijhljenojii varovali J~e, ktera naf je veliko¬ krat kakor Petra sapeljala, k ter e pa fhe nifmo, kakor Peter, objokali. Zhudile fe, ljubi po- ilufhav zi! de fe je Peter v’ tako ozhitno nevar- »oft podal. Morebiti pravite : Kako fe je mo¬ gel Peter, Jesufov apoltelj, kteri je bil v’ fho- Jesufa Kriftufa isuzhen, kteri je tolikokrat eauke tega boshjiga uzhenika flifhal, in kteri ) e bil s’Jesufovo ljuzhjo rasfvitljen, kako fe je ™Qgel sdaj tako slo fposabiti, de je med Jesu- iove fovrashnike fhel, kterih befede in dela fo k'le v’ to obernjene, de bi bili Petra sapeljali * n Spridili ? 256 Na to vprafhanje bi vam jeft v’ imenu fveti- ga apofteljna Petra odgovoril, bo bi tudi vi meni odgovor dali na vprafhanja, f’ bterimi I vaf imam, babor flushabnib boshji, in osnano- vavez befede boshje, pravizo vprafhati. Povej¬ te mi, ljubesnivi poflufbavzi! baj hozhem mi- fliti od vafhe nefpameti, f’ btero fe velibobrat fhe v’ vezhi nevarnofti, babor je bila nevarnoft Petrova, bres premifliba podajate? ber per- loshnoft ifhete, btere fo vam bile she tolibo- brat h’ padzu, in btere fte she tolibobrat pre- bleli, boliborbrat fte fe k’ Bogu vernili, btere pa prezej fpet ljubite, de le bogabojezhnoft v vaf umira ? Kaj fi hozhem od vaf mifliti, ber ravno babor Peter, pa fhe vezhbrat, v’ take drufhine sabajate, in dalej in raji babor on v’ njih oftajate, v’ bterih Boga preklinjajo, j blishniga opravljajo, poboshnoft sanizhujejo, m I vero safmehujejo? Oh! Kriftjani! ljubi bratje! j v’ bolibo nevarnoft fe f’ tem podajate! Pravite, ] de fe hozhete v’ tazih drufhinah levefeliti, pa 1 v’ bresen padete; fe hozhete rasfvitliti, in fpre- J gledati, pa oflepite^ hozhete v’ lepih snadno- ] ftih rafti, pa sgubite dragi sablad ali fhaz fve- l te vere , to je sgubite pervo in nar imenitnifhi snadnoft. In babo slo jo sgubite? Tabo slo, i de vaf je fram, ber fte jo bdej imeli, in pra- 1 vite, de fte bdej le sato vezh verovali, in bolj c po veri shiveli, ber fo vaf ftarifhi tabo uzhih> r ali pa ber fte bili prelohboverni, ali pa ne- o vedni, in neumni; ali fe to ne pravi, f’ Petram i vred rotiti fe, in perfegati, de tega zhloveka t (Jesufa Kriftufa) ne posnate ? Od bod pa isvira p 257 tolika nefrezha? Is nepremifhljenofti, in is ne- fpameti. In od kod je ta nafha nefpaniet ? Is preveliziga saupanja na laftno mozh, ker vfe nevarnofti sanizhujetno, fe nizh ne uftrafhimo, in nižh ne bojmo. Nafha nefpaniet isvira is terdovratnofti, ker fmo na nevarnoft velikokrat opominjani, in fmo jo she velikokrat farni fku- fili, pa je vender nozhemo viditi. Nafha ne- fpamet isvira is radovednofli, ker hozhemo vfe viditi, vfe flifhali, vfe vedi ti, od vfiga govo¬ rili, in od vfiga odgovor dajati. Nafha nefpamet isvira is rastrefenofti, ker ne moremo nobeno uro per pokoji okati, v’ famoti biti, in ime¬ nitnih refniz fvete vere premifhljevati. Tako, ljubesnivi poflufhavzi! hozhemo prokovoljno v’ pogubljenje priti; tako Noje shivljenje tratnja- ffio, in tako fe na vfo mozh trudimo fhtevilo fvojih dni fkrajfhati. Bog naf vfaj she enkrat rasfveti! in nam daj gnado, kakor Petru, fvoj padez v’ fvoj prid obrazhati! Kaj ko bi pazil Bog nevarnoft sa vfelej od naf odvernil, ker frno jo po fvojim padzU fposnali! Kaj ko bi pazh Bog vfe nafhe llopinje po naukih kerfhanfkc bojezhnoki, in kerfhanfke modroki vladal! Le fam ti, vtigamogozhni Bog! samorefh nafhe kopinje vladati, in pred nafhe ozhi fvit- lo ljuzb poftaviti, ktera bo nafhe ozhi na - fe obrazhala, in naf prav in varno vodila. Pre¬ rok Jeremija ti je nekdej rekel, de je fhe otrok, in de ne more govoriti. Leji jeji ne ffiorem govorili, ker fim fhe otrok. Jer 1. Jeft pa danef pravim, — in vfak prizhijozhih Poflufhavzov ti s’ mano vred pravi : Lej! Go- 17 258 fpod! otrok fim , in flie ne morem hoditi, in ko bi lih lahko hodil, bi gotovo kam safhel; per vfi fvoji varnofti hi fe s’ vfako ftopinjo od prave poli odtegoval, po kteri fim hoditi dol- shan. Tolika je moja nevednoft, in flepota! primi me tedaj ti sa roko, in vodi me, kamar, koder in kakor je tebi dopadljivo! Daj mi s’ Davidarn režhi *. C S’ fvojo defnizo fi me der- thal, fi me prijel, in me po fvoji volji vodil, in fi me f’ zhaftjo fprejel. Sato ti bom pa tu¬ di vedno hvalo pel! Ti, moj Bog! fi me, kakor umetin in mo¬ der vodnik, vodil; ti fi vfe moje ftopinje vla¬ dal; f’ fkerbjo fvojiga ufmiljenja fi me is vfih nevarnofi refhil, in me sadnizh v’ vezhno zhaft perpeljal. Amen. V’ prašnik fvetiga Joshefa, shenina de¬ vize matere Marije. Jfoshef, njeni inosh, je bil pravi/,hin. Mat. i, 1 c). T e kratke befede danafhniga fvetiga evange- lija nam ob enim povedo shivljenje, in lepe zhednofti fvetiga Joshefa, Jesufoviga rednika. P 1 ' 1 fej fveto pifmo velikokrat velike in imenitne reahi f’ kratkimi in rasloshnimi beredarni pO' 259 ve, ker reSniza ne potrebuje viSokiga popifovanja. Ona je namrezh takrat nar reSnizhnifhi, in nar bolj gotova, kadar je gladko, naravnoft in bres videsa ali blifha povedana. Le moramo rasloshne befede refnize prav umeti, in jih dobro premi¬ niti, de nam bodo v’ poduzhenje, boljfhanje, in svelizhanje. Ravno to Smem od danafbniga Sve- tiga evangelija rezhi. Ko bi ga hotel na dolga- nia popifovati in raslagati, bi bila moja dana- fhna pridiga slo predolga, in jeft bi iizer k’ zhafti danafbniga Svetnika veliko povedal, pa bi vender mnrfikaj sa vaShe svelizhanje in bolj- Shanje potrebniga She v’ mifel ne vsel. Torej bomo daneS S. JosheSa od tifte Hrani gledali, na kteri ga bomo fizer veliziga in zhafti vred- niga Sposnali, na kteri nam bo pa tudi fofeben lsgled prav lepih zhednoft, ki Smo jih dolshni pofnemati. In ker ne moremo vSih njegovih zhednoft ob enim v’ mifel vseti, tedaj bomo danef le pokorf h in o fvetiga Josliefa proti bo - shjim povelji premiShljevaii, in Se is nje uzhi- h, kako moramo tudi mi Bogu pokorni in Ubogljivi biti. — — * * . * Nefkonzhno miloftlivi Bog shaloftne sgod- he s’ vefelimi Sklepa. Tako dela s’ vSjmi Svet¬ niki, kterim ne poShilja ne ftanovitne shalofti, ne ftanovilniga vefelja; ampak shivljenje Svet¬ nikov je zhuden ofnutek is shaloftnih in vefelih s godeb. Ravno tako je bilo shivljenje S. Jo- s heSa, zhigar prašnik danaS vefeli obhajamo. ^°g mu je poShiljal sdaj vefelje sdaj shaloft. ^iflite 1. p! na tifto tesbko in nevarno uro, 17 * 2G0 ob kferi fo Joshefove nedolshne in zhifle ozhi nad Marijo neprevidama sagledale, de je mati, ako lih jo f. Joshef kakor fveto in nedolsh- no devizo posna. 4 Sam ta pogled je isdaten ftu- denez veliko natolzovanja in nepokoja. Zhe bi f. Joshef le po fprizhevanji fvojih ozhi fodil, bi fe mu Marija mogla krivizhna sdeti; zhe jo pa prefodi po fvoji pameti, ktera nad Mariino zhednoftjo ne more dvomili, jopa mora sa ne- dolshno in pravizhno fposnati. Njegove ozhi jo obfojujejo, in njegovo ferze je pa nedolshno fhteje. C S. Joshef tedaj fam ne ve, kaj mu je ftoriti. Pa kjer je nevarnoft nar vezhi, ondi je pomozh boshja nar blisheje. Kadar fe Jo- shefovo ferze v’ takim nepokoji in v’ toliki shalofti topi, fe mu na enkrat Gofpodovi an- gelj perkashe savoljo Mariiniga dobriga imena, ktero ne perputli, de bi bil f. Joshef fhe na dalej v’ takih dvomih. Gofpodovi angel j ispre- govori, ter murezhe: Joshef! Davidov fin, pre- sheni fvoj Urah, Marija je nevefta fvetiga Du¬ ha, in mati finu boshjiga. Prezej sginejo ob¬ laki Josh' f "'dga ferza ; nad tem kar je angelj povedal, n.zh ne dvomi, in nobena rezh niu ne ubrani, boshji befedi verovati, in Marij 0 sa nevefto fvetiga Duha, in sa pravo mater fvo- jiga Boga fposnati. Bog je pokorfhino fvetiga Joshefa fhe drugazhi pofkufil. Neufmiljeni Herodesh nanv rezh fklene Jesufa umoriti, in hozhe f’ predrago kervijo, klere žene ne posna, fvoj kraljevi fedesh vterditi, na kteriga fe je p° krivizi vfediJ. Sdaj je treba ta veliki dar bo- 261 shji refhiti, kteriga sheli Herodeshev napuh umoriti, sdaj je treba Jesufa od ojkriga mezha oteti, f’ kterim mu hudobneshi shugajo. To¬ rej angel j Joshefu pravi: Vkani, vsami dete in njegovo mater, pobejgni na Egiplovfko, in te pluje deshele nikar popred ne sapufbaj, dok¬ ler ti ne bom po boshjim povelji is nje iti ukasal. Ali ni to povelje ojkro in zhudno? Is nje¬ ga fe vidi, de je pokorfhina f. Joshefa do vo¬ lje in previdnolli boshje na veliko fkufhnjo djana. Kako zhuden in fkorej nemogozh bi fe nam sdel bejg Joshefove drushine, ko bi ga le per ljuzhi fvoje pameti gledali! In pa ref! kako samore f. Joshef is velike Judovfke deshe¬ le bres nevarnolli sbejshati, in oditi zhujezh- noki taziga kralja, kteri je is krahu, de bi krone ne sgubil, neisrezheno prekanjen, in neufmi- ljen ? Kako bo samogel f. Joshef s’ Jesufam pred Herodeshem varno pobejgniti, ker je she la fklenil vfe otroke tihe deshele pomoriti , v’ kteri bi imel novi kralj Judov rojen biti, de ki mu ja Jesuf ne odfhel? Pa zhe bi lih f. Jo¬ shef f’ fvojo modrohjo vfe te sadershke prema¬ gal, kako pa bo zilj in konez fvojiga dolsiga Jn teshavniga popotovanja dofegel? Kako mu )e mozh mater s’ novorojenim otrokam po krafhni pufhavi, po pezhezhim pefku, in po famotnih krajih bres jedi in pijazhe, in bres v odnika vodili? Kje in v’ kterim kraji Egip- lovfke deshele hozhe prebivati, in kako nedol- skniga otroka obvarovati ? Ali tiki ptuji fovra- s hniki nifo ravno tako mozhni in nevarni, ka- 262 kor fo domazhi fovrashniki, kteri Jesufu, ka¬ kor fam angeij pravi, po shivljenji llreshejo? Ali Egiptovfki kralj Farao ni ravno tako divji, neufmiljen, in nesved kakor Judovfki kralj He- rodesh, pred zhigar salasovanjem je f. Joshefu bejshati ukasano? Sadnizh , koliko teshav in koliko sopernod mu je pamet lahko rasodela! savoljo koliko rezhi bi bil fhe mogel angelja poprafhali, kteri mu je povelje vfigamogozh- niga Boga osnanil! In vender kako lep in zhuden isgled po- korfhine nam je f. Joshef dal! kako lepo je s’ djanjem ljudi uzhil, de fe morajo boshji pre- vidnodi popolnama in bres perdershika isrozhi- ti! f. Joshefa nobena rezh ne udrafhi, nobena teshava, nobena mifel mu ferza ne pobija! Ker fta mu Odrefhenik vefolniga fveta, in neveda f. Duha isrozhena, jih tudi hozhe po boshjim povelji na ptuje perpeljati, deliravno vidi nei- srezheno veliko nevarnod. Ne potrebuje kake obljube, fe ne isgovarja f’ tamno nozhjo, 1’ teshavami na poti in na ptujim , mu ni treba angelja, de bi mu pot kasal, in ne poprafhu- je koliko zbala bo mogel na Egiptovfkim pre¬ bivati; ampak bersh vda fvojo pamet in pre- vidnoft nefkonzhni pameti in previdnofti fvoji' ga Boga, kteri mu po Tvojim angel ji govori- Komej f. Joshef isve, de je Bog njegov odhod is Betlehema fldenil, mu she ni nizh drusig» na mini, kakor vdljo boshjo prezej in na fan- ko fpolniti. Komej je angelj isgOvoril, pran f. pifmo, she f. Joshef vdane, vsame mater i' n otroka, in fe fhe po nozhi poda na Egipt 0 '" j 265 fko; ne odlafha, ne tulila, ne pomifhljuje fe, in ne poprafhuje. 01»! kolika je la pokorfhi- na f. Joshefa. Ljubesnivi poflufhavzi! uzhite Fe od f. Jo¬ shefa boshji volji in poftavi pokorni bili. Pod- versite fvojo pamet rasodenju fveliga Duha, ktero nam nafha mati katolfhka zerkuv bres smote raslaga. Ta zhednoll je flebernimu krift- janu potrebna, ker bo Bog savoljo nje od vlib kanov ojliro rajtingo imeli hotel. Kakfbina je vafha pokorfhina do rasodenja boshjiga? Ali vdafte fvojo berljavo pamet, nefkonzhni pame¬ ti fvojiga vfigavedozhiga Boga? Ob! kam je prefhla tifta draga priproltnoft nafhih llarfhev, ktera je bila fteber njih svelizhanfke vere in poboshnofti! Ta je bila njih nar vezhi uzlie- noft in snadnoft, de fo vfe radi in s’ velikim vefeljem verovali, kar jim je fveti Duh rnso- del, pa ne po kakim angelji, ampak fkosi ufta od njegove luzhi rasfvilljenih mosb. Ta je bi¬ la nar flajfhi uzhenoft nafhih fprednikov, de fo po fposnani svelizhanfki refnizi na tanko shiveli. Vi pa, kteri miflite, de fvoje fpred- nike v’ modrofti grosno delezh prefeshete, vi, kteri fie od njih gotovo flabeji kriftjani . 6 u- pate v’ veri tuhtali, in jo po fvojih miflih fo- diti, pa fi ne persadevate fvoje shivljenje po n jej ravnati 5 fe hvalite, de f. pifmo prav ome¬ le, pa posabite veliko sapoved f. pifma fpolno- vati 5 to je, posabite katolfhko zerkuv poflu- fhati, in ubogati, ktero je Bog sa uzhenizo fveta poftavil. Velle, ali pa vfaj menite, de v elle, kaj je Ijubesen do Boga in blishnjiga, 264 zhe jo pa prefodite po delih, po kterih bi fe imela poozhitovati, fe prezej vidi, de je ni¬ mate. t Se trudite, evangeljfke nauke po Tvo¬ jim nagnjenji in shivljenji popravljati, in pre- narejati, sa to vam pa nizh ni mar, de bi fa¬ rni febe, ali fvoje shivljenje po evangeljfkih naukih ravnali , in fe pofaoljfhali. — Zhe fte fhe tako slo prebrifani, vender nikdar ne po- sabite, de je popolnoma pokorfhina proti volji boshji vfelej snamnje pravih kriftjanov bila in bo; nikar ne posabite, de fekriftjanam, kterih ni Bog sa uzhenike fvojiga ljudftva poftavil, zlo ne fpodobi, fvetifhe boshjiga rasodenja pre- fojevati ; premiflite, 1. p.! de fe ovzam, ktere fo Jesufova zheda, ne fpodobi, de bi bile fa¬ rne fvoj paftir; fhe manj pa fe jim fpodobi, fvoje laflne paftirje voditi , in jim sapovedova- ti. Premiflite, de vam je Bog dal nafho ma¬ ter katoljfhko zerkuv, ktera nam njegovo vo¬ ljo raslaga, in fe v’ raslaganji fvete vere ne more motiti. Uzhite fe od f. Joshefa angeljem nove savese, to je, fvojim duhovnim paftirjem pokorni biti, ker bodo enkrat od vaf tanko rajtingo dajali. Premiflite, de je Bogu pokor¬ fhina dopadijivfhi kakor ofer, in de nar zhud- nifhi in nar vezhi dela pred Bogam vender le nizh nifo, zhe ne poganjajo is duha fvete vere. Podversite fe tudi po rasgledu f. Joshefa previdnofti boshji. Vfelej bodite sadovoljni, naj vam Bog kaj prijetniga, ali pa kaj nepri- jetniga pofble. Delezh od vaf bodi vfe soper- ftavljenje, vfa nepoterpeshljivoft, in vfe memra- nje. Kaj bi vam memranje v’ nadlogah drusi- 265 ga florilo, kakor de bi fi s’ njim fvoje nadlo¬ ge fhe le pomnoshili, in de bi nefkonzhno pravizhniga Boga soper febe rasdrashili P O ko¬ liko boljfhi je zhrloveku, zhe v’ krishih, kteri ga teshe, in v’ nadlogah, ktere ga llifkajo po Joshefovo pomozhi v’ narozhji previdnofti bosh- je ifhe, in zhe fe vfigavedozhimu, vfigamogozh- nimu, in nefkonzhno dobrimu Bogu v’ roke da, kteri naf she od vekomej ljubi, in nafhi- ga svelizbanja ferzhno sheli. O koliko boljfhi je kriftjanu, zhe pufti Boga zhes fvoje mifli, shelje, in d jan ja gofpodovati, in zhe Gofpodo- ve povelja na-tanko fpolnuje! O blagor zhlo- veku, kteri fam febe, to je, fvojo voljo sata- ji, in perpufti, de Bog s’ njim in v’ njem Ilo¬ vi, kar hožhe! Satorej saupajte 1. p.! na Boga m na njegovo fveto previdnoft; preprizhajte fe fofebno is shivljenja f. Joshefa, de je Bog srni- vej vafh dobrotljivi Ozhe , ako lih vaf vzhafih f’ fhibo vdari; de vaf ne bo nikoli bres po- aiozhi sapuftil, kolikorkrat je v’ refnizi per n jem ifhele; in de zhe naf Bog varije, in je 8 nami, fe nam potem, zhe fe ravno nebo i« semlja trefeta, vender fhe en laf savihal nebo, Ta mifel je f. Joshefa povfod fpremijevala , ta mifel mu je m oz h dajala, de fe ni bal ne Ju- dovfkiga Herodesha, ne Egiptovfkiga Faraona, ln ta mifel ga je na verh prave pokorfhine in fvetiga shivljenja povsdignila. To fveto saupft- n je na previdnoft bosbjo je f. Joshefa Bogu Gko prijetniga in dopadljiviga ftorilo, de fe f daj v ’ pofebni zhafti v’ nebelih snajde, in de ^ fvojo profhnjo per Bogu veliko premore, — Zhe je she nekdaj Parao ob zhafn velike lako¬ te Egipzhanam rekel: Pojdite k’ Joshefu, sa¬ ka j bi vam jeft danef ravno tako ne rekel, de bi vaf k’ saupanju na profhnjo f. Joshefa, she- nina Marije devize, fpodbodil? — — Pojdite tedaj k’ f. Joshefu vi vfi, kteri v’ tej dolini fols fvoj kruh v’ potu fvojiga obra- sa jefte, de bi vam on isprofil gnado, vfe kri- she in teshave is ljubesni do Boga, poterpesh- ljivo in sato veliko losheje terpeti. Sakonfki! kteri fte v’ ta ftan morebiti le is pofvetniga namena ftopili, in kteri sdaj ali od fvojiga sa- konfkiga tovarfha, ali pa od fvojih neubogli- vih otrok velike sopernofti terpite, pojdite tu¬ di vi k’ f. Joshefu, de bi on, ki je bil pogla¬ var nar fvetejfhi drushine na semlji, tudi va- JThi hifhi ljubi mir isprofil. Pojdite k’ f. Jo¬ shefu tudi vi, ktere kriviza vafhiga blishniga h' tlam tlazhi, in kteri miflite, de vaf je Bog popolnama sapuflil, in de je sa vaf she sadja- no; pojdite k’ f, Joshefu, de bi vaf f’ fvojo profhnjo ravno f’ tako fkerbjo rokam vafhih fovrashnikov odtegnil, f’ kakorfhino je mladi- ga Jesufa is rok divjiga in neufmiljeniga He- rodesha refhil. — Poidite k’ f. Joshefu, tudi vi, ktere shaloltne, obiipljive in hude mifh obhajajo, ali pa kterim dvomi nad kako refni- zo nafhe f. vere vftajajo, de bi vam mir in po¬ koj vafhe vefti isprofil, kakor je tudi on v fvojim nepokoji po angelji mir dofegel. —■ Pojdite k’ f. Joshefu tudi vi, ktere nezhifti d uk vije; de bi On, ki je bil savoljo fvoje angelj' fke zhiftofti sa shenina nar zhitlejfhi deviz« 207 Marije is vol jen, tudi vam gnado prave ker- fhanfke zhiftoiii isprofil. — Pojdite k’ f. Joshe- fu fofebno vi, kteri fte s’ greham Jesufa fvoji- ga svelizharja sgubili, de bi vaf nauzhil, kako morate Jesufa s’ veliko fkerbjo in shaloftjo nad Tvojimi grehi ifkati, kakor ga je tudi on, ka¬ dar ga je v’ Jerusalemu sgu|jjl, s’ veliko fker¬ bjo inshalolljo ifkal. —- Ob kratkim, pojdimo mi vfi, ljubesnivi poflufhavzi! k’ f. Joshefu, naj bomo v’ dufhnih ali telefnih nadlogah, in v r terdnim saupanji na njegovo profhnjo fe sdaj k’ Bogu obernimo, ter režimo: Vligamogozhni vezhni Bog! kteri li f- Jo- shefa she na tem fvetu tako slo povikfhal, de fi ga sa shenina Marije prezhifte devize, in sa rednika fvojiga preljubiga fina Jesufa Kriftufa isvoljil, in kteri fi ga v’nebelih fhe veliko zha- ftitlivfhiga itoril; uflifhi fofebno na danafhni dan nafhe pohlevne profhnje, na kteri dan fpominj njegoviga fvetiga shivljenja veleli ob¬ hajamo, ter dodeli nam gnado, de bomo nje¬ ga, ki ga na tem fvetu kakor fvojiga pomozh- nika zhaftimo, tudi sa fvojiga mogozhniga profh*> nika imeli v’ nebelih. -— Amen. 268 Tretja poftna pridiga. Tedaj fo fe Cof lili veliki duhovni in Fariseji, in fo fe po. fvetovali, kako bi Jesufa prekanjeno vjeli, in umorili. Mat. 26. IV eisrezhena in drafhna je mozh hudih ftraft; kdor je v’ njih ohladi, ne posabi le na odud- nod greha, ampak fe tudi vfimu opominovanju in fpodbadanju k’ dobrimu s’ nefrezhno terdo- vratnodjo v’ bran davi. Zhloveka, kteri je pre- grefhnimn nagnjenju in vefelju vdan, nikakor ne vdershifh in ne vdavifh na poti pregreh. Ne udraf hi ga ne lepota zhednodi, ne zhaft ktera je s’ njo sdrushena, ne plazhilo, ktero jo nafledova, ne odudnod greha, ne velikoft gotove fhtrafinge; nobena rezh mu greha ne ubrani. Ne porajta na fofebne dolshnodi k dobrimu, ktere mu njegov dan, ali njegova fiushba, ali druge okolifhine in savese nakla¬ dajo, v’ kterih je s’ Bogam, f’ faboj,, in tvo¬ jim blishnim ; in fhe ravno fvoje fofebne dolsh¬ nodi srni rej bolj prclomljuje, in fi smirej ve- zhi fhtrfingo flushi. Isdajba je nad flehernim zhlovekam s*' nizhljiva. — Nihzhe ne fme pravizhnika isda* jati, nar manj pa njegov p ri ja tel in uzhenez- Nihzhe ne fme krivizhin biti, nar manj p a 269 fodnik. Ni.hzhe ne fme fvete vere v’ Habe , pregrefhne namene obrazhati, nar manj pa duhoven, in fjushabnik in uzhenik fvete vere. Tode glejte, kolika je mozh hudih ftraft! One fvoje fushnike toliko prefiiijo, de ne poraj- tajo ne na fplolme, ne na fofebne dolshnofti. To nam fprizhujejo Fariseji, in pifmouki v’ Jerusalemu fkos fvoje sadershanje proti Jesufu. Kdo bi bil imel Odrefhenika raji, in s’ vezhim vefeljem fprejeti, kot oni, kteri fo samogli, in mogli fveto pifmo prav umeti? Njih flushba jih je vesala refnize odkritoferzhno ifkati, ne- dolshnofti varovati, in fe sa-njo potegovati, in po pravizi foditi. In vender fo tako velike pre¬ grehe delali; ne/ marajo sa zhaft in dobro ime fvoje flushbe, in dolshnoll in veli s’ nogami taptajo. In sakaj ? Dobizhkasheljnojt , lakom- noji , napuh, nevoPiljivojt, in hinavfhina, ie pregrehe fo jih sa vje gerde rezhi perpravile. To hozhemo danef nadalej premifhljevati, in bomo velikokrat perloshnoft imeli, fe lepih na¬ ukov sa - fe uzhiti. * Jesufovi nar huji fovrashniki, kteri fo ga *be sdavnaj pogubiti sheleli, in fo ga lih sdaj she umoriti hotli, fo bili fpredniki judovfkiga ljudllva , udje veliziga sbora. duhovni, Farise¬ ji , in pifmouki, tedaj moshje, kteri fo bili dolshni she po fvojim llanu ljudllvu s’ fvojim s gledam fvetiti, in ga krivize varovali. Nar pervi tih ferditih in svitih Jesufovih fovrashni- kov je bil veliki duhoven, kteri fe je od dru- 270 sih savoljo fvoje imenitne flushbe slo lozhil, in P fvojo veljavo in oblaftjo veliko premogel. Takrat je imel Kajfesh to vifoko flushbo. Kakor hitro fo Jesufa vjeli, fo ga prezej v’ hifhi veliziga duhovna pofebej isprafhevali, de bi ga potlej v’ velikim sboru losheje in hitrejfhi ob¬ rodili. Od tega Kajfesha pravi f. Janes, de je she popred fvetoval Jesufa umoriti, ker je re¬ kel, de je boljfhi, de en žhlovek sa ljudftvo umerje, kakor de bi vfe ljudftvo pokonzhano bilo. — Kaj li miflimo per tem fvetu? ga li samoremo poterditi ? C S’ tem vidimo to refnizo poterjeno : De namrezh moder /vet, ni vjelej dober fvet. Moder je, kdor fe tako vede, de fvoj zilj in konez dofeshe, in ti isvolji v’ to perpravne perpomozhke. Take modrofti je flehernimu vofhili, ker je odraflik kerfhanfke modrofti; nam je slo potrebna v’ nafho in nafhiga blish- niga frezho, in Jesuf jo kino perporozha re- kozh : Bodite modri kakor kazhe. Prava mo¬ dro ft , ktera prida le toliko ifhe, in fhkode le toliko varije , kolikor nam poftava boshja per- pufti, ktera nikoli krivizhnih perpomozhkov ne fvetova, in ne r^bi (ali ne nuza), de bi kak zilj in konez dofegla, taka modroft je vfe hva¬ le vredna ? Ona je nar lepfhi kriftjanova lepota. De bi le tudi na Kriftufovo opominovanje prav miflili, kteri pravi: Bodite bres svijazh Cpriprofti) kakor golobje. Oh! kdo ne ve, ko¬ likokrat fe rnodroft v’ svijazho in sabitoft fpi’ e ' oberne? Le v’ to miflimo de bi sa-fe ali sa fvojiga blishniga dobizhek ftorili, ali kaj fbko- de odvernili, to nam pa ni mar, ali je pot h’ temu zilju perpufhena ali prepovedana. Kako sanizhljiva in fhtrafmge vredna je taka mo- droft! — Kako nevarn ud zhlovefhke drufhi- ne je tak svijazhnik! Koliko krivizo dela ali fam, ali pa po drusih! — Kdo fi upa, l per nefkonzhno pravizhnim Bogu pa fhtrafin- ge vredin. — Kaj pa hozhem od lihih rezhi) kteri krivizhne rezhi s’ prepovedanimi perpo' mozhki dofegajo, in kterih nifram, f’ hudob¬ nim domifhljevanjem dobro ime fvojiga blish- niga podkopavati, de fvojo domifhljeno frezbo na poterto frezho fvojiga brata sidajo? Kaj ho¬ zhem od tihih foditi, kteri fe preaersnejo vfa- ko hopinjo, vfako befedo in fleherno fhe tabo 275 nedolshno sadershnnje fvojiga blishniga is fov- rafhtva napak obrazilali, zherniti , f’ fvojim ftrupam masati, in ga f’ tem ob pokoj, frezho in shivljenje perpravili ? kteri fe ne boje po krivim perfegati, ali pa druge h’ krivim , perfe- gam fpodbadati, sato de bi fvojo pravdo do¬ bili ? kteri ii is lakomnofti vfe svijazhe, in la- shi pervolijo, de bi nevedniga oflepili, lahko- verniga premotili, flabiga golfali , in mehkiga zhloveka v’ fvoje krive namene obrazhali? Ta¬ ke ljudi gotovo tiha fodba sadene, ktero mora flehern refnizhin zhlovek nad fovrashniki in tosbniki Jesufa KriAufa fkieniti! Na dalej tudi vidimo nad sgledam Jesufo- vih fovrashnikov, kam in kako delezh zhloveka sapelje rasshaljeni napuh, gerda lakomnoll, ne- vofhljivoll in ajfranje. Kaj je velike duhovne, Fariseje in pifmar- je soper Jesufa toliko raskazhilo ? Piasshaljeni napuh, rasdrashena lakomnoll, nevofliljiva mosh- tovanjasheljnolt. — Jesufovi nauki gredo Ijud- ftvu k’ ferzti, zhutijo v’ febi refnizo, in ozhit- no in glafno pravijo, de Jesuf s' oblajijo uzlu , in ne tako kakor pij'motiki. She to je napuh Farisejev, in pifmarjev, tih nizhemurnih ljudi kesalo, v’ njih nevofhljivoll budilo, in mosh- tovanjasheljnoll vnelo. c She bolj ljuditvo fter- mi nad zhudeshi, ktere je Jesuf delal, in vezh- krat ga hozhejo ozhitno in f’ lilo sa fvojiga kralja fposnati. — Kolikor bolj pa zhaft, dobro ime in veljava Jesufa Krillufa med ljudllvam rafte, tolikanj bolj fe duhovni in pifmarji bo¬ je, de bodo fvojo veljavo, in tudi fvojo flush- 18 * 276 bo sgubili. Miflite fi tedaj 1. p.! kako slo je bila gerda lakomnoft tih fkopinzov savoljo te¬ ga v’ ftrahu, in v’ fkerbi. <— 4 She vezh. Jesuf je velikokrat Farisejem in pifmarjem sagrinja- lo njih hinavfke fvetofti is obrasa potegnil, in njih krive nauke odgernil. Kolikokrat jim je take refnize pravil, ktere jim nifo bile vfhezh, jih je tako vgnal, de fo mogli obmolkniti, in jih je oframotil, de je vfak fposnal, deje nje¬ gova modroft vezhi od flovezhe modrofli pif- moukov. Pomiflite 1. p.! kako slo je to moglo pre- vsetne Fariseje soper Jesufa raskazhiti, kako fo mogli neprenehama na perpomozhke mifliti, f’ kterimi bi Jesufovo veljavo manjfhali, tvojo pa povikfhali. Sato fo Jesufa pred ijudftvam zhernili, fo vfiga fkerbno ifkali, kar bi ga utegnilo kaj otamniti, in fo fe nad njim hu¬ dovali, de poftavim s’ grefhniki je, grehe od- pufha, — ob fabotih osdravlja i. t. d. In ker fhe s’ vlim tem Jesufove veljave vender nifo mogli podkopati, sato fo fklenili JeSufa pod podobo pravize is tega fveta fpraviti. Tako delezh zhlovek saide, tako neufmi- ljen je, kadar ga rasdrasheni napuh, gerda la¬ komnoft ali pa nevofhljivoft k’ moshtovanju fpodbadajo. Oh! kaj ko bi pazh to shaloftno refnizo le farni judovfki veliki duhovni in pifmarji f’ fvojim isgledam poterdili! Pa kaj pomaga, ker je fhe dan danafhni toliko kriftjanov, kten 'fvojiga blishniga is lakomnofti, napuha in ne- vofhljivofti neufmiljeno fovrashijo, in mu fhko- 277 (lijejo, kadar, kjer in kakor mu morajo, in kteri ibi ga radi is deshele shivih lpravili, ko bi fe fhtralinge zefarfke poftave ne bali ! — In pa ref! kaj fmeino od taziga zhloveka dobriga upati, kteri nozhe druge poftave pos nati, sunej fvojiga mefeniga, lakomniga po- sheljenja; kteri le po sakladih, bogaftvu, zha- fti in veijavi hrepeni; in kteri ne porajta na fvarjenje pameti in fvete vere, kadar imajper- loshnoft fvojo lakomnoft pafti, in fvojimu na¬ puhu sadoftiftoriti ? Kaj fe fme od taziga zhlo¬ veka upati, kadar je njegov napuh rasshaljen ; kadar fe njegov hlishni dobro odreshe , ali pa mu je fhe tu ali tam na poti, in kadar je v’ nevarnofti, kak dobizhek sgubiti? Kaj je takrat od njega upati? Takrat fe v’ njem nevofhlji- voft in moshtovanjasheljnoft vname, in na vfo mozh mifli, kako ho fvojo veljavo ob- dershal, fvoj dobizhek ohranil, in fvojiga so- pernika ob oroshje perpravil, in fpodbil. Zhe ne more fvojiga namena na poli pravize dofe- zhi, pa ovinkov ifhe, zhe lih po ovinkih fhe tako delezh od zhednofti sajde. Zhe lih obzhu- Hej pravize fnerviga v’ njern fhe ni sadufhčn, in zhe ga lih veft vezhno opominja, fvari, kode, in pezhe, jo vender bersh sadufhi, de fe le lakomnoft v’ njem oglafi, in mu sgubo zhafniga blaga napoveduje. Ali miflile, de bo s daj po fvoji dolshnofti delal? — Lakomnik je perpravljen vfe, tudi nar vezhi krivize de- lati. Napuh, kadar ga rasshalifh, nima v’ mosh- tovanjft nobenih mejnikov; in nevofhljivoft. °h! — ta je fkrita pregreha, in na dobro ime 278 fvojiga blisbniga, kakor fkrit ubijavez plane, zhloveka ob premoshenje in shivkjenje perpra- vi, in fe njegoviga padza vefeli. V’ mifel vse- ti rasgled Jesufovih fovrashnikov nam bodi vfim v’ fvarjenje, in naj naf fpodbada lakom-: noS, napuh, in nevofhljivoft prezej v’ balu sadufhiti, predin v’ nafhim ferzu toliko oblaft in mozh dobe, kakor je bilo sdaj povedano. c Se li hozhemo zhudili, de fo Jesufovi fo- vrashniki tako globoko padli? J\e bomo fe to¬ liko zhudili, zhe premiflimo, de fo bili isu- zheni in dodelani hinavzi. Take fe tudi v’ terpljenji Jesufa Kriftufa kashejo. Tanka vejil Jo v 1 majhnih in prasnili rezheh, do ref nize in pravize Jo pa nemarni, mersli, neobzhntlji- vi in fhiroke vejti. Njih isgled naj naf toli¬ kanj mozhnejfhi fvari, kolikor vezh pofnemav- zov imajo v’ fvojih miflih in delih. — Koliko¬ krat jim je Jesuf ozhital, de fo v’ majhnih re¬ zheh tako tanke velli, in de fvoje ullne isro- zhila filno fkerbno ispolnujejo, boshjo pojta- vo pa bres premiflika, bres vfe vefti v’ nar ve- zhih rezheh prelomljujejo. Oni Jo od mete, janeslia, in kumne ali kimeljna dejelino dajali , — vezhi pofiave pa, pravizo, ujmiljenje, svejiobo in vero Jo Vne¬ mar pajhali; — mufhize Jo preze/ali, kamele f° pa posherali. Kako na tanko in po refnizi jih Jesuf f’ temi befedami popifhe, vidimo nad njih sader- shanjem per terpljenji nafhiga odrefhenika. Fariseji in pifmarji li veli delajo tridefet fre- bernikov, — plazhilo isdajbe, •— ktere je Ju- 279 desh Jfhkariot v’ tempeljnu od febe vergel, v’ zerkveno pufhizo d jati, sato ker fo tiki fre- barniki zena kervi; nar nedolshnifhimu Jesu- fu aeisrezheno krivizo koriti fi pa zio nobene vefti ne delajo, in s’ veliko perdersnokjo fi v’ nebo vpijozhi dolg kervi na glavo nakopljejo. Ne upajo fi v’ ajdovfko fodnjo hifho kopiti, ker fe boje, de bi savoljo tega ne bili orna- deshvani, in de bi potlej ne imeli velikonozh- niga jagnjeta jeki, (detlih jim Mosefova poka¬ va tega ne prepoveduje); — njih vek jim pa vender perpuki roke omadeshvati f’ kervijo nar nedolshnifhiga Jesufa! Tako hinavez fhe dan danafhni dela. Una- nje fhege in prasne navade, ktere fi je fam smiflil vifokejfhi zhifla, kakor pa zbike mifli in shelje in fveto shivljenje. Bolj sato fkerbi, de unanjo boshjo flushbo na tanko opravlja, kakor pa sato, de bi Boga v’ duhu in v’ refni- zi molil, in ne premifli, de fmo dolshni fizer unanjo boshjo flushbo sveko opravljati, pa de moramo tudi Boga v’ duhu in v’ refnizi moliti. To je treba Jtoriti , pravi Jesuf, uniga pa ne opujlili. Mat. 2 3, 2-3. Marfikdo bi fe ne mogel potolashiti, ko bi vfak dan nekakih molitev ne prebral, ali ne ismolil, ko bi nekake isvolje- ne dni v’zerkuv ne fhel, in ko bi v’isvoljenih tednih k’ fpovedi in k’ f. Obhajilu ne perko- pil; pa fe vender v’ njegovim shivljenji noben fad te unanje poboshnoki ne pokashe, bres y eki boshjimu namenu nafproti dela, in fvojo m fvojiga blishniga frezho podkopuje. Janesh l n kumno ali kimelj defetinijo , pr avizo in uf- 280 miljenje pa opujte; rnujhize prezejajo, ha mete pa posherajo. Ms Hi k d o li vezhi. veft da¬ la, ob nekterih z ha (ih kako majhno perpuflie- no delo ftoriti, perpufbeno vefeije ushivati, in io ali to jed jedi. kakor pa ravno ob tiftih zhaiih ozhiine od Boga prepovedane grehe de¬ lati, v’ djanji in nehanji krivizhin, do reve- shev terd in neufmiljen, len v’ /polnjenji dol- shnoft fvojiga (lanu, in nesmerzhin v ! vshitku mefeniga fladniga vefelja biti; vfe to mu nje¬ gova veft losheje perpufti. Mnfhize prezejajo , kamele pa posherajo. Marii kdo- li vezhi veft dela ob nedeljih in prašnikih po kerfhanfkim nauku kak majhin , tih, in pridin opravik opraviti, ali fe nedolshno vefeliti, kakor pa ravno tifti z"haf ljudem lagati, jih opravljati, jesiti, shaliti, sveftobo prelomiti, in naklepe blishnimu \° fhkodo tuhtati in /klepati; tega morebiti fhe v’ greh ne /hteje. — to mu nje¬ gova veli morebiti perpuSi. Mafhize prezeja¬ jo , kamele pa posherajo. Tako tedaj farisej- fki nauki /he dan danafhni med kriftjani go- fpodujejo. — Kaj ko bi pazh vfi kriftjani , kte- ri tako miflijo in shive, nad isgledam pi/rooii- kov in Farisejev /posnali, kako /hkodljivi in ne¬ varni /o taki nauki! Kako naglo zhloveka pre- /lepe, de nar vezhi pregrehe flori! Kako tesh- ko je take hinavze k’ /posnanju njih pregreh perpraviti ! S’ kakimi sadershki /e morajo per /vojim poboljfhanji vojfkovati! — Oh! delezb, prav delezb od na/ bodi v/a. blifhezha hinav- /bina. — Refnizhni iji odkritorcrzhni bodimo s’ llogam in f' zhednoftjo; nar bolj /veto naj 281 nam je vfe kar nam sapove Bog*, ali dolshnoft nafhiga [lanu, ali pa nafhaveft! Unanje dobre tlela fizer radi in pridno dalajmo, pa fhe bolj fkerbimo sa natranjo zhiftoft ferza, sa pravizo, ufmiljenje, in sa svetlobo. Tu,.je treba Jiorili, uniga pa ne opujtiti* Tako fe bomo ri’ ker- fhanfki popolnamafti blishali, in ne bomo na take ovinke safhli, na kterih danaf Jesufove fovrashnike vidimo, kteri imajo fizer fenzo in blifh ali vides poboshnofti, njene mozhi pa nimajo. Ker vidili frno nad njimi mozh zhjo- vefhkih hudih liraft v’njeni gerdobi, vidili frno nad njimi, kako hude flrafti pamet vklenejo, ved omamijo, in zhloveka flrafhne krivize, in v’ neisrezheno neufmiljenje potegnejo. Kaj ko bi pazh to premifhl jevanje s’ boshjo gnado vfe dobro v’ naf vfijaio, in fad kerfhanfke po- boshnolii sa zhaf in vezhnoft obrodilo! Amen. V’ god vzhlovezhenja fina boshjiga , in osnanjenja devizi materi boshji Marii. Hz lu mojiga Ijudftva ! milo slialuj nad fmertjo fvojiga edi- niga fina. Jerem. 6, 26. P 4 rerokovo povelje je ispolnjeno 1. p.! t Siono- Va hzhi joka, polna shalofti je njena dufha , ker 282 fo njentga ediniga fina kriviza in nevofhljivoft umorile. Kolika je njena shaloft! kako slo fe je njeno shalovanje naraftlo! pa tudi kako je ona fvela in poterpeshljiva v’ terpljenji! Kako zhudno je vidili! Jesuf Kriftuf je na krishi, Marija pa sraven krisha, Jesuf Kriftuf terpi sa naf, Marija pa savoljo Jesufa Kriftufa. Ker Marija fvojiga ediniga fina nefkonzhno ljubi, torej tudi njena shaloft nima mejnikov. Ker jo shiva vera podpera, torej tudi s’ vfo ferzh- noftjo in mozhjo terpi. Kdo bi samogel sha- loftni ftan bres fols gledati, v’ kterim je bila Marija savoljo kervaviga ofra fvojiga fina ? in kdo bi fe pa tudi ne zbudil nad Mariino fta- novitno vero, ktera jo v’ shalofti podpera? Danaf tedaj premifhljujmo 1. p.! v’ fvoje boljfhanje Mariino shaloft in ftanovitnoft *); ta nam bo v’ popolnama isgled kerfhanfke ftano- vitnofti, ktera naf mora v’ nafhih britkoftih podperati. * Navajeni fmo mifliti, 1. p.! de sa zhed- noftjo preže j zhafna frezha pride. Hozhemo, de bi praviza in refniza vfhtriz frezhe in po¬ koja hodile. Komej je kdo nefrezhin, she ga fvet neumniga in grefhnika fhteje. c Svet me¬ ni, de je frezha nar pravizhnifhi fodnik; in neradi verjamemo, de frezhin zhlovek ni ref- nizhnifhi in pravizhnifhi kakor drugi. *) Opomba. Sato bom od Mariine shalofti danaf govoril, ker fe to premifhljevanje s’ poftniini pridigami bo\j fkle- pa, kakor ktero drogo. 285 Ali pa ne bomo nikdar /pregledali? Sej fmo t’ veri terpezhiga in ponishniga Boga isrejeni; sakaj bi tedaj ne mogli umeii, de je pot po- nishnofti in terpljenja prava pot isvoljenih ; do Bog kamne , is kterih tvoj fveti tempelj sida, s’ shelesnim kladvam tolzhe , de slato v’ ognji ozhifhuje, in de je terpljenje sinirej bilo in smirej bo delesh isvoljenzov boshjih, kakor je tudi fin boshji na krishi terpel? To refnizo fprizhati, vam ne bom imeno¬ val pravizhnih vtih zhafov, ozhakov, prerokov in apofteljnov; kako fo bili sanizhevani, in pre¬ ganjani; kako fo fe po hribih, pufhavah , in berlogih potikali; kako fo bili vklenjeni po taninih jezhah, kamnjevani, .shagani, fekani, mnogo fkufhani, in v’ tej dolini fols vfelej shaloftni. Le na isgled prezhifte devize Marije vat bom fpomnil, is kteriga fe bote preprizha- li, de fbe nar vezhi zhednoft ni pred shaloft- jo, in britkoftjo obvarovana; de fo nadloge in sopernofti velikokrat delesh in snamnje isvoljen- *ov boshjih ; de morajo frezhni tega fveta fvo- je frezhe shaloftni biti, ker fe jim je bati , de bi vfiga dobriga she na tem fvetu ne prejeli; de fe morate fploh mozhno varovati, koga she savoljo tega pogubljevati, ker ga v’ nefre- *hi vidite. Zhigava zhednoft je bila kdej tako popol- n »ma, kot je bila Mariina zhednoft? Marija je bila v’ veri ftanovilna, in v’ miflih in sheljah *hifta, farna febe le niško Gofpodovo deklo ime- nn je, je le toliko rasfvitljenja shelela, kolikor 8 a je h’ pametnimu shivljenju treba, in je fov- 284 rashila radovednolt, rastrefenoft, in preveliko proftoft; zhudeshe, ktere je vfigamogozhni Bog nad njo delal, je F ponishnoftjo perkrivala, in sraven tega je bila polna gnade in zhedno- Iti, in nar vezhi zhafti deleshna, ktero zhlovek le dofezhi samore. Pa ji venderBog, ki jo ljubi, in bolj kot vfe shene shegna, Bog zhednofti, ji vender na semlji nobene frezhe ne napravi; nizh taziga ji ne da , kar nam na fvetu shivljenje prijetno in zhaftito dela, in fhe zlo takrat, kadar jo zhes angelje povikfha , ji ne da ne blaga, ne zhafti, ne veliziga imena, ne veljave; ampak v’ nisek , teshak ftan jo dene; hzhi Judovfkih kraljev tako slo obosha , de fe mora s’ delam fvojih rok shiviti. Tode Marija ne dolshi pre- vidnofti boshje kake ojftrcfti ali krivize, ampak fhe le vefeli fe, de ni v’ nevarnofti, zhafno blago napak obrazhati, in de fe savoljo fvojig* ubofhtva farna febe Bogu losheje daruje. Ubofht- j vo, savoljo kteriga toliko ljudi godernja in s’ nejevoljo memra, Marii fhe le perloshnoft da¬ je, Boga povikfhevati in moliti. Njena vera ji vfo ojftroft prijetno dela, ker ve, de ji je sve- lizhavna. Pa vender lej te zhudo! ta fveta deviza, ktera v’ pomankanji zbafniga bogativa fvoje ve- felje najde, najde v’ pofeftvu nar vezhi bog®' ftva (nad Jesufam namrezh) fvoj krish in fvo- jo shaloft. Molitve vredni (in, kteri je Marn v’ frezho dan, ta lin, vezhna modroft, fvjtloft nebefhkiga Ozheta, zhaft angel jev, svelizhar zhlovefhtva, in vekomej vifoko hvaljeni Bogi 235 ravno ta fin je Marii obiln ftudenez britkofti. Tukej nozhem govoriti od tifte Mariine shalo- fii, ktero je per Jesufovim rojftvu imela, ka¬ dar ga je sapufheniga, ubosiga, in flabiga vi- dila; ne bom govoril od njeniga ponozhniga teshkiga bejga pred neufmiljenim Herodeshem. Ne bom v’ mifel jemal velike britkofti, ktero fo ji Fariseji in pifmarji napravljali, ker fo njenimu nedolshnimu finu Jesufu is fovrashtva po shivljenji Ilregli. Kolika shalcli je sa 4 Si- jonovo hzher, Jesufa, kleriga Israelzi kakor fvojiga odrefhenika teshko jihakajo, in kteri je bil njenim ozhetam obljubljen, vender kakor Samarijana in sapeljivza sanizhevaniga in sa- versheniga viditi! kako hudo ji je moglo dja- fi, kadar je flifhala, de njegovo refnizo sa lash, njegove zhudeshe sa fleparije, njegove fkrivnofti sa neumnoft, in njega famiga, kteri je bil vfe zhafti in hvale vredin, sa hudizhe- viga flushabnika fhtejejo! In kakfhino zhudo, kakfhina fkufhnja sa Mariino zhednoft je fhe le sanizhljiva in neu¬ smiljena fmert Jesufa Kriftufa! Kdo jo samore 'srezhi, kdo prav umeti? Mifli fi mater, pra- Vl f. Ambrosh, mifli fi ljubesnjivo mater, kak- Shino ferze, kakfhine mifli, i-n kakfhino ljube- Se n ima do fvojiga fina! Kerfhanfke matere, Idere fte fvojo Jjubo dete v’ fvojim narozhji Umirati vidile, ktere lle shivo obzhutile, kaj Se pravi mati biti! Ob! venam povejte kakfhi- n ° shaloft je nar ljubesnivfhi mati per fmerti fvojiga ediniga fina zhutila, kteri fin je bil n jeni saklad, in njeno shivljenje, njena fvetoft, 286 in popolnamaft, — per fmerti taziga fina, ka- korfhin je Lil Jesuf Kriftuf. Povejte nam, ko¬ likor vam je mozh, kako je bilo Marii per ferzu, kadar je vidila, de je Jesufa Judesh Jfh- kariot s’ nesveftim kufhevanjem isdal, de fo ga kakor hudodelnika popadli, svesali, in sanizh- ljivo F faboj vlekli, ga kakor fusbnika F /hi¬ bami tepli j F tefrnjem v’ sanizhevanje kronali Oenzhali), rastepli, s’ ranami in kervijo pokri¬ li, na krish perbili, in kakor grefhnika med nebo in semljo na krish obelili. Povejte nam kake ftrafhne martre je ta /veta mati terpela, kadar je Jesufa terpeti, sdihovati, in umirati) in lizer savoljo ran nar oftudnifhi krivize umi¬ rati vidila. Kakfhina shaloll! O fveta deviza! Ali je v’ vfi natori ti veliki shalofli kaj enazi- ga mifliti? pod krishem fi tedaj neisrezheno velike bolezhine terpela, savoljo kterih te frne- mo po pravizi nar vezhi marlernizo imenovati« Mariine bolezhine pod krishem fo toliko- fhine, kolikorfhina je njena ljubesen, in ker ona fvojiga fina bolj ljubi, kakor angelji in marterniki, torej ima tudi nad njim vezhi uf- miljenje, kakor angelji in ljudje zhutiti samo- rejo. Karkoli Jesuf Kriftuf na fvojim telefu terpi, terpi tudi Marija v’ fvojim ferzu; Mari¬ ja je po Jesufovo s’ sheblji prebita, s’ sanizhe- vanjem oframotena, F ternjem kronana, na krish perbita, in s’ sholzhem napojena. V’ p<>' toku njegovih bolezhin je vfa vtopljena. Ofcr finu je ofer matere. Jesuf Kriftuf fe ofra is pokorfhine do povelja fvojiga nebefhkiga Ozbc- ta; Marija fe pa ofra is ljubesni do Jesufa 287 Kriftufa. Obdva fe ofrata bres file in bres rae- mranja; obdva terpita molzhe, voljno, in po- terpeshljivo. Kdo bi fe ne zbudil nad miram, v’ kte- rim je Marija v’ fredi fvojih britkoft? V’ njej je vera mozhnejfhi kakor natora; vera fizer ne sadufhi obzhutlejev, pa vender varije, de bolezhine ne obzhuti po vfi njeni mozhi. Ma¬ rija ne omedli, ne shaluje bres mere, ne go- dernja, ne vpije, ne preklinja, in ne roti kri- vizhnih fodnikov, in neufmiljenih rabeljnov. Vera ji mozh daje, de vfe obzhutleje jese in togote v’ febi sadufhi, in de ozhi, ktere fe v’ folsah tope, k’ nebefam povsdiguje, in le na povelja in fklepe nar vikfhiga Gofpod-Boga gleda, ter nagnjenje fvojiga ferza po njih rav¬ na. Vela ji rasodene, de bo fkosi fmert nje- niga ediniga fina Jesufa Kriftufa, boshja pravi- za potolashena, boshja zhaft popravljena, in povikfhana, zhlovefhki rod' odrefhen, hudizh premagan, in de bo is nje fveta zerkuv israft- la. Sato Marija moli Boga, ga ljubi, fe mu V roke da, in vfe fvoje britkofti isrozhi bo- shji nesapopadljivi modrofti, ktera sna is nar vezhih pregreh sdaten ftudenez vfih gnad in vfe fvetofti odpreti. Sadnizh gre Marija, kakor nekdej Abra¬ ham s’ boshjo ferzhnoftjo poterjena na hrib, la¬ ma gre fvojige Isaka ofrovat, in farna febe s’ njim vred Bogu v’ dar dajat. Gotovo je she- lela na hribu sadnjo voljo fvojiga fina flifhati, m nad njim fhe enkrat sdihovati. Marija , pra¬ vi f. evangeli je sraven kr is ha jiala. t Stala je 288 ondi kakor pred oltarjem, na kterim fe je vzhlovezheni Bog, fin boshji, fvojimu nebefh- kimu Ozhctu daroval, in zhlovefhtvo s’ njim /pravil. .Stala je ondi, kjer je lahko fkrivnolti boshje premifhljevala , kakor poftavim, zhaft, pravizo, vifokoft, inodroft, in vfigarnogozhnoft boshjo, ker je njeni fin le sato v’ flabim zhlo- vefhkim truplu terpel, de je prevsetnoft na- puhnjeniga angelja premagal, in mu obilni rop vsel, in de je febi vezhno zhaft in hvalo, in gofpoftvo sadobi). Marija sraven krisha fto- ji, kakor mozhna shena, ktera je namenjepa kazhi glavo ftreti, in ktera fe v’ Tvojih britko- ftih f’ tem tolashi, ker vidi, kako njeni fin, po kterim samorejo vfi ljudje svelizhanje dofe : zhi, ftaro kazho na tla vershe, in ravno takrat potapta, kadar fe kazha she v’ Tvoji togoti nad Tvojim premaganjem vefeli, in mifli, de ga je v’ peto fmertnb pizhila. Marija ftoji pod kri¬ shem, kakor podoba zerkve, ktera je imela Jesufu Kriftufu kakor zhifta in neomadesbeva- na deviza sa nevefto dana biti, in ofruje v’ ime¬ nu raftejozhe zerkve Bogu saklani dar fprave, in prijetni shgavni dar zhafti in sahvale. Ma¬ rija ftoji pod krishem, defiravno je filno sha- loftna, vender ftanovitno ftoji, in Bogu fvojiga fina, in Tama Tebe s’ njim daruje. Marija ftoji sadnizh pod krishem, in fe povsdigne s’ mo- zhjo Tvete vere zbes vfe fodbe drusih ljudi, kteri jo sa nefrezhno in savoljo fmerti njeniga lina sanizbevano mater fhtejejo, in ima le bo- shje fodbe pred Tvojimi ozhmi. V’ sanizheva- nim krishi ifhe Tvoje zhafti, in fe frezhno 289 fhteje de je ponishanja, kfero bo v’ nebelih nafha vezhna frezha, nar bolj deleshna. Kak- fhino vero, in kakfhino ferzhnoft ima tedaj Marija! Oh! kolika zhednoft je s’ Jesufam Kriftu- fam molzhe terpeti, in le s’ njim vred nebefh- kimu Ozhetu mirno darovati! in lejte 1. p.! ravno ta rasgled nam Marija pod krishem daje; f’ fvojo poterpeshljivoftjo in fvojim terpljenjem oframoti nafho nepoterpeshljivoft, tSgoto, neje¬ voljo , jeso, in nafhe rnemranje in preklinova- I)je v’ terpljenji; P fvojo ftanovitnoftjo oframo¬ ti nafho bojezhnoft, naftanovitnoft, in flabofl: v’ britkoftih , in naf uzhi fkosi vero vfe saganja- nje neufmiljeniga terpljenja ftanovitno terpeti; f’ fvojo pokorfhino naf uzhi, povelje nebefh- kiga Ozheta, kteri fvoje otroke le v’ fvojim ufmiljenji tepe, vfelej v’ zhafli imeti; f’ fvojo shivo vero naf uzhi, nagnjenje natore, in fod- bo tega Iveta sanizhevati, in fe le fodbe vfiga- vedozhiga Boga dershati, zhigar pola fo smirej praviza in modroft; f’ fvojim fvetim ufmilje- njem nad terpezhim Jesufam naf uzhi, s’ na- fhim revnim bratam v’ nadlogah is kerfhanfke ljubesni ufmiljenje imeti, in mu fofebno v’ ne- frezhi in bolesni pomagati. — Amen. 19 290 Zheterta poftna pridiga. Kadar je pa Pilatush vidil, de ni/.h ne opravi, temnzh, de vel.flii hrup vftaja, je vse! vode, iu fr je umil roke vprizho mndshi/.e reko/,h : Jeft fini nedolshin nad ker- vijo tega pravizhniga; vi glodajte. Mat. 26. Danf teden fmo flifhali, de je veliki judov- fki sbor she Jesufa k’ fmerti obfodil, in vidili fmo, kako neisrezheno fo bili Fariseji, in pif- marji vefeli, de fo mogli nad njim kakor nad preklinjevavzam boshjim tako fodbo fkleniti. Po JVlosefovi poftavi bi bil tedaj imel Jesuf kam- njevan biti, pa ga vender nifo fmeli kamnje- vati bres vedenja in pervoljenja rimfkiga de- shelniga oblaftnika, ker je takrat judovlka go- fpofka pravizo zhes shivljenje in fmert she sgubila. 4 Shtrafinga kamnjanja fe je pa raska- zhenim Jesufovim fovrashnikam fhe le premajh¬ na, in fhe nevarna sdela. Kamnjanje v’ ozheh Judov ni bilo tako slo sanizhljivo. Koliko pre¬ rokov fo she popred kamnjali, kterih fpominj fo posnejfhi fhe zlo zhaflili, in jim grobe v’ zbaft sidali. De bi tedaj Fariseji in pifmarji vfe fpofhtovanje do Jesufa v’ ferzu sjudftva sa- dufhili, de bi ga tudi po fmerti smirej sani- zhevali, sato fklenejo, de bi mogel Jesuf f’ fmert jo na krishi , to je, s’ nar sanizhlivfhi fmert jo fhtrafan biti. Predniki judovfkiga ljud- I 291 - ftva fo tedaj toshbo soper Jesufa tako obernili, de fe nafh isvelizhar Pilatushu ni sdel le sa- nizhevavez judovfke vere, in preklinjavez bosh- [ ji, ampak tudi prelomlovavez zefarfkih pojtav. Oni fe predersnejo rezhi: Tega najdemo, de Ijudjivo odvrazha, in mu prepoveduje zejarju davke dajali, in pravi, de je on KriJtuJ'kralj. Deshelni oblaftnik kmalo fposna, de is Jesufo- vih toshnikov gola togota, nevofhljivoft, in moshtovanjasheljuoft govori. De bi tedaj Pilatush to toshbo mirno pre- fodil, in de bi mnoshiza prevezh va-nj ne tifhala gre is drufhine, Jesufa famiga ispra- lhuje, njegovo ncdolshnoft fhe bolj na tanko fposna, in fklene Jesufa oteti, in ispuftiti. Is tega namena marfikaj pofkufi, pofhlje nam- rezh Jesufa k’ Herodeshu, kteri je bil velika- nozhne prašnike v’ Jerusalemu, in upa, de ta knes ne bo perpuftil , de bi judovfka duhov- fhina komu ismed njegovih podloshnih krivizo delala, in ga ftifkala. Potlej Pilatush mnoshi- zo ogovori, in ji da na sbiranje kteriga shele ispufheniga imeti, ali Barabba puntarja in ubi- javza, ali pa Jesufa, kteri je imenovan Kriftuf. Pa vfe te pofkufhnje fo mu fpodietele. Nenad* jano sadershanje judovfkiga ljudftva , in njego¬ vo divje vpitje: Prozh s' Jesufam, ispujti nam Baraba! deshelniga oblallnika fhe bolj nepo- kojniga dela , pa fhe vender mifli in upa Je¬ sufa refhiti. Ga fizer ukashe tepfti, in fbe vo- jakam ne brani, Jesufa imenovaniga judovfki¬ ga kralja, neufmiljeno sanizhevali in martrati ; pa je vfe to le is tega namena ftoril in perpu- 292 ftil, de bi logoto raskazhenih fovrashnikov vfnj nekoliko potoiashil. Sato pelje neufmiljeno ras- tepeniga, in vfiga kervaviga Jesufa pred mno- shižo, fpet ozhitno pravi, de nad njim nobene krivize ne najde , in de bi Jude bolj k’ ufmi- Ijenju in persanafhanju fpodbodil, na ranjeniga Jesufa P perftam pokasbe rekdzh : Glejte zhlo- vekl — Tode Judje fo sa glaf ufmiljenja fer- „ze in ufhefa samafhiii, in fpet divje vpijejo: Krishaj , krishaj ga! S’ veliko nejevoljo tedaj Pitatush rezke: Vsamile ga tedaj m, in kri- shajte ga po /voje' pojiavi. Kadar hudobna judovfka duhovfbina vidi, de malo P tem opravijo, ker Jesufa kakor pun¬ tarja tdshijo, toshbo bersh drugazhi obernejo, in pravijo, de imajo oni nekako poftavo, in de mora Jesuf po tej poftavi, kakor preklinje- vavez boshji, umreti. Kadar je Pilatush, pra¬ vi f. pifmo, to befedo sajlijhal, fe je fhe bolj bal. ^Strah pred puntam fe je sdaj vfe Pilatu- sheve dufhe polaftih In ta Urah ni bil prašen, ker je bit takrat punt she kaj navadniga, in ker bt bila duhovfhina, ktera je per nepokojni mnosbizi veliko premogla, jo lahko fhe bolj nadrashila , in h’ puntu napravila. Pilatush Je¬ sufa fhe enkrat isprafhuje, in fe smirej bolj od njegove nedolshnofti preprizhuje. Savoljo tega fhe enkrat k’ mnoshizi pride, in fpet Jesufovo nedolshnoft ozhitno fprizhuje; ljudftvo pa na vef glaf divje vpije: Ako bofh lega ispu ftil , nji zefarjev prijatel; jej Jledni, kteri Jebe kralja dela. , zefarju soper govori. 295 Oh! kako zhudni fo li oflepljeni Judje! she dolgo zhafa nad rirnfho oblaftjo s’ »obrni fhkripljejo, in fo Rimljanam s’ nejevoljo pod loshni, sdaj fe pa hlinijo, de fo nar sveftejfhi zefarjevi prijalli! — Ta svijazha jim je vezh , kot vfe druge, pomagala. To hinavfko govor¬ jenje Judov je Pilatusha tako pretreflo, in pre¬ motilo , de fe sazhne majati. Boji fe, de bi ga v’ Rimu ne satoshili, de puntarje bolj podpi¬ ra, kakor pa fhtrafuje. Vfede fe na fodni flol , in vef nepokojin vprafha: Hozhem li vafhiga kralja krishati? Judje mu pa po hinavfko od govore : Nimamo kralja, ampak zefarja! Hrup med ljudftvam smirej mozhnejfhi perhaja, — sazhetik punta je viditi bliso, — Pilatush per- jenja , — pa fi veli pofodo vode pernefti, de s’ umivanjem rok pomeni, kar s’ befedo rezke, ker pravi: Jeji Jim nedolshin nad kervijo lega pravizhniga; vi gledajte. Kakfhino fodbo ho- zhemo nad tem Palatushevim sadershanjem fkle- niti? Ali nilla, njegova neftanovitndft in nje¬ govi ftrah pred ljudmi, vredna grajana biti? Premiflimo danf 1. p.! nauke in fvarjenja, kte- re nam Pilatushevo obnafhanje da. * * * 1 . Nejtanovitnojt fe nad Pilatushem fo- febno kashe. Shivo je bil preprizhan od Je- sufove nedolshnofti, in od hudobije njegovih toshnikov; ferzhno je shelel Jesufa oteti, in mozhno fe fperviga togoti raskazhenib »oper¬ ni kov nafhiga svelizharja v’ bran ftavi; pa ven- der ni svefl; fvojimu naprejvsetju ali fklepu, temuzh savoljo divjanja rastogolene mnoshize 294 odjenja, in v’ shelje hudobnih Judov do vol ji. Kako fvarljiv nam je rasgled deshelniga oblafl- nika Pilalusha, ako ga od te Hrani pogledamo! Kako mozhno nam perporozha fvet modriga 4 Siraha, kteri pravi: Ne dajaj fe Jlednimu ve¬ tru majati , in ne hodi po Jleherni poti , ka¬ kor lijti delajo , lii Jo nejtanovitniga Jtrza; temuzh bodi Jtanovilen v' Jvoji bejedi, in eni- ga govorjenja Je dershi. Velikokrat dobimo ljudi, kteri fo enaki flabimu terftu, ter nifo ftanovitni v’ fvojih mi- flih, ne v’ fvojih fklepih, ne v’ fvojim dja- nji. Kako oftudna in neframna je taka nefta- novitnoft! Le takrat delafh kakor zhlovek in kakor kriftjan, kadar fvojo pamet v’ fvojim dja- nji in nehanji rad ubogafh, in le tak fvet po- flufhafh, kteriga ti fkosi fveto vero rasvitlje- na pamet daje; takrat safiushifh p«r Bogu do- padenje boshje, per fvetu pa zhaft. Ali fe pa neftanovitnesh ravna po naukih in fvetih fvoje pameti? fej le fvojo flepo gnatuv in fvojo ne- premifhljenoft uboga, njegova pamet je veliko¬ krat neumnesh njegoviga ferza, in igra njego¬ vih hudih ftraft. c Si ne isbere f’ fvojim pre- mifhljevanjem poti, po kteri hodi, temuzh unanje okolifhine ga na-njo pahnejo. Vfak napollej ga drugam oberne; fleherno fpreme- njenje v’ njegovim truplu, ali pa sunej njega mu njegove mifli fpreoberne; fhe zlo vreme ima zhes njegove mifli in dela veliko mozh.— Ali mar tak neftanovitnesh fvojo pamet prav obrazha? Ali ne shivi bolj po nagnjenji fvoji- ga mefa, in po unanjih rezheh, kakor pa po fvoji volji? Ali tedaj ohrani fvojo ženo in ime¬ ni tnoft kakor zhlovek in kakor kriftjan? Kakor pa neftanovitnoft fleherniga zhloveka omadeshi- je, in kriftjanu fhe tolikanj vezhi nezhaft dela, kolikor bolj je njegov um rasfvitljen, in koli¬ kor ftanovitnifhi bi snal in mogel kriftjan f’ tolikimi inozhnimi perpomozhki v’ fvojim dia- nji biti; ravno tako je neftanovitnoft tudi na- fhi J'rezhi napotle/, in Jilno fhkodljiva. She salo je neftanovitnesh objokovanja vre- din, ker malo kdej ali pa nikoli k' pokoju ne pride, kakor fiab terft ni nikoli per pokoji, kteriga flehern veterzhik maje. Neftanovitnesh namrezh nima terdnih naukov, kterih bi fe per neftanovitnofti zbafnih rezhi dershal; njegov duh ne more nagnjenja in shelj v’ bersdah dershati, in fe ne more mozhi fvojiga telefa in drusih unanjih rezhi, v’ bran poftaviti; ne tnore ali pa fe mu ne poljubi fodbe drusih lju¬ di prav zeniti, in torej mora njegova dufha neisrezheno nepokojna biti, ker fe sdaj po tem govorjenji ravna, sdaj po tem nagnjenji bres premiflika shivi; in tako je tedaj tudi od ne- ftanovitnesha rezheno, kar f. Jakop od dvomiv- zov pravi: Je enak morfkim valovam, ktere vetrovi femtertje gonijo. Neftanovitnoft in po¬ koj ferza fe tedaj ne fprimeta. Bres pokojni- ga ferza pa ne moremo nobene frezhe upati, in vshivati. Kaj je tedaj neftanovitnesh? je ubi- javez fvojiga pokoja, in fovrashnik fvoje la- ftne frezhe. She to bi moglo fleherniga kriftjana vfe- lej neftanovitnofti varovati, kdor koli fam febe 296 f’ kerfhanfko modroftjo ljubi. Pa fhe bolj fe je bomo kakor fovrashnize fvoje frezhe varo¬ vali, zhe premiflimo, de naf neperpravne ko¬ ri, vefelje prijasnojii , in Jrezho hi f/miga mi¬ ru vshivati, in de nam v' [polnjenji dolsh- noji najhiga Jianu velike sadershke Jiavi. Go, tovo je 1. p.! de prijasnoft, ta nebefhka hzhi, ktero je Ozhe ljubesni v’ zhlovefhke fta-novanja poflal, de nam vshitek shivljenja mnoshi in fladi, — de prijasnoft pravim, fe ne sedini s’ ne- ftanovitnoftjo! Neftanovitnesh fizer lahko in ve¬ likokrat prijasnofti dela, pa ravno tako lahko in hitro fpet svesi prijasnofti lerga. Vfaka fhe tako majhna befediza ga soper prijatla raska- zhi, fe ga prezej navelizha, in na fvojiga fta- riga prijatla bersh posabi, de le kteriga novi- ga dobi. — In ako lih bi neftanovitnesh fvoje prijasnofti prezej ne rastergal, fe li kdo samo- re s’ njim prijasno meniti? fej ima tako malo ftanovitniga nad faboj, de fe morafh vfako uro bati, de bi ga she fpremenjeniga ne nafhel; fej fe tedaj na-nj ne frnefh toliko sanafhati, de bi mu vfe fvoje ferze saupal. — In ali ne preshene nepokoj, v’ kterim je neftanovitnesh, prijetne dufhne jasnofti? Ali njega ne flori zhmerniga, samifhljeniga, in neukretniga? kdo hozhe, in kdo samore f’ takim zblovekam pri¬ jasnoft delati? in kdor je f’ takim she svesan, ali ni gotovo, de je obshalovanja vredin? Ravno tako neftanovitnoft tudi vshitek hi - fhne frezhe pokonzha. Ali je mozh takim zhlo- veku, kteri je v’ miflih fpremenljiv, v’ naukih ne- ftanoviten, v’obljubah nesveft, — kteri fe bolj po unanjih rezheh, kakor po Tebi ravna, -—• ali je mozh takiniu nebanovitneshu dolshnobi moshd; ozheta in goTpodarja fpolnovati, ker je h’ temu fpolnjenju nekako banovitio in lepo obnafhanje tako slo potrebno? Morebiti sdaj fvoji sheni ved¬ no ljubesen in svetlobo obeta, in kmalo druge perfhone njegovo Terze premotijo. Danaf da Tvo¬ jim otrokam in pollam tako imenovane nefpre- menljive sapovedi; v’ nekerih dneh, morebiti The zlo v’ nekterih urah, morajo pa she po dru¬ gih sapovedih shiveti. Dmaf pravi, obeta, in Te perfega, de bo vfe doaro nekterim perfho- nam v’ prid boril, -— ju:ri pa she ne bo ho¬ tel nizh sa to vedili. Sdaj je morebiti prav velel, pa kmalo bo prav zhmern; sdaj je mo¬ rebiti poln ljubesni, pa she majhna rezh ga bori terdiga in neufmiljeniga. S’ befedo , ker fta labna terma in zhimrnoft svebi Tebri ne- banovitnobi, lahko vehe, J. p.! de tihi ne mo¬ re biti ne ljubesniv mcsh, ne moder ozhe, ne pravizhin gofpodar, le prijeten prijatel, v’ komur nehanovitnoh gofjoduje. In kake mozhne ssdershke nam llavi ne¬ hanovitnoh v’ opravkih nafhiga Jiana! Kako hozhemo frezhno delati, zhe nimamo kakih terdnih in hanovitnih v«dilniz? Teh pa neha- novitnesh nima. Kako lozhemo Tvoje opravila f’ pridam opravljati, zre Te ljudje na naT no saneTo, in nam ne pomagajo? Nehanovilnesh Te pa Tam perpravi ob saupanje drusih ljudi. Velikokrat kako Tlabo, ali pa The sanizhljivo hran pokashe, in T’ tem ljudi obraThi, de mu nobenih opravil ne isiozhe, in de Te s’ njim 298 v’ nobeno saveso ne podajo. Kdo bi fe na ba¬ bini dolgim in teshkim popotovanji na flab terft: operal? Terft r e vkrivi, ali pa raslomi, in naf ispufti, de m tla pademo. Kdo bi fe tedaj v’ kakim imenitnim opravku s’ zhlovekam fklepal. kteri je flabmu terftu tako enak? Tu¬ di taki neftanovitni ljudje naf sapufte, kadar njih pomozhi nar bolj potrebujemo. — Verh tega neftanovitnesh le fklepe dela, pa jih ma¬ lokdaj ispolni. Kar ^Salomon od lenuha pravi, lahko na neftanovitnesha obernemo: On nmer- je w’ Jvojih sheljah. Kako bi mogla sadnizh zhednoft per ne- ftanovitnofti obdati? Ali ni zhednoft Jtanovit- noji n’ dobrim , in /ianovitno persadevanje , f»oje mifli, shelje it dela le r’ to obrazhati, kar je prav in nafha dolshnoft? Samore tedaj zhednoft v’ neftanovihi dufhi proftor imeti? Neftanovitniki sdaj Bogu flushijo in zhednofti, sdaj shive po hudih Ivetovih navadah, in ho¬ dijo sa glafam greha. Kakorfhina je drufhina, v’ ktero pridejo , tako fe pa vedo ; med dobri¬ mi ljudmi fo dobri, med hudobnimi pa hu¬ dobni. t Svojih mifel re obrazhajo k’ Bogu is- praviga fposnanja, ali pa is zhiftih naukov, temuzb savoljo unanjil rezhi. V’ frezhi Boga s’ sadovoljnim ferzam uhafte, kakor dobriga in modriga Gofpoda fvojiga shivljenja; kadar jih pa nefrezha , ali terpljmje sadene, je pa njih ferze bersh polno togote in memranja zhes Go- fpodovavza fveta. Nekoliko zhafa verujejo , ob zhajii fkufhnjave pa odjtopijo, pravi Jesuf Kriftuf.' Ravno tako tudi f’ fvojim blishnim le po fvoji termi, in zhmernofti, in po unanjih oko- lifhinah delajo. Sdaj fo poftavim ufmiljeni, in dobrotljivi, sdaj pa terdi in neufmiljeni; danf fo filno poftreshljivi, jutri nam bodo pa nar manjfhi poftreshbo odrekli. Ali je tedaj tak zhlovek zhednoftin inpoboshin, kteri tako med pravizo in krivizo omahuje, in fe sdaj na to, sdaj na to ftran naflanja? Kakor ni zhlovek, sdrav, klerimu nektere dni in tedne v’ letu nekoliko odleshe, pa vender vezbi del v’ letu zhes flaboft fvojiga telefa, in bolezhine toshi, ravno tako tifti nifo sdravi, in v’ duhu zhed- nollni, kterih dulhni lian je tako slo fpremen- ljiv. Kriftjani! zhe vafhi zhednofti ftanovitno- fti manka, ji vfiga manka. Le savoljo take ne- ftanovitnofti v’ dobrim je vafh dufhni ftan ne-, varn. Zhe vezhkrat is zhednofti v’ greh pre- ftopate, tesheji bo vafh odgovor, in huji bo vafha fhtrafinga - ; zhe dobro vezhkrat sapuftile, tesheje fe bote k’ fpolnjenju fvojih dolshnoft fpreobernili; neftanovitnoft vaf sadnizh na take ovinke sapelje, na kterih fe bote teshko po¬ gubljenja ogibali, Koliziga objokovanja fo pazh vredni, kte¬ ri fe dajejo vetrovam neftanovitnofti femtertje majati! Pokoja shele , in po frezhi sevajo, ne¬ ftanovitnoft jih pa neufmiljenimu nepokoju v’ roke da, jim sagreni shivljenje, in jih od po¬ ti sapeljuje, ktera h’ zilju pelje, kjer nesven- 1 jiva krona le tiftih zhaka, kteri fe neutrudeno y ojfkujejo, f’ftanovitnoftjo hrepene po vezhnim shivljenji, in fo v’ dobrini zlo do konza svefti. 500 Kdo tedaj ne vidi nevarnofti, v’ ktero naf ne- ftanovitnoft poftavi? Kaj ne, de naf je ona ob mar/lkako vefelje, ob marfikako frezho perpra- vila? Koliko bomo pa fhe le v’ prihodnim zha- fu na sgiibi, zbe ne shivimo po ftanovitnih vodilnizah in naukih, ampak po flepim do- mifhljevanji, tamnih obzhutlejib , in fpremen- Ijivih termah? t Stanovitnoft v’ dobrini je tedaj gotovo nar vezhi dar boshji, sa kteriga mora¬ mo ponishno profiti, in deleshni je bomo, zhe le tifte perpomozhke prav obrazhamo, ktere nam pamet in vera tako gorezhe perporozhale. Vedno imejmo tedaj apofteljnovo opominovanje pred ozhmi, kteri pravi: Bodite Jianovitni in nepremakljivi, in smirej rajtite u’ Gospodovim delu, ker vejte, de vafhe delo ne bo sapjtojn v' Gojpodu. Pilatushevo obnafhanje fhe nekoliko ob krat¬ kim premiflimo —- in preglejmo, sakaj je Pi- latush Jesufa, od zhigar nedolshnofti je bil pre- prizhan, vender k’ fmerti obfodil; in fposnali bomo, de ga je prepovedani Jirah pred ljudmi v 5 ta greh sapeljal. Tudi v’ tem natn je nje¬ gov isgled v’ nauk in fvarjenje. 2. Vfe Pilatushevo obnafhanje kashe, de ni bil proft od nefrezhniga llrahu pred ljud¬ mi. Preprizhan je bil, kakor fmo popred fli- fhali, od Jesufove nedolshnofti. Per vfakim fprafhevanji fe je bolj preprizhal, de Jesufa le nevofhljivoft in fovrafhtvo toshita. t Si je tudi slo persadeval Jesufa oteti, in fe fperviga rnoshko v’ bran poftavi krivizhnim profhnjam Jesufovih fovrashnikov. Ker fo pati va-njsmi- 501 rej bolj tifhali; ker je od fvojih fprednikov podfhuntano ljudAvo smirej huje vpilo; ker fo mu rekli, de morajo nad njegovo svefiobo do rimfkiga zefarja dvomili, zhe takiga zhlo- veka ispufii, kleri fam febe kralja dela; in ker fe Pilatush boji v’ Rimu satoshen biti, de pun¬ tarjev ne fhlrafuje, ampak jim fhe le potuho deje; tedaj je bil Arah fvojo dolshnoA prelo¬ miti premagan od Arahu pred ljudmi in pred njih nejevoljo, in sato je Pilatush fvojimu pre- prizhanju nafproti Aoril. Kaj fe nam nad ta¬ kim obnafhanjem sdi? Ali li samoremo takiga fodnika isgovarjati ali tako fodbo poterditi ?. Ali ne vidimo nad Pilatushem kako delezh zhlo- vek sajdepkteri fe v’ fvojim djanji in nehanji ljudi prevezh boji, ali pa jim prevezh dopaAi sheli? Kako slo fpodkopuje tako obnafhanje vefi, f’ ktero moramo dolshnoAi fvojiga Aanu fpolnovati, in pofhtenje, ktero fmo Bogu dol- shni ! PreArahoviti zhlovek pazh velikokrat na ta modri nauk posabi: Bogu moramo bolj po¬ korni biti, kakor pa ljudem! v’ kakim nafpro- tleji je pazh fam f’ fabo! kolikokrat mora fvo- je preprizhanje satajiti, in mu ravno nafproti delati! Kako krivhhin in neusmiljen je , kdor v’ fvojim djanji in nehanji le na zhlovefhko hva¬ lo, ali zhlovefhko grajanje, na zhlovefhko Iju- besen ali zhlovefhko fovrafhtvo gleda! SapAojn ga nedolshnik pomdzhi prdfi, gluh je proti nje¬ govim profhnjam, ker fe boji, debi fe njegovi- tnu mogozhnimu Aifkavzn ne sameril, ko bi ne- dolshnimu pomagal. SapAojn ga profite, de bi Itako fploh dobro rezh ftorili pomagal, ne uflifhi vaf, ker fe boji, de bi ne bil perliljen temu mogozhneshu kaj sopergovorili, ali pa fe temu prijatlu sameriti. De bi ljudem dopa- del, ktere ljubi, zhifla in zhafti, ali je lizer kako s’ njimi v’ savesi, velikokrat fveto sapo- ved fvoje dolshnofti s’ nogami tare, fvojo veft bres premiflika rani, fvoje opravke v’ nemar pufha, fvoje dobro ime omadeshije, fvoje pre- rnoshenje v’ nevarnoft flavi, in fe taziga dela loluje, ktero je gerdo in nevarno. — Zhlovek, zbes kteriga zhlovefhki lirah in zhlovefhka dopadljivoll toliko, ali vfe premo¬ reta , je vedno v' nevarnofii de ga golizfjeJ'le¬ pe, sapeljivzi pa v' napzhine preg refhne na¬ mene obrazhajo. Zhe mu shivo pred ozhi po- llavifh, de fe bo P tem ali P tem ako lih pre- grefhnim delam ljudem perkupil, kteri mu bo¬ do slo hvaleshni, in ga smirej pomnili; de fe bo P fpolnjenjem fvojih dolshnoft, in P fvojo veftnoftjo in tankobo ljudem sameril, fe bo ob njih fpofhtovanje perpravil, in jih soper febe raskazhil; zhe mu kaj taziga shivo pred ozhi poltavifh, ga bofh prezej toliko preltrafhil, de mu bo pamet otamnela, veli safpala, in de bo sadnizh kakor Pilatush perpravljen v’ tvoj pre- grelhin in hudoben fvet dovoljiti. In kako bi bilo mozh takimu zhloveku, kteri v’ fvojih miflih ali sheljah, in v’ fvojih opravkih tako fkerbno na zhlovefhko hvalo, ali zhlovefhko grajenje, na njih ljubesen in fovrashtvo gleda, mir in pokoj vejil vshivatn ktera fta nam v’ nafho frezho slo potrebna 505 fej mu fkerb, de bi f’ fpolnjenjem dolshnok fvojiga IVanu tega v’ framcto ne perpravil, te¬ ga paevezh shalokniga ne ilorij, tega pa soper febe ne rasdrashil, vfe vefelje per nar boljfhih delih opelini. V’ velike s»derge pride, in slo je nepokojin, ker sheli vfim ljudem prav ko¬ riti, in vfim dopaki. Ali pa nifla nefrezhni zhlovefhki krah, in nesgodra zhluvelhka dopad- ljivok she vzhafih prevelike oblaki zhes vaf ime¬ la? Kolikokrat ke Jakno preprizhanje satajili, le nike sa refnizo potegovali, nike zhednoki branili, in nike dobriga korih, ker ke fe bali, de bi f’ fvojo odkritoferzhnokjo koga ne skali¬ li, in fe mu ne samerili. Kolikokrat ke fhe fvojimu preprizhanju nalprcti govorili, in de¬ lali, kolikokrat ke v’ imenitnih in velizih re- zheh krahovito perjenjali, ke marfikaj poter- dili, de je ref in prav, in ke marfikaj koriti dovolili in perpukili, kar je vender vafha pa¬ met in vek sanizhevala, in kudila! kolikokrat fte v’ govorjenji s’ drugimi potegnili, in jih hvalili, le salo de bi nehlerim ljudem dopadli, kterih prijasnoki nozhete sgubiti, deflih vam je vek tako obnafhanje kakor pregrefhno ozhi- tala! — Ali nike vzhafih kiziga dobriga dela opukili is krahu, de bi fe neklerim ljudem ne samerili ? Ali bi ne bili lahko vzhafih kaj hudiga ubranili, ko bi ne bili preodjenjavni do tazin ljudi, kteri zhes vaf veliko premore- j°? Ali nike marfikdaj kakor orodje v’ kake hude naklepe drugim ljudem flushili, in po¬ lagali, ker fe vam je nemogozhe sdelo , temu Predniku kaj odrezki, temu prijatlu kdej v’ 504 bran fe ftaviti, ali lema dobrotniku kaj soper- govoriti? t Se nifte vzh a (ih umnih in pravizhnih ljudi le sato ogibali, de bi vaf ne bili nekteri nevofhljivzi vidili? Ali nifte nikoli sato v’ sa- nizhljive in nevarne drufhine hodili, -de bi fe bili sanizhevanja nekterih ljudi obvarovali , in de bi fe po njih nuikih in fhegah ravnali ?— Oh! le fposnajle, de takofhniga nefrezhniga zhlovefhkiga ftrahu, in zhlovefhke dopadljivo- fti nifte prav profti, ampak de fhe le velikokrat fta fe v’ vafhi befedi in vafhim djanji kasala, in fhe le velikokrat fta vam bila v’ klezhet, ali v’ fkalo, nad kterj fe je vafha zhednoft rasbi- la! Oh ! ljubesnivi poflufhavzi! to naj vaf mo- zhno fpodbada, taziga greha snebiti fe, kteri vam je she tolikokrat fhkodoval, in vam sna fhe fhkodovati! V' tem naprejvsetji naj vaf apo- ftoljfki nauk podpera: Boga moramo bolj po¬ korni. bili , kakor pa ljudem. t Strah boshji naj sa vfelej preshene vef zhlovefhki ftrah is vafhi- ga ferza. Kriftjani, nobene minule ne odlafhajte ta neframni jarm nefrezhniga, pregrefhnig* zhlovefhkiga ftraiu od febe vrezhi, in nikoii ne perpuftite, de bi vaf kdo ob nar vezhi le¬ poto, ki jo imste,' namrezh ob kerfhanfko proftoft perpraviL Ako fvet hozhe, de bi p° njegovih poftavah, fhegah, in navadah shiveli? 1 shivite (izer po njih, to de le toliko po njih shivite, kolikor Fe f’ zhednoftjo fklepajo. Ka¬ dar pa hozhe hudobni fvet zlo v’ fvetifhe fe- gati, zhednofti mejnike ftaviti,. greh pa povik- fhevati, — takrat fe fmejajte njegovimu pove¬ lju, in fe njegovi modrofti na vfo mozh v’bran t davite. Nikar ne bodite gerdi in sanizhljivi Ai s h n i ki fveta in greha, ampak shlahtni, ime¬ nitni zhaftivzi zhednofti. — Taka fushnoft zhed- nofti nafho proftoft mnoshi, povelizhuje, oshlaht- nuje, in bolj popolnama dela, in naf vezhne frezhne proftofli otrok boshjih vredne flori. — Kar pa zha/no nefrezho in fhkodo sadene, le s’ Davidam režimo : Oni bodo kleli, ti bofh pa shegnoval (blagroval). Ref, Jvet bo klel, pa njegovove kletvine bo konez, ii bofh pa shegnoval , in tvoj shegen bo vezhin , ker iifii vek omej ne bo oframoten , kdor t>’ Gofpoda saupa. — Amen. Peta poftna pridiga. Ker Judesh vidi, do je Jesuf obfojen, fe rkafa , in vlk- fliim duhovnam in .ftarafhinam tridefet frebernikov na- naj pernefe rekozh: Grefhil fini, ker fim nedolslino kri isdal. — In je frebernike v’ tempeljnu od febe vergel, fe je prožil pobrat, je fliel tje, in fcije »’ vervjo obelil. Mat. 28- I^va apofteljna fta fvojimu bolhjimu uzheni- ku Jesufu filno nesvefta; eden ga je salajil, ®den pa isdal; eden dela dolgo, ojftro in ref- nizhno pokoro sa fvoj greh, eden pa obupa, in umerje v’ nefpokornofti; eden je vidna gla- 20 { va Jesufove zerkve, in je v’ nebelih in na sem- ]ji neisrezheno vifoko povikfhan, eniga dufha je pa v’ pekel pokopana, in nad njegovim truplam fe ljudem na semlji Hudi. Praviza boshja! kako nesapopadljive fo tvoje fodbe! Kdo fine savoljo raslozhka, ki ga med grefh- niki delafh, od tebe rajtingo terjali? Kdo te fme vprafhati, sakaj eniga grefhnika oshivifh, eniga pa sapuftifb? Tako fpolnujefh, kar je Jesuf nekdaj fvojim apofteljnam prerokoval, de bo ismed dveh, ktera ha enaziga shivljenja, eden isvoljen, eden pa pogubljen: Takrat bo¬ jta dva na polji , eden bo Jprejet , eden bo pa savershen. In mi ljubesnivi poflufhavzi! kteri fmo grefhniki, kakor ta dva apofteljna ali bomo v’ Petrovi pokori, ali v’ Judeshevi nelpokornofti umerli? Upam fizer, de ne bomo v’ Judeshe- vim obupanji umerli, ali pa tudi ne bomo v’ njegovi nefpokornofti umerli? Ali bodo naflii grehi zlo do nafhe fmerti, in fhe po nafhi fmerti oftali, kakor Judeshev greh; ali pa bodo kakor Petrov greh oprani in isbrifani? Oh! ljubi poflufhavzi! tega vam ne more¬ mo ne jeli, ne fvetniki, ne angeljzi povedati; to fkrivnofl: fam Bog ve, in jo perkriva f’ ta- mo fvojih vezhnih fklepov, in tukej lahko Je¬ sufove befede povsamem: Tega nihzhe ne ve, tudi angelji o’ nebejih ne, ampak le fam Bog• Pa zhe ravno ftrafhne globozhine boshje modrolli, in boshjiga snanja predersno ne fme- mo pregledovati, vender fmemo od sgorej ime¬ novane vprafhanjas’ previdnoftjo foditi, in fploh 507 rezhi, de je Judesheva fmert slo fplohna in na¬ vadna, de jih bo veliko kriftjanov Judesheve fmerti umerlo, in de fe je tudi nam bati, de bi take fmerti ne umerli. Ta je ftrafhin nauk! pa vender moram od njega govoriti, in ga po raslaganji rasfvit- 1 jenih zerkvenih uzhenikov rasloshiti, ker je ve¬ liko kriftjanov, kteri fe lizer umne, prebrifane in modre fhtejejo, pa vender hozhejo veliko¬ krat nepremakljive refnize fveliga evangelija f’ pohujfhljivimi nauki sdrushiti, in ker je to nar vifokejfhi ftopinja hudobije hudih flraft, de zhloveka k’ sadnji nefpokornofti pervlezhejo, kakor she ftari pregovor pravi: Kakorfhino shivljenje , taka fmert. In to je fkorej goto¬ vo; kdor je igro ljubil, jo vezhi del ljubi do fmerti; kdor je bil nizhemurn, fe hozhe tudi v’ fmerti od drusih kaj lozhiti; kdor ima ftaro fovrashtvo, ga tudi na fmertni poftelji sagovarja, ali pa fe f’ fovrashniham morebiti le k’ videsu fpravi; kdor jev’ nezhiftofti shivel, fi fhe zbaft is tega dela, de kakor sveft malikovavez fvoji- ga malika umerje; kdor ima pluje blago, fe nozhe f’ povrazhilam ob dobro ime perpraviti, in ga nozhe fvojim jerbam is rok vseti ; in ker fe flehern fvoje hude navade vezhi del ta¬ ko fvojoglavno dershi, torej fe bo nad njim Jesufovo ftrafhno shuganje ispolnilo: K’ fvojili grehih bojte umerli. Pazh ref! ljubesnivi poflufHkvzi! veliko krijtjanov umerje v ’ nefpokornofti , in nef rezil¬ na Judesheva fmert, je fmert neisrezheno ve- liko gre f/mikov. To premifhljevanje naj nam um 20 * 508 in pasnoft budi, ti pa. o Bog! nam daj fvojo gnado, de bomo to refnizo smirej premifhlje* vali; in zhe mi bo kdo savoljo tega ozhital, de tako shaloftin nauk osnanujem, me ti, moj Bog! f : tem isgovori, de f. evangeli od nobe¬ ne refnize sloshnifhi, in ojflrejfhi, kakor od te, ne govori, in de fe osnanovavzi tvoje be- fede f’ tem nar bolj pregrefhe, zhe ljudftvu nauke perkrivajo, klerih fi jih ti f’ tolikim pridam, in f’ toliko fkerbjo uzhil. * Ne bilo bi prav foditi, in mifliti, de fe Judesh Ifhkarjot, kteri je Jesufa Kriftufa Judam isdal, ni nad fvojo isdajbo, nad fvojo ofludno pre¬ greho, nizh kafal , in je nizh objokoval. Nje¬ gova hudobija ga je mozhno prefiinila , njego¬ va huda veft fe je sbudila, in ga je s’ ftraham in shaloftjo napolnila. Judesh fposna hudobijo in velikoft fvoje pregrehe, in fe kfa. GreJJiil Jim, pravi, ker Jim nedolshno kri prodal', grefhil fim, ker hm nedolshniga, pravizhniga zhloveka v’ fmert isdal. c Studi fe mu nad plazhilam njegove isdaj- be, nad tridefet freberniki, in jih ponuja ve¬ likim duhovnam; in fhe potem, ko jih ti no- zhejo nasaj vseti, jih Judesh vezh per febi ne terpi, ampak jih nlife v’ tempelj, in jih tam od febe vershe. In vender per vfim tem ne flori pokore, ampak kakor savershenez umerje: Tj e je f/iel, in Je j’ vervjo obejil. Ta Jude- shev sgled nam je lahko v’ nauk , de bi mogli i mi savoljo fvoje majhne, in flabe pokore v flrahu bili. Ker, ako je Bog Judesha savergel, 509 ali fe ni tudi nam bati, de bi ne bili saver- sheni? Zhe je Judesh grefhil s’obupanjem nad miloftjo boshjo, in je v’ nepokori oftal, ali pa mi ne grefhimo tudi fkosi preveliko, preders- no saupanje, in fkosi sanikernoft, mehkoto, in flaboft? Nafha grevinga fhe ne dofeshe natore prave grevinge, nafh fklep poboljfhanja je fko- rej vfeiej bres fadu. Judeshevo sadershanje je bilo nafproti boshji dobroti in milobi, nafhe je pa nafproti boshji pravizi in fvetofti bo- shje sapovedi. S’ befedo, nafha pokora je ve¬ zhi del pokora bres shalolli, ali grevinge, po¬ kora bres terdniga fklepa in poboljfhanja, po¬ kora, ktera je pravi refnizhni pokori, in vfim naukam fvetiga evangelija naravnoft nafproti. Nafha pokora je i. bres Jerzhne shalojli ali grevinge. Oh, ljubi kriftjani! zhe fveje fer- ze pregledamo, in farni febe prav isprafhamo in prefodimo , lahko fposnamo, de to fhe po¬ dobno ni pravi grevingi, kar mi grevingo ime¬ nujemo', in de kriftjani vezhi del ne fkerbe sa ferzhno shaloft, kadar gredo k’ fpovedi, ako lih je notranja, zhesnatorna, popolnama sha¬ loft dufha sakramenta fvete pokore. Lahko fposnamo, de kriftjani le sato fkerbe, de fvoje grehe fpovedniku perpovedujejo, in de je mo¬ litev , kteri grevinga pravimo , le perftavek k’ njih fpovedi; lahko vidimo, de fhe marfikdo posabi poverfti fpovedovati fe , in potrebne mo- litvize saporedama moliti; in de nektcri grefh- niki fvoje nar vezhi grehe fpovedniku pravijo le kakor rajtingo, ktero fo mu dolshni pove¬ dati od fvojiga sveftiga fpominja, in od ker- 510 fhanfkih fhe v’ mladofti prejetih naukov. To premifhljevanje, 1. p.! bi moglo marfikomu veli savoljo grevinge Obuditi in lake ljudi pod- uzhiti, de njih grevinga ni drusiga, kakor is frede fkal isrezhene befede : Oni bodo is Jrede fkal (ismed fkalovja ) vpili. Pfalm. io3. Is taziga premifhljevanja bi marfikdo fposnal, de je njegova grevinga le befeda , ktere fe je na- uzhil, de pa ne pomifli, kaj befeda pomeni, in bi fposnal, de mora v’ ferzu mifliti in zhu- tili, kar s’ uftmi pravi; fposnal bi marfikdo, de fo njegove rnolitvize per fpovedi le befede, ktere pridejo is taziga ferza, ki je bolj terdo kakor fkala, ktero ferze je vfim obzhutlejem saperto, ako lih je bilo v’ drufhini Jesufovih otrok poduzheno, kakor je bilo Judeshevo fer¬ ze ljubesni njegoviga boshjiga uzhenika saper¬ to. in kamnito, ako lih je bil Judesh v’ dru¬ fhini Jesufa Kriftufa isrejen. Nafha pokora je 2 . bres terdniga fklepa , poboljfhati fe. Ne posnafh, 1. kriftjan! nato- re zhlovefhke dufhe, ne nauke sdrave pameti, ako pravifh, de je tvoj fklep poboljfhanja ter- din, in ftanoviten , deflih smirej flare grehe ponavljafh, in de danaf refnizhno to ljubifh, kar bofh jutrifhni dan fovrashil. Tertulijan fi je upal obetanje grefhnikov, kteri fvojih obljub nifo v’ djanji ispolnili, naravnott nizhemurno in prašno govorjenje imenovati. Nizhemurno in prašno je, pravi Tertulijan, zhe rezhejli'- Jejt Jim hotel nekaj Ji o rili, pa ni Jim Jtoril- Isgovarjafh fe, 1. kriftjan! in pravifh, de je tvoje mefo flabo, ali de je tvoja natora flaba, 311 deT 1 ih ravno tvoj padea v’ flare grehe fprizhu- je, kako mozhno je tvoje mefo, ker duha, kte- ri je vfa zhlovekova mozh in podpora, toliko¬ krat premaga, in v’ fushnoft fpravi. Sadnizh, pravi Tertulijan, zhe je lih tvoje mefo po tvo¬ ji mifli fhe tako flabo, vender fe fpodobi, de takrat, kadar fe zhes fvoje flabo mefo toshifh, tudi vfelej perpomozhke v’ mifel vsamefh, kte- re ti Bog daje, de bi sam ogel fvoje mefo v’ hersdah ohraniti. f' tem, kar je v' tebi Jla- biga fe isgovarjafk; na lo pa ne miflifh, kar je v tebi mozhniga. Ali miflifh, de ti ni v’ nizh ljuzh tvoje pameti, ktero ti je Bog dal , de te vodi? Ali ni nizh gnada boshja, klera neprenehama v’ notranjim tvojiga ferza govori, te fpodbada, preprizhuje, in mezhi? Ali nifo nizh, vfi dobri fvetje, gorezhe in mozhne opo- minovanja , in svelizhanfki rasgledje? — Oh! ljubi moj kriftjan! na to pa ne miflifh, kar je v ’ tebi mozhniga. Ako bi bil fhe kerhkejfhi, kakor je glashovna, pravi f. Avgufhtin, vender bi tvoja kerhkoft in flaboft tvojih padzov v’ greh ne mogla sagovarjati. De/lih /e glash kerhdk, vender ti dolgo zel ob- Jiane , ako ga varijefh. Najde f h glaske is klerik fo dedizov dedizi pili, in is klerik fke sda/ njih mlajfki pijo. Ta kerhkoft je dolgo verfto let premagala. Tako f. Avgufhtin fodi ; in kaj je tebi is tega fkleniti? To-le, de fvo¬ je neftanovitnofti ne morefh sagovarjati, de tvoj fklep poboljfhanja ni bil terdin, ne ref- nizhin, ne ftanoviten, ker ti od njega toliko¬ krat bres vojfkovanja, in bres fkufhnjave od- 312 ftopil. Ref je tedaj nizhemurno in prašno, ako rezke f h: Jeft Jim hotel nehaj Jtoriti (po- boljfhati fe) pa ni jim Jtoril. Poboshne dufhe! ktere fe soper majhne grehe vojfkujete, in jih ne morete popolnama satreti, nikar fe ne tre- fite! vafhe vfakdanje premagan je je naftopek vafhe flabe natore. Pa danaf ne govorim od vaf, ampak od velizih grefhnikov. Grefhniki! kteri fie fe dolge gofpodovavne pregrefhne navade she navelizhali, in sdaj nad fvojo fushnoftjo sdihujete, in li refnizhno per- sadevate prollolt boshjih otrok dofezhi, nikar ne obupajte in ne opefhajte savoljo nekterih novih padzov v’ greh, is njih ne morete fkle- pati, de bi vaf ha grevinga ne bila refnizhna. Tudi od vaf danaf ne govorim. Nafha pokora je 3. velikokrat pravi, ref nizhni pokori naravnoji nafproti. Tridentin- fki sbor nam (v’ 14 fe ji, 2 poftavi) od prave refnizhne pokore kratek, pa vender raslozhin sapopadek da, ker pravi: V sakrarnentu f. pokore ne moremo odpufhanja fvojih grehov bres naf hi ga veliziga jokanja in truda dofe¬ zhi , ker boshja praviza tako hozhe. Po tem nauku fe moram kakor kriftjan dershati, ker mi f’ temi befedami zerkuv govori, in (Veli duh me uzhi po uku tiftiga zhaftiliga sbora, zhigar vodnik in glava je fam fveli Duh. Tak sapopadek mi da duh boshji, de je namrezh refnizhna pokora, veliko jokanje, veliko delo, velik trud , veliko persadevanje , velika shaloft, in teshavin kerfl. — Te dolshnofli naf zlo no¬ bena rezh ne refhi, ne veljava zerkve, ne sa- 313 klad njenih odpullikov, ne oblafl njenih flu- »habnikov, ne tmenitnoll in obilnolt nafhih fvetih del. Kdor drugazhi mifli, famiga Boga preklinja, fe nar imenitnifhi laltnolti boshje leti, in fe nad pravizami boshje vezhne pravi- ze pregrefhi; ker tako boshja praviza hozhe . Sdaj pa sdrushite zhe morete, to podobo kerfhanfke pokore P podobo tifte pokore, kte- ro vfak dan pred faboj vidite, in ktero Ite she morebiti farni velikokrat delali. Ifhite fols in dolsiga truda v’ ti (lih navadnih, perpovedujo- zhih, naglih, rastrefenih, pogoltnih, smirej ena- zih, in smirej hitrih fpovedib, in le na tanko preglejte, ali je v’ njih kaka ifkra prave gre- vinge. Preuzhite me, ako me samorete, in po¬ vejte mi, kako je mozh ta dva tako soperna, in tako slo nafprotna sapopadka od pokore sdrushiti, in sedi niti ? Nafha pokora je 4* JvetoJli J^ evangelija naravnojt naj proti. Oh! ljubi bratje! ko bi bila pokora taka, kakorfhno 11 jo mi domifh- Ijujemo, kje bi bila imenitno!! in fvetoll ker¬ fhanfke poltave? kaj bi bilo is tih tako modrih 'n tako svelizhanfkih sapoved nafhiga boshjiga poltavodajavza, zhe bi fe grefhnik prezej vfe fhtalinge sa greh obvaroval, de bi le fvoje gre¬ he fpovedniku povedal? Kaj bi bilo is tille 'oske poti , in kako slo bi fe rasfhirila, ko bi fe v’ nebefa prifhlo f’ tako oltudnim prellopan- jem od greha k’fpovedi, in od fpovedi v’greh? Varimo fe pravi Tertulijan, de ne bomo v ’ dobroti boshji perganjka nafhli, Boga sha- liti, in greh delati, šarimo fe, de ne bo obil- 314 na dobrota boshja nagnjenja zhlovefhke pre- dersno/ti budila in mnoshilal Le nikar nemi- flite, de je pot greha tudi pot refnizhne po¬ kore. Pa vender nekteri kriltjani greh delajo s’ naprejvsetjem, de fe ga bodo ispovedali, in fe ga ispovedujejo s’ naprejvsetjem, de ga bo¬ do fpet delali: Ravno kakor bi nam bila pot k ’ grehu salo odperta , ker nam je pot li po¬ kori odperta. In ali fe fhe hozhemo zhuditi, de riafhi grehi po tazih fpovedih zlo do fmer- ti oftanejo, in de fe nam, ako lih fmo fe to¬ likokrat grehov ispovedali, sadnizh ravno tako kakor Judeshu Ifhkarjotu godi, de namrezh v’ nefpokornofti umerjemo, in de fe tifto ftrafh- no shuganje Jesufa Kriftufa nad nami fpolni, kteri pravi: V' Jvojih grehih bojte umerli? Pa mi povejte, ljubesnivi poflufhavzi! sa- kaj upate, de ne bofle v’ fvojih grehih umer¬ li? Morebiti bo refnizhna pokora fvojo natoro sato fpreobernila, de bo vafha pokora, refni¬ zhna pokora, in de vaf bo potlej vafha poko¬ ra svelizhala ? Morebiti bo zhlovek, kteri je is greha k’ fpovedi, is fpovedi v’ greh hodil, vfaj per fvoji fmerti fam v’ fe 11161? morebiti bo fpominj na vezhnoft v’ njem tifte obzhutleje obudil, ktere fo hude Uradi, in krivi sapopad- ki od pokore v’njem sadufhili? Ne rezhem, de fe grefhniku na fmertni poftelji ni mogozhe prebuditi. Tode vi fpovedniki! flushabniki boshji! kteri P fvojimi pridigami in nauki du- fhe kriftjanov is shivljenja k’ fmerti vodite, in is zhafa v’ vezhnofl: fpremljujete, kteri fte to shaloftno, pa vender ljubesni polno duhovno 315 flushbo she velikokrat opravljali, in fte bili she velikokrat per fmerti umirajozhih grefhni- kov, pridite femkaj, in povejte nam, ali fte v’ fvoji dolgi flushbi kaj taziga she Velikokrat fkufili, kar bi nam utegnilo na fmertni pofte- 1 ji upanje delati? Ali fo fpovedi, ktere fo vam bolniki na fmertni poftelji opravljali, kaj bolj- fhi od unih, ktere fo vam fvoje sdrave dni opravili? Ali fte nad njimi kaj bolj ferzhno in bolj shivo grevingo in shaloft nad grehi vi- dili? Je bil njih fklep poboljfhati fe, kaj terd- nejfhi in ftanovitnifhi? Ali je bila njih pokora kaj bolj podobna in enaka tiftimu sapopadku, kteriga nam zerkuv od refnizhne pokore daje? in zhe fo fe taki grefhniki osdravili, kteri fo bili she v’ fmertni nevarnofti, in fo vam do¬ bre obljube delali, ali fo fe po fvoji bolesni ref fpreobernili, in ali fo ref kakor novi lju¬ dje shiveli ? Ali nifte velikokrat mifiili, de fe bolnik le savoljo blishne fmertne nevarnofti fvojih grehov ispoveduje, ali pa, de fo ga le njegovi shlahtniki in fofedje k’ fpovedi prego¬ vorili, de bi ga pred vezhnim pogubljenjem oteli? Ali fe vam ni fpovetl savoljo flabofti. v’ ktero je bolesen truplo in dufho perpravila, fhe bolj flaba, in fhe bolj nevarna sdela? Ali fe nifte v’ tazih perloshnoftih velikokrat Jesufo- 'iga shuganja fpomnili, kteri pravi: V' J voj ih grehih bojte umerli! Oh, Gofpod! sa naf dragi zhaf pokore fhe tezhe, pretekel je pa she sa toliko nefrezhnih dufh, ktere fi ga nifo liotle v’ prid obrazhati, «li pa ktere fo ga fhe napak obrazhale; sa naf 316 pa ta zhaf po tvoji nefkonzhni milofti fhe ni pretekel. Ta fveti poftni zhaf je fofebno v’ pokoro odlozhen. Zerkuv, sa fvoje otroke fkerbna mati, nik¬ dar ne neha, fvojih otrok h’ pokori opominjati, in vabiti; pravi nam, de je sdaj v’ poftu bolj treba, kakor drugikrat s’ saupanjem in f’ prid- noftjo ta dragi zhaf v’ prid ohrazhati, ker fo poftni dnevi, dnevi odpufhenja, dnevi ufmi- ljenja, dnevi svelizhanja, dnevi pokore v’ od- pufhenje grehov, in v’ isvelizhanje nafhih dufh. — Posnejfhi pravi katoljfhka zerkuv, bomo tih drasih dni sheleli, na ktere sdaj malo po- rajtamo; ifkali jih bomo, pa bodo pred nami bejshali; fmert, ktera prasne shelje prehituje, bo hitela naf v’ vezhnoft poklizati, in naf bo k’ nefpokornimu Judeshu perdrushila. Oh Gofpod! ufmili fe naf, in odverni to nefrezho f’ fvojo fveto gnado od mene in od mojih poflufhavzov! — prefiini nafhe ferza f’ fvetim, svelizhanfkim ftraham ; raskropi nafho flepoto, odsheni od naf sapeljivoft, in daj nam k’ refnizhni pokori, in po njej k’ vezhni fre- zhi priti! — Amen. 517 t Shefta poftna pridiga. Gofpod! fpdmni fe na-me, kadar pridefh v> fvoje kralje- ftvo. Luk. 22. •Jesufovl fovrashniki fo tedaj premagali! — komej je fodba nad Jesufam po njih sbeljah fklenjena, she hitro vfi kervisheljni gredo, jo nad nar nedolshnifhim odrefhenikam ispolno- vat; — in nar ftrafhnejfhi greh je Itorjen, kteri fe je kdej na fvetii godil. Jesuf Kriftuf na krishi vili! — En rasbojnik mu viti na def- nizi eden pa na levizi; in saframovanje njego¬ vih fovrashnikov, in gerdo safmehovanje div¬ jih ljudi fhe sdaj ne neha, njegovo she savolj drugih rezhi dovolj shaloftno in pobito ferze shaliti. — Pogled rastepeniga in vender tiho in voljno terpezhiga Jesufa, bi bil mogel fleher- nimu zhloveku ferze omezhiti, in ga k’ milo- vanju fpodbofti; pa zhlovefhko ferze, v’ kte- rim hude flrafti gofpodujejo in divjajo, je ta- k6 terdo, tako sakerknjeno, in tako neufmilje- no , kakor de bi zhlovefhko ferze ne bilo. — Jadovjki kralji sdaj pokashi Jvojo mozhl — tako hudobneshi sraven Jesufoviga krisha vpi¬ jejo, — rejhi Je , in Jtopi is krishal tode lej! kako flab fi , drugim Ji pomagal , Jeki pa ne fnorejh pomagati. 518 Tako vpije vefelje nad ptujo (Ijudfko} ne- frezho, in neotefana predersna rasujsdanoft; in fhe eden fokrishanih ne more fvojiga divjiga ferza sadnje ure fvojiga shivljenja satajiti, in Jesufa ravno tako safmehuje. — Kaj terpezbimu, in pobitimu zhloveku huj- fhi dene, kakor sanizhevanje, in ozhitno vefe¬ lje blishniga nad njegovo nefrezbo ? — Jesuf pa rnolzhi, tudi nar vezhi britkoft voljno ter- pi , in njegovo molzbanje vfe ljudi uzhi: Ka¬ dar hudobija, ali huda ftraft, ktera te prega¬ nja, nar vifheje israfte, takrat naj fe tudi tvo¬ ja poterpeshljivoft nar globokeje vkorenini! Vi- tes zhednofti bodi, in v’ Gofpoda saupaj! On, ki vfe dobro plazhuje, bo tudi tebi krono pre- maganja na glavo poftavil! •— Drugi rasbojnik (defni rasbojnik, Disma) je bil krotkejfhi in shlahtnejfhiga ferza'. Go¬ tovo je she grede po poti na hrib Kalvarjo premifhljeval Jesufovo tiho, in vifoko poter¬ peshljivoft, in gotovo mu je Jesufovo mirno molzhanje med sanizhevanjem njegovih fovrash- nikov globoko v’ ferze fhlo, in mu ga orne- zhilo. •—• Vef nejevoljin nad divjim sadersha- njem , in nad rasujsdanoftjo leviga rasbojnika, ga pofvari, in potlej fe k’ Jesufu oberne, in mu rezhe : Gofpod! fpomni fe na-me, kadar pridefh v' f voj e kraljejivo ! — Tukaj vidimo, de tudi nar vezhi revesh in sapufheniz zhloveka najde, kteri ga ve po saflushenji zeniti. —Jesuf, kteri je fhe v’ bo- lezhinah in v’ terpljenji dobrotnik in refhnik isgrevanih grefhnikov, mu vef ufmiljen od- 519 govori: t She danej boj h d manoj v' raji ali paradishi. Kriftjani! kdo ismed naf bi ne ho¬ tel per Jesufu pomozhi ifkati, zhe je ravno The tak grefhnik? — Jesuf je The sadnje ure fvojiga posemljifkiga shivljenja fkasoval, deni prifhel pravizhnih, ampak grefhnikov ifkat. V’ Tvojim shivljenjj je marfiktero shaloftno fer- ze potolashii, in ovefelil, in The na krishi je grefhniku, kteri je va-nj upal, terdno oblju¬ bil, de bo kmalo v’ njegovo kraljeftvo prifhel. — Tode ljubi poflufhavzi! nobene sgodbe bolj napak ne obrazhamo, kot sgodbo dveh rasboj- nikov, ktera fta bila s’ Jesufam krishana. Leni in nemarni kriftjani jo v’ to obra¬ zila j o,. de jvoje nar imenitnifhi delo , nam- rezh Jo oj e Jpreobernjenje in poboljf kanje, od dne do dne, zlo do Jmerti odlajkajo. fvlar/i- kdo pravi : Zhe je bilo rasbojniku she pred durmi vezhnofti, to je, majhno pred fmertjo mogozhe fpreoberniti Te in gnado in miloft bo- sbjo dofezhi, bo ja tudi meni mogozhe per konzu mojiga shivljenja pogubljenju oditi. — Kakfhina neumnoft! kakThina nevarnoft! t Spos- najmo vfaj d a naf, kako neisrezheno nevarno je Jvoje Jpreobernjenje in poboljfkanje, ali Jvojo pokoro na JtaroJi, ali pa zlo do Jmer- tne ure odlafhati, in kako malo usrokov ima¬ mo na rasgled’ defniga rasbojnika sanafhati Te. * Kdo fi upa fprizhati, de je bil defni ras- boj nik saftaran grefhnik? Ref je fizer, de je nekoga, morebiti v’ puntu, ubil. Ta pregreha je bila she taka, de jo je mogla gofpofka po- 320 fhtrafati. Ali pa vemo, kaj ga je k’ ubijanja sapeljalo, in v’ kakfhinih okolifhinah je to 1 pregreho ftoril, ali vemo, zhe on ni bil ubija- vez fvojiga blisbniga le po nejevolji, in le is nep revi d n c IH? Njegovo shivljenje nam je pre¬ malo snano, torej ga ne moremo prav prefo- diti, kakfhin je bik Ako bi pa is famiga tega ubijanja, od kteriga f. pifmo govori, hotli vfe njegovo shivljenje obfojevati, in ga med terdo- vratne, saflarane grefhnike fhteti, bi Jesufa ne ubogali, kteri pravi: Nikar ne fodile , nikar ne pogubljujte ; bi tudi na snanje dali, de lju¬ di lilno malo posnamo. —Ali naf ne uzhi fkufh- nja, de je nekteri zhlovek, kteri kakfhino o- zhitno pregreho soper zefarfke poftave flori, savoljo ktere ga gofpofka mora fhtrafati, in mo¬ rebiti fhe zlo f’ fmertjo fhtrafati, fhe vender veliko boljfhi, kakor pa fo nekteri, kteri niko¬ li gofpofki od fvojiga shivljenja odgovora ne dajo , in fo sadnizh s’ veliko zkaftjo pokopani, ako ravno fo fkrivej druge ljudi ropali, in ubijali? Ali ne verjamete, de je tak zhlovek, kteri f’ lilo in ojftroftjo fvojim domazhim grenko shivljenje dela, njih sdravje podkopu- je , in fzhafama ubija, pred Bogam vezhi fhtra- finge vredin, kakor pa tak zhlovek, kteri je fi- zer prijasen in poln kerfhanfke ljubesni, pa fvojiga sopernika v’ fvoji nagli jesi fmertno rani? Ali ne verjamete, de kamnitniga fkopin- za, kteri fvojiga blishniga ftifka, dere, in go- lufa, kjer in kakor ga more, in fvoje golufije i svijafhko pred gofpofko perkriva, per vfigave- dozhim in nefkonzhno pravizhnim Bogu huji .521 I fodba zhaka , kakor pa taziga nefrezhniga zhlo- veka, kteri savoljo velike revfhine po blagu fvojiga blishniga feshe, in je savoljo tega po poftavah ozhitno fhtrafan? Defni rasbojnik tudi sadnje ure fvojiga shivljenja kashe, de ni bil prav sabite glave, in prevezh divjiga ferza. Le njegovo sadershanje na krishi permerimo s’ sa- dershanjem leviga rasbojnika, in bomo vidili, de je ta she v’ Tvojim poprejfhnim shivljenji vfe drugazhi shivel kot defni rasbojnik. —Kdor tedaj fvoje shivljenje v ? flushbi greha potrati, kdor fizer nikogar f’ lilo ne ubije, pa raarli- komu shivljenje krati f’ pohujfhanjem , jeso in satiranjem , kdor dobro ime fvojiga blishniga tolikokrat ubija, in nedolshniga mori, — kdor tako dela, fe pazh malo fme sanafhati na ras- gled defniga rasbojnika, ako delo fvojiga po*- boljfhanja do sadnje bolesni, ali pa zlo do fmerti odlafha! In kakor fe ne more fprizhati, de bi bil defni rasbojnik v’ flushbi greha vef zhaf fvo¬ jiga shivljenja preshivel, ravno tako fe ne mo¬ re fprizhati, de je fhe le na krishi na fvoje poboljfhanje mi/lil. Deflih je imel od Jesufa in njegoviga kra- Ijeftva fhe judovfke sapopadke in predlodke, mu vender — Jesuf ni bil nesnan, ne nje¬ govi nauki, ne njegove zhednofti, ne njegovi »hudeshi. Tudi v’ jezhi je imel dovolj zhafa Ivoje poprejfhno shivljenje premifhljevati, fpos- | Hane refnize v’ fvoj prid obrazhati, in v’ Jebi dobre mifli, sbelje in obzhutleje buditi in vter- jevati. —Ako je tedaj tvoja pamet prevezh ber- 21 322 Ijava, in tvoje ferze prevezh divje, kakor de bi mogel dobro vediti , kaj je prav in tvoja dolshnoft, ako savoljo tega kerfhanfkih refniz malo ali pa nizh ne vefh, in fposnanih refniz v’ fvoje boljfhanje ne obrazhafh, fe li sarno- refh meriti s’ defnim nasbojnikam ? —In ako ravno bi h’ poboljfhanju potrebne refnize ve¬ del, ali pa dobro vefh, de bofh imel potrebni zhaf, jih o’ fvoje boljfhanje obrazhati? Kdo ti je povedal, de te bodo bolesni na blishno fmert opominjale? Ali te ne more fmert nanag- lim in neprevidama prehiteti ? Ali li li fveft, de bofh jutri vdal? Kaj pa bi bilo, ko bi le fpanje fvoji feftri fmerti v 5 roke dalo? — Ker je tedaj ura nafhe fmerti tako negotova , fe li hozhemo s’ rasgledam defniga fpokorniga ras- bojnika tolashiti, de bi fvoje fpreobernjenje do fmerti odlafhali ? fej fhe od njega ne moremo fprizhati, de fo fe njegove mifli in shelje fhe le sadnjo uro njegoviga shivljenja fpreobernile; kako slo fe tedaj prenaglimo, in v’ koliko ne- varnoft fe poftavimo! 4 She vezh! deflih je bila fmert na krishi filna in britka, je vender fhe krishanza, kteri je bil na krishi, vezh ur per sdravi pameti puftila. Tifte ure fi je zhlovek, kteri je sa fvoje svelizhanje fkerbel, lahko v’ fvoj prid obernil, v’ febi dobre mifli, in obzhutleje bu¬ dil, in redil, in fe tako v’ vezhnoft perpravil* ,Sej vidimo, de je defni rasbojnik take profte ure v’ prid fvoje neumerjozhe dufhe obernil- Kdo je pa tebi porok, de bofh na fmertni po- flelji sbranih mifel, in de bofh nar vezhi in 525 nar imenitnifhi delo fvoje dufhe premifhljeral? Ali te ne sna mozhna bolesen tako slo omami¬ ti , de fe ne bofh zlo nizh savedil ? Morebiti bofh ti tako flab, bolezhina pa tako velika, de ne bofh mogel fvojih mifel sbrati! Kako ti bo tedaj v’ takim kanu mogozhe, imenitno de¬ lo poboljfhanja sazheti, in frezhno dokonzhati? Ako hozhemo fhe bolj fposnati de odlafha- nja fpreobernjenja in pokore ne moremo f’ tem rasgledam sago varja ti, in terditi, fhe to-le pre¬ minimo : Kadar je bila fodba nad defnim ras- bojnikam fklenjena, fi potler ni vezh mogel daljfhiga shivljenja obetati. — Dobro je vedil , de je njegova fmert gotovo bliso, in de fe bo kmalo is tega fveta lozhil, in na uniga preko¬ pi]. In ravno to ga je gotovo mozbno perga- njalo, de bi fe sa frezhno prihodnje, vezhno shivljenje perpravii. — Vfe drugazhi je pa s’ nami! Koliko ljudi golufa svito upanje, de bo- I do dolgo shiveli! koliko jih lenoba omami! Pri- jatli naf radi motijo, ker pravijo, de nam bo she odleglo, de nam bo bol j f hi, in bolnik rad poflufha tako tolashbo in tako upanje; pa — ogolufani bolnik je med tem she per vratih vezhnotli! Deflih take tolashbe farne na ffebi ne sa- metjem, vender naf tako upanje, de bomo fhe dalje shiveli, fpet ravno takrat na semljo na- veshe, kadar fe nafbe posemljifke vesi tergajo, in nam ubrani sa vezhnok prav perpraviti fe. Umirajozhi kriftjani fe tedaj od defniga rasboj- nika tudi v’ tej rezili vezhi del lozhijo , kako fe tedaj hozhemo na ta rasgled fploh naflanja- 21 * 524 li, in fi fploh upanje delati, de bomo vfi sad- njo uro odpufhenje fvojih grehov sadobili ?— In ali fte premiflili, 1. p.! kolibo rezhi fe je per fmerli defniga razbojnika ftrinilo, ktere fo ga mogle mezhiti? — Per njem fo fe take okolifhine ftrinile, kakorfhne fe per nikomur ne Arini jo. Defni rasbojni k je na Hrani umi- rajozhiga Jesufa; vidi zhaftiti rasgled, kteriga Jesuf fhe na krishi daje; flifhi imenitne befe- de, ktere nafhimu odrefheniku fmertno uro is lift gredo; in je prizha njegovih bolezhin, pa tudi njegove vifoke dufhe, njegove poterpesh- ljivofti , Aanovitnofti, in mirnofti ferza. Ako ravno bi fe bil tedaj ta rasbojnik lih fhe le malo pred fvojo fmertjo fpreobernii, bife ven- der nad tem ne bilo toliko zhuditi, de fo ga take in tolike okolifhine k’ fpreobernjenju orne- zhile, ampak nad tem bi fe bilo fhe bolj zbu¬ diti, de fe nifo vfi fpreobernili, kteri fo bili per Jesufovi fmerti prizhe tolizih zhudeshev. —• Nam je fizer na fmertni poftelji tudi veliki isgled zhednofti pred ozhrm, kteriga nam je Jesuf per fvoji fmerti na krishi dal, kteri isgled mora flehernimu pametnimu zhloveku slo k’ ferzu iti. Pa koliko bolj je moglo defnimu ras- bojniku k’ ferzu' iti, ker je vfe to f’ fvojinn ozhmf vidil, in f’ fvojimi ufhefi flifhal I — Neis- rezheno nevarno je tedaj, in firafbno fe golufafb, ako odlafhanje poboljfhanja in pokore do fmert- ne ure savoljo tega rasgleda nad defnim rasbojni- kam sagovarjafh, in pokoro do fmerti odlafbafb. In sakaj ljubesnivi poflufhavzi! le defniga rasbojnika gledate, de farni febe tako slo golu- 525 ! fate? Sakaj ne promifhljujete tildi ftrafhniga rasgleda leviga rasbojnika, kteri je kakor de- fni sraven Jesufa vifel, pa je vender dosadnjo minute tak hudodelnik oftal, kakorfhin je bil morebiti vfe fvoje shive dni? Poglejte tega sa- vershenza! Ve, de mu je le fhe nektere ure shi- veti, in de je pred durmi vczhnofti! — pa vender tifli divji in nepobol ji bani zhlovek ofla- ne kakorfhin je bil popred. Njegoviga ferza ne omezhe ne ftrafhna jezha, ne veliki ime¬ nitni zhudeshi per Jesufovi frnerti; is njega fhe smirej kupi fovrafhtvo do ljudi, in divja togota, in fhe zlo Jesufa kolne, zhigar isgled bi ga bil mogel k’ sazhudenju in pofnernanju fpodbadati. — Tako tedaj nad tem nefrezhni- kam vidimo, kako slo fe pregreha zhlovekovl- ga ferza polafti, pamet omami, in vfe obzhut- leje sadufhi; de fhe zbloveka na kraji groba v’ divjazhnoft in obupljivoft perpravi, in mu poboljfhanje nemogozhe flori, Zhe tedaj to sgodbo (rasbojnikov) mirni* fhi in dalej premifhljujemo, loshej in hilrej- fhi tiftimu predfodku flovo damo, f’ kterim nekteri ljudje posno fpreobernjenje in pobolj¬ fhanje sagovarjajo, in ‘opravizhujejo, in bolj nam gre k’ ferzu fvet modriga ( Siraha, kteri pravi: Nikar ne odlafhaj Zt’ Cjofpodu f preo¬ brnili Je, in ne odlafhaj od dne do dne. Ne odlafhaj pokore do fvoje kolesni , ampak po- bljfhaj Je, dokler fhe utegne f h gre f hiti. t SiV i 'ah 5, 8. Kaj ko bi pazh nar imenilnifhiga ^ela nihzhe na negotovi prihodnji zhaf ne od- tafhal! 526 Kaj je bolj negotoviga kakor zhaf fmerti! kaj bolj nevarniga kakor odlafhanje fpreober- njenja! Ako bi h’ pokori drusiga ne bilo tre¬ ba, kot sdihlejev, in jokanja nad nafhimi gre¬ hi, bi bilo she lahko na fmertni poftelji po- boljfhati fe. Ker je pa h’ pokori potrebno fvoje ferze od grehov ozhiftiti, nar ljubfhi greh f’ korenino isruvati, f’ fvojim shivljenjem, to je f’ fvojim djanjem in nehanjem fkasati, de fino polni fovrashtva do greha, in ljubesni do zhednofti, in fofebno na snanje dati, de fi ref- nizhno persadevamo, s’ greham ilorjeno fliko- do , in dano pohujfhanje po vfi mozhi porav¬ nati, — ker je tedaj h’ pravi pokori vfe to po¬ trebno, kje imamo v’ ftarofti ali pa fhe le sad- «je ure fvojiga shivljenja sadofti mozhi in zha- fa refnizhno pokoro delati? — Ali na fmertni poftelji refnizhno shalolt nad greham obzhutimo, ali pa imamo morebi¬ ti le blifh prave grevinge? Ali fmo takrat ref greh sapuftili? Ali pa fmo morebiti mogli greh sapuftiti, ker fmo bili fhe popred od njega sapufheni, ker je ftaroft in bolesen hude ftra- fti smanjfhala, in nam mozh odvsela na dalej grehu flushiti? Ali imamo takrat refnizhne she- lje s’ Bogam fpraviti fe? Ali nafhe shelje i* zhifliga ftudenza isvirajo? Ali pa isvirajo le b ftrahu pred fmertjo in pred njenimi nafledki? — Koliko isgledov je, kteri nam dajejo per- loshnoft in pravizo take dvome budili, in nati* upanje na posno pokoro manjfhati! Kako m»' lokdaj vidimo na fmertni poftelji zhloveka, zlu- gar unanjfhina nam veliko upanje refnizhnig« 327 ipreobernjenja tlela! fpokorne folse mu teko, sdihuje nad fvojim rasujsdanim shivljenjem, gnhu in pregrefhnim perloshnoltim vezhno fovrashtvo obeta, in grosno lepe in zhaAile fklope dela. Zhe mu pa Bog po fvojim ne- fkonzhnim ufmiljenji fhe sdravje dodeli, in ga fraerti in peklu is gerla potegne, oh, kako slo fe tak zhlovek fpridi! Prezej posabi na po- boshnt Bogu florjene obljube; prezej sadufhi v’ febi dobre obzhutleje, ktere je v’ bolesni obzhutii; prezej fe verne k’ fvojim flarim lju¬ bim pregreham, kterirn je ozhitno flovo dajal p vezh ne raifli na Boga in na njegovo fveto vo¬ ljo, fe nalafli ogiba fpominja fmerli, fodbe in vezhnofti, in sdaj po bolesni fpet na vfo mozh febi in fvetu shivi. — In taki shalollni isgletlje nam bodo fhe upanje dajali na posno fpreo- bernjenje, ali na posno pokoro? Koliko fmo pa na dobizhku zhe pokoro dolgo zhafa odlafbatno? Zhe jo dalje odlafha- mo, tesheje jo bomo delali. 4 Sej naf tega na¬ tura nafhe dufhe, in vfakdanja fkufhnja uzhi. Ako kako rezh dolgo zhafa delamo, fe je per- vadimo, jo lahko delamo, nam je ljuba in ime¬ nitna, nam je tako rekozh zlo potrehna, in neradi jo opuftimo. Ravno taka je f’ zhedno- ftjo in s’ greham. Zhe bolj greh delafh, bolj fe ti nad dobrim Audi, vezhi mozh ima hudo nagnjenje zhes-te. Greh fe ti tako rekozh v’ fredo ferza vfede , in is njega isvirajo vfe tvo¬ je mifli, sbelje in nagnjenja. In zhe fe hude shelje globokeje vkoreninijo, tesheje jih isru- jefh. Pregreha ti je sadnizh v’ navado; nava- 328 (Ja je pa shelesna frajza, kakor fploh pregovor pravi. Zhe vezhkrat kakfhin greh ftorifh, U- sheje ga ponavljafh, in manj fe ga framujelh. Ali tedaj ni nefpametno s’ odlafhaniem fpreobernjenja hudim sheljam in ftraftim fako mozh dajati? S’ odlafhanjem fi dvoje delo na- pravljafh, in v’ nar imenitnifhim opravka fvo- jiga shivljenja, to je, v’ fvojim fpreobemjenji predersne sadershke mnoshifh , in jih tako re- kozh nepremagljive delafh. Neumno in preder- sno je perpuftiti, de nam tak ogenj vfe poshge, kteriga hi lahko v’ pervi ifkri sadufliili; pre- grefhno dela bolnik, kteri odlafha hoje sdra- vje, kteri na majhne flabofti in heteshnofli nizh ne porajta, in fhe le takrat osdravnika poklizhe, kadar je njegovo truplo savoljo ho- Jesni she vfe opefhalo, in kadar fe je ftrup she po vlim shivotu rasproftil; ravno tako pre- grefhno dela, kdor zhaf poholjfhanja fvojiga I ferza v’ nemar pufha, in ga do fmerti odlafha. t S’ tem fi delo fvojiga poholjfhanja tesheje de¬ la, in njegov ftan je smirej nevarnifhi, in smi- rej obupljivfhi. Pa zhe fe lih f’ posno pokoro fhe vezh- niga pogubljenja ogibamo, ali pa ne sgubimo in ne samudimo s’ odlafhanjem lilno veliko sa prizhujozhe in prihodnje shivljervje?-Kak- fhine napazhne, krive, tamne, in ftrafhne sa- popadke fi pazh delamo od fpreobernjenja ! fpre- obernili fe, fe ne pravi, shalottno in bres vfiga vefelja shiveti, ampak vfe is ferza istrebiti, kar nam shivljenje grenko dela, mifli, shelje, in nagnjenje k’ dobrimu v’ febi buditi, in fe f’ tem sa pravo, refnizhno, zhifto, in ftanovitno frezho perpraviti. fpreobernjenje te tedaj ne perpelje na fvet terpljenja, ampak ti odpre isvir zhiftiga vefeJja, ktero fkosi vfe tvoje sbiv- Ijenje zlo v’ vezhnoft tezhe; fpreobernjenje ti ne naloshi butare, ampak te fhe le od nar te- shifhi butare refhi, namrezh od butare greha. Oh! kriftjarii ! Vekomej oflane gotova refniza , kar befeda boshja pravi: Grefhniki nimajo mi¬ ru ; poboshnoft p« ima obljube tega in prihod- njiga shivljenja. Bodili greh fhe tako fladek , vender nima miru; frezho miru je Bog le zhed¬ nofti perhranil. Kdor Boga sapufti, in na lju¬ di bolj, kot na Gofpoda saupa, sapulli fvojo laltno frezho ; — kdor li pa Boga isvoli, li nar boljfhi del isvdli. fpreobernjenje odlafhati fe tedaj pravi , fvojo nefrezho daljfhati, fvojo frezho pa manj- fhati, febe fovrashiti, in soper febe div jali, fhe le posno fe k’ zhednofti fpreoberniti fe pra¬ vi , fam febe ob veliko lepiga, shlahtniga vefe- feija perpraviti. t Sej je namrezh velika frezha, s’ mirno velijo dobrote tega fveta , in frezhno sbivljenje vshlvati, v’ vshitku smerzhin in pra- vizbin biti, in fe she tukaj vezhniga svelizha- nja v’ upanji vefeliti. Ta frezha je pa le fre¬ zha zhednofti; to vefelje, je vefelje poboljfhanja. Ali fmemo sadnizh upati, de bomo v’ vezh- nofti ravno tako frezhni, zhe fe fhe le per vra- hb vezhnofti na fvojo dolshnoft in na fvoj na- oaen fpomnimo, kakor pa zhe s’ mladih nog po fvojim namenu is vfe mozhi hrepenimo?— Ako bi to bilo, bi Bog mogel nehati pravi- zhin, vezhnoft pa bi mogla nehati tifto shivlje- nje biti, u' kterim bo Jlehern po fvo/ih delih prejel. — Gotovo je, kdor take j vpizhlo Je/e, bo w’ vezhnojii vpizhlo shel, kdor pa obilno j<]e , bo tildi obilno shel. Ako fe tedaj ljubi moj kriftjan! le nektere leta , ali nektere dni pred fmertjo grehu odpo- vefh, in ako le uvenjeni fad Tvoje flarofli Bo¬ gu v’ dar dafli, fi gotovo ne morefh taziga plazhila Tveft biti, kakor tilti zhlovek , kteri je nar lepfhi zhaf, in nar boljfhi mozhi Tvojiga shivljenja zhednofti v’ dar dajal. Ako te je The le tvoja ftaroft, ali pa kakfhina bolesen ob mozh perpravila hudim ftraftim Ttrezhi, goto¬ vo ne bofh prifhel na enako llopinjo svelizha- nja f’ tiftim zhlovekam , kteri je she kakor mla- denezh in kakor mosh marfikako vojfko pre- ftal, in marfikako fkufhnjavo premagal. Ako ravno bi Te tedej na kraji groba po¬ gubljenja ogibali, vender Tmo savoljo odlaTba- nja Tpreobernjenja Tvojih miTel in shelj sa pri- zhijozhe in prihodnje shivljenje slo na sgubi. Tako Tmo tedej s’ boshjo gnado per kon- zu Tvojiga sa ta Tveti poltni zbaT odlozheniga premiThljevanja! Torej danaT vfim Tkupej re- zhem: Ohranite, ljubesnivi poTluThavzi! boshjo beTedo v’ Tvojim Terzu ; — naj v’ njem dober Tad obroduje; Tvetimu Duhu Te nizh vezh v’ bran ne ftavite; — nikar ne bodite na dale j Tami Tebi neuTmiljeni; — nikar ne bodite laft- ni ubijavzi ; nikar ne perpuftite, de bi bilo JesuTovo neTkonzhno saTlushenje nad vami sgub- Ijeno: — temuzb reThite Tvoje duThe, in s’ reT- 551 nizhnim fpreobernjenjem fi perdobite tifti mir, oh! tifti ljubi mir, po kterim vafhe ferze hre¬ peni. — V’ to obrazhajte fhe te v’ pokoro od- lozhene, gnade polne dni, — pomiflite, de jih marfikdo ismed naf vezh doshivel ne bo, — in vfak smed naf naj tedaj premifhljuje, kar mu je h’ pridu in miru ! — Dobrotlivi, ljubesnivi Jesuf! daj nam v’ to fvoj shegen, daj nam IVojo vfigamogozbno gna- do! Ohrani v’ naf te poboshne mifli in fvete fklepe, ktere je tvoja fveta befeda v’ nafbih dufhah rodila! daj nam griado, de jih bomo v’ djanji fpolnovali, in njih fad tukaj zhafno, in tamkej vezhno vshivali! Amen. V’ god vftajenja Jesufa Kriftufa, ali veliko nedeljo. Ako ni Kriftuf od merfcvih vftal, je prašna vafha vera. l. Kor. i 5 , 17. fi fhtirje evangelifti govore od vftajenja Je¬ sufa Kriftufa, in pravijo, de je ref tretji dan po fvoji fmerti is groba vftal, in fe fvojim apofteljnam in jogram vezhkrat perkasoval. In ravno te imenitne sgodbe naf danafhni veliki prašnik opominja. Danaf neisrezheno vefel pras- 532 nik obhajamo, in la prašnih nam bo v’ velik fad , ako fmo ga f’ fpodobno poboshnofijo de- leshni. Kakfh ina pa mora biti danafhna pobosh- noft, in kakfhin fad nam bo danafhni prašnik ] obrodil? Prašnik fpominja vflajenja Jesufa Kri- flufa mora v’ naf ravno ta fad obroditi , ka- k or f h ni ga je njegovo refnizhno vftajenje v’ nje¬ govih apofteljnih in uzhenzih obrodilo! kak- fhn iga je pa v’ tih obrodilo? ( Skosi Jesufovo vftajenje od mertvih fo bili njegovi apofteljni in uzhenzi n’ veri na Jesufa Krijtifa in na njegov fvet nauk, in u’ upanji na njegove ob¬ ljube poterjeni. Po njegovim vftanjenji fo na fvojiga boshjiga mojftra in uzhenika terdneji verovali, in njegovih obljub bolj upali. Ta fad je Jesufovo vftajenje v’njegovih uzhenzih obro¬ dilo, in ravno taziga mora tudi v’ naf obroditi. Oftanimo danaf per pervi teh dveh refniz, in poflufhajte, kako je Jesufovo vftajenje od mertvih njegove apojteljne in uzhenze v ’ veri. na-nj poterdilo, in kako mora fpominj ravno tega vjiajenja tudi naf v' veri na Jesufa liri- JiuJa poterditi. * Jesufovi uzhenzi fo mu she fizer veliko¬ krat pravili, de ga sa obljubljeniga odrefheni- ka in sa Dnu boshjiga fposnajo. De je Jesuf od Boga poflan fo apofteljni she popred vero¬ vali, ker fo fe od tega f’ zhudeshi preprizha- li, ktere je Jesuf vfak dan vprizho njih delal. Pa vender njih vera fhe ni bila tako mozhna , de bi bila vfe pomiflike in vfe dvome is njih 5 "> 5 lerza pregnala. 4 She smirej fo imeli med Ju¬ di navadni predfodek, de bo od prerokov os- nanjeni odrefhenik posemljifki vojvoda in kralj ; fhe smirej fo zhakali zhafa, ob klerirn bo njih tizhenik fvoje kraljeftvo poftavil in vterdil, de bi j im v’ fvojim kraljeftvu nar vezhi flushbe dal. Dokler tedaj njih uzhenik in Gofpod zhu- desh sa zhudeshem dela, dokler ljuditvo od vlih tirani k’ njemu biti, in nad njim kakor nad velikim prerokam ftermi, s’ -befedo, dokler fe jim dosdeva. de fe bo Jesuf kmalo na Judov- fki kraljevi fedesh vfedel, apofteljni radi va nj verijejo, in fe kakor njegove svetle in gorezhe prijatle kashejo. Kadar pa miflijo na njegovo ubofhtvo, in na njegov nisek ilan, kadar vi¬ dijo, de fe Jesuf v’ pollavljenje posemljifkiga kraljeflva nizh ne perpravlja; kadar flifhijo, de ga fmejo njegovi fovrashniki, veliki duhovni, in Fariseji bres vfe fhtrafinge obrekovati, zher- niti, in preklinjati; takrat fe njih vera maja, nevarno fe jim sdi ozhitno fposnati, de fo nje¬ govi uzhenzi, in marfikaki dvomi fe jim v’ ferzu obude, de Jesuf morebiti ni tifti odre- fhenik, kteriga fo Judje perzhakovali, in kleri bi imel njih kraljeftvo fpet zhaftitljivo in mo- gozhno ftorili. Taki dvomi fo jim fofebno ta¬ krat fhe bolj raftli, kadar fo vidili, de je Je¬ suf, na zhigar zhafno kraljeftvo fo fe sanafhali, od fovrashnikov vjet, in kakor hudodelnik te¬ pen, sanizbevan, sapljuvan, k’ fmerti obfojen, 'n na krishi sanizhljive fmerti umorjen. Ta nenadjana sgodba je n jih vero slo omajala. Go¬ tovo fo fi miflili: Kako je moglo nafhirnu 534 uzheniku tako slo vfe njegovo naprejvsetje fpod- leteti ? sakaj fe mu je ob enim tako slo fpre- menilo? Krisban je, pa bi vender imel Jsrae- lov gofpodovavez biti? —- Ali mar Jesuf ni tak, kakorfhniga fe je imenoval? Ali fmo fe mar mi nad njim ogolfali ? To vfe fe nam ne- sapopadljivo sdi, in ne vemo kaj bi miflili. Gotovo fo fe jim take mifli vnemale, in jih nadlegovale. 4 Sami nifo vedili, kaj bi fe od vfiga njegoviga shivljenja miflili, in ko bi jim bil takrat kak svit sapeljivez od Jesufa krive sa- popadke dal, bi mu morebiti ne bilo teshko apofteljne od njih boshjiga uzhenika Jesufa po- polnama odverniti! K’ frezhi ni bil dolg ta zhaf njih nepo- kojnih dvomov. V’ dveh dneh lo bili she is fvojiga nepokoja in dvoma refheni. Krishani Jesuf od mertvih vdane, in fe fvojim apoftelj- nam perkashe, de po pameti nad njegovim rel- nizhnim vftajenjem, in novim shivljenjem ne morejo vezh dvomiti. t S’ perviga fe fizer na njegovo perkasen nozhejo radi sanafhati, farni ne vedo, ali bi fvojim ozhem verjeli, ali ne, in ali je to kar vidijo, perkasen, ali pa ref fvojiga od fmerti vllavfhiga uzhenika Jesufa vi¬ dijo. Pa kmalo fe preprizhajo, de ni perkasen; Jesuf s’ njimi govori, je in pije, in jim da fvoje rane, de va-nje fvoje perfte poloshe. Po¬ tlej nifo vezh mogli nad njegovim vftajenjem dvomiti; ampak verovali, in terdno fo vero¬ vali, de je Jesuf refnizhno od fmerti vftal. In kaj fo mogli is tega Jesufoviga vdaje- nja fklenili? ali ne tega: De je namrezh njih od mertvih vflavfhi uzhenik ref fin boshji, in odrefhenik fveta? Ta je bila gotovo njih per- va mifel: Jesnf je od fmerii vjtal. Kako bi mu bilo mozh od fmerti vjtati, ko bi ga ne bil Bog k ’ shivljenju obudil? in kako bi ga bil Bog k ’ slavljenju obudil, ko bi JesuJ ne bil fin boshji. in odrefhenik fveta, kakor nam je jam pravil? Gotovo in ozhitno je roka bo- shja in vjigamogozhnoji boslija s ’ njim, in gotovo ga je tedaj Bogpojlal. Tako fo fi apo- lleljni miflili, sclaj fo sginili vfi poprejfhni dvomi, in sdaj jim je shal, de fo mu s’ mar- likakimi pomifliki krivizo delali. Sdaj fo go¬ tovo preprizhani, de fe nad njim nifo motili; sdaj fo tako slo preprizhani, de je Jesuf ref od Boga poflani odrefhenik, in de je njegov evangelfki nauk gola refniza, de jih od tega preprizhanja ne more nobena rezh odvernili, in de nobena rezh ne more njih vere v’ Jesu- fa omajati, in ovrezhi. Tako je Jesuf f’ fvo- jim vila jen jem popred Jlabo vero fvojih apo- Jteljnov in nzhenzov polerdil, in tako mora fhe sdaj fpominj na to njegovo vftajenje na- fho vero poterditi. — Smed vlih zhudeshev, ktere je Jesuf v’ fprizhevanje, de je ref od Boga poflani odre¬ fhenik delal, je njegovo od mertvih vftajenje fiarvezhi zhudesh. Ta je dno ali grunt, na kterim je verjetnofl vlih drusih Jesufovih zhu¬ deshev, in kerfhanfka vera sidana. Sato pravi > f- Pavel: „4ko ni Krijtiif od mertvih vjlal, je Prašna vafha vera (je bres dna.) Sdaj pa Kri- JtnJ'je od mertvih vjtal, pervina fpijozhili . 556 Hozhe rezhi: De fmo v’ tej refnizi, c3e je k e r- fhanfka vera refnizhna, tako vterjeni, (le naf nobena rezh v’ njej ne omaja, pride pofebno od tod, ker je Jesuf is Nazareta ref od fmerli vdal. Ker je Jesufovo vftajenje refnizhno, in ker naf fveti apodeljni uzhe, de je krishani, in is krisha fneti in v’ grob polosheni uzhenik is Nazareta ref od fmerti vdal, je gotovo, de je to en fofebin, in ozhiten zhudesh , kteri bi fe is farnih zhlovefhkih mozhi nikdar ne bil mogel sgoditi. Kteri zhlovek namrezh sam dre fam febe ali pa koga drusiga refnizhno mert- viga zhloveka v’ treh dneh fpet k’ shivljenju obuditi? — To prefeshe vfe nam snane zhlo- vefhke mozhi, in le is vifokejfhi , ali nndzhlo- vefhke mozhi samore mertvi zhlovek fpet k’ shivljenju obujen biti. Ker je tedaj. Jesuf ref¬ nizhno od mertvih vdal, je njegovo vdajenje gotov fprizhlej , de je bil Bog s’ njim , in de je bil od Boga poflan; pa je tudi gotovo, de je Jesuf pravi boshji fin , in obljubljeni odrefhe- nik. Ko bi bil Jesuf le zhlovek, in ko bi fe bil dnu boshjiga le imenoval, pa bi ne bil ref, l»i Bog gotovo ne bil nikdar nad njim tazig« fofebniga zhudesha doril. Nefkonzhno modri, in fveti Bog, kteri zhido refnizo ljubi, vfo lash pa fovrashi, ne more smote in lashi f fvojo vfigamogozhnodjo poterdovati. Nikoli ne more f’ zhudeshi zhloveka toliko motiti, de bi zhlovek lash namejt rejnizeinsa refnizo vseh De je Jesuf Kriduf refnizhno od fmerti vdal, nam f. Pavel na dalej pravi ( 1 . Korin. i5, 5 9 .), tudi vemo is fprizhevanja velik 0 557 uzhenzov, kteri fo ga po njegovim vftajenji vi- dili, in flifhali, s’ njim govorili, in jedili, in ga f’ fvojimi rokami potipali. Vidtil ga je ■Simon Peter, in imih enajfi Apofieljnov , ob enim ga je vidilo vezli ho pet Jio bratov od kterih nehteri fhe shive, pravi f. Pavel. S a dnizh, govori na dalje f. Pavel, Jim gatndijefi, nar manjfhi smed apofteljnov videl. 4 Sprizhevanje toliko uzhenzov naf popolnama preprizha, de je Jesuf refnizhno od mertvih vftal. Ako bi bil Jesufa po njegovim vftajenji le en farni zhlovek vidil, poftavim le eden smed njegovih uzhenzov, bi nad njegovim fprizhe- vanjem morebiti snali dvomiti , in, rezhi: Mo¬ rebiti fe je smolil, de je fanjo sa refnizo fhtel. To pa zlo ni mogozhe, de bi bilo vfih dvanajft apofteljnov, in de bi bilo vezh kot pet fto u- zhenzov, kteri fo bili sdravih ozhi in ufhef, in tudi sdrave pameti, fe vender toliko pre¬ motilo, de bi bili miflili Jesufa viditi, flifha- ti, in potipati, zhe bi ga ne bili ref ne vidi- li, ne flifhali, ne potipali. Taka smota toliko ljudi zlo ni mogozha. Tifti je bil tedaj ref njih uzbenik Jesuf, kteriga fo apofteljni in u- zhenzi vidili, flifhali in potipali. Kar nam kak odkritoferzhin, pametin, in refnizhin zhlovek pove, mu she savoljo tega radi verjamemo, de je ref, kar nam pove, ker fmo fizer od njegove refnizhnofti she pre- prizhani. Is pifem apofteljnov pa fe vidi, de ^ odkritoferzhni, pofhteni, pravizhni, in ref- nizhni moshje, in torej fmo jim she savoljo 22 358 tega dolshni verjeti, kadar nam prizhajo, de je Jesuf od mertvih vftal. Kdor hozhe ljudem lagati, ali jih goljfa- ti, vezhi del le is kaziga zhafniga dobizhka la- she ali pa goljfa. Apofteljni pa per fprizheva- nji, de je Jesuf od mertvih vftal, nobeniga dobizhka nimajo. Savoljo tega fprizhevanja mo¬ rajo fhe zlo sanizhevanje, safmehovanje, pre¬ ganjanje, tepenje, jezho, in fmert terpeti. Lah¬ ko bi fe bili vtiga tega ogibali, in fvoje dni v’ miru preshiveli, ko bi bili od Jesufa mol- zbali, in rasfhirjenje in osnanovanje njegovih naukov v’ nemar puftili. Tode mozh refnize je bila grosno velika, in je njih ferza slo gi- nila; ozhitno uzhe, in lizer oni, kteri fo bili popred tako slo bojezhi in ftrahoviti, — sdaj ozhitno uzhe pred vfim judovfkim ljudftvam, de je Jesuf refnizhno od mertvih vftal. 4 S’ tem naukam li na glavo nakopljejo fovrashtvo ju- dovfke duhovfhine , in veliziga sbora , jezho, tepenje, in sanizhljivo fmert. Pa vfe voljno terpe, in ftanovitno osnanujejo, de je Jesuf ref¬ nizhno od fmerti vftal, in ta nauk f’ fvojo ker- yijo sapezhatijo. Bi bili li mogli kaj tazig* preterpeti, ako bi ne bili gotovo preprizhani od Jesufoviga vftajenja? bi ti bili li mogli s* fvoje preganjanje, in sa fvoje terpljenje obeta¬ ti obilno plazhilo v’ nebelih, kakor jim ga j 0 bil Jesuf obljubil, ako bi ne bili terdno vero¬ vali , de je Jesuf od mertvih vftal in de fed 1 na defnizi boshji? Gotova je tedaj, de je J 0 ' suf Kriftuf od fmerti vftal. 559 Ker fmo pa preprizhani, de je Jesuf ref od mertvih vrtal, fmo tudi preprizhani od ref- nizhnofti kerfhanfke vere. t Sprizhano je, de je Jesuf Kriftuf ref fin hoshji, in od Boga pofla- ni odrefhenik fveta, in de fmo dolshni vero¬ vati, kar koli naf Jesuf fin boshji uzhi. Tako naf Jesufovo vftajenje v’ nafhi fveti veri vterdi, in vfih dvomov varije. Premiflite tedaj 1. p.! vfe te fprizhleje refnize; premifli¬ te edino sgodbo Jesufoviga vftajenja, ktera je f’ toliko verovanja vrednimi fprizhevanji pre¬ rokov, s’ Jesufovim prerokovanjem, in f’ fpri- zhevanjem Jesufovih fvetih apofteljnov in uzhen- zov poterjena. To edino premifhljevanje vaf mora v’ nafhi fveti veri mozhno vterdi ti, in vkoreniniti. Ponovimo in oshivimo tedaj danef, v’ praš¬ nik fpominja na Krirtufovo vftajenje, fvojo ve¬ ro v’ to refnizo fvetige evangelija, in terdno fklenimo v’ tej veri do fmerli ftanovitni oftati. Ti pa boshji odrefhenik! naf poterdi v’ tem fklepu, in nam dodeli gnado rtanovitnofti! Mi te fizer nifmo vidili is groba vrtali, in po vfta- jenji na fvetu shiveti, pa nam je fprizhevanje prerokov, tvoja laftna befeda, in fprizhevanje tvojih uzhenzov, ki ga je Bog s’ zhudeshi po- terdil, ter vera žele zerkve porok, de fi ref od fmerti vrtal. To vftajenje je nar mozhnej- fhi fprizhlej, de fi ti refnizhno od Boga po- flani odrefhenik fveta. Ti fi fmerti in grobu rnozh in ftrah odvsel , in torej fmetho terdno verovati, de bofh tudi vfe, kteri v’ te veruje¬ jo, kdej k’ boljfhimu shivljenju is groba obu¬ dil, — Amen. __ * 22 340 Velikonozhni pondelik. Kakor verujemo, de je Jesuf umeri, in od mertvih vftal, lakd bo tudi Bog tifte, Iti fo v' Jesufu safpali, tf njira od Cmer« obudit l. Tefal. 1 ,j. Zgodba danafhniga fveliga evangelija od dveh v’ Emavs gredozhih Jesufovih uzhenzov ima lepo snamenje refnize nad fabo, je ob krat¬ kim in umevno ali rasloshno povedana, in nam fpet fprizhuje, de je Jesuf Kriftuf refnizhno od fmerti vrtal. Ker je pa refnizhno od fmer- ti vrtal, je Jesuf refnizhno od Boga poflani odrefhenib, in fin boshji, in torej fmo mu tudi dolshni vfe terdno verovati ali verjeti, kar koli naf je uzhil. Prašnik in fpominj tega vfta- jenja naf mora tedrfj v’ nafhi kerfhanfki veri poterditi, in v’ njej flanovitne ohranili. Verh tega pa fhe mora nafhe kerfhanfko upanje v’ novizh oshiviti in vkoreniniti. Jesuf je hotel P fvojim vftajenjem pefhajozhe upa¬ nje, in pobito in preftrafheno ferze fvojih uzhenzov ovefelili in bolj vterditi, in jim go¬ tovo upanje boshjiga kraljeftva po fmerti dela¬ ti. Kavno tako mora vftajenje nafhiga Gofpo- da Jesufa Kriftufa, tudi nafhe upanje v’ Boga vterditi. To refnizo bomo danaf fkupej pre- mifhljevadi. Torej rezhem: Jesufovo vjiajenje 541 je upanji apojleljnov do Jesufa Kriftufa vler- dilo, in mora ravno iako tudi nafhe upanje vterdili . * Is pogovora, kteriga fta v’ Emavs gredozha uzhenza f’ fvojim takrat The ne fposnanim uzhe- nikam Jesufam po poti imela, lahko fklenemo, kakfhino je bilo upanje njegovih apofteljnov in uzhenzov. Ali nifi nizh flifhal, ga vprafha- ta, od Jesufa is Nazareta, kteri je bil velik prerok, kako To ga nafhi vikfhi k’ fmerti ob- iodili, in krishali? — Mi J mo pa smirej upa- li , de bo on Israel refhil. Uzhenzi To tedaj upali, de bo Jesuf kakor obljubljeni Odrefhe- nik, v’ Israelu kraljeftvo poftavil, Judam buta¬ ro rimfkiga gofpoftva P Tvojo mozhjo is rame vsel, in is Judov profto in na tem fvetu mo- gozhno ljudftvo ftoril. Ta je bil nar imenitni- fhi namen, is kteriga To Jesufovi uzhenzi sa njim hodili. Smirej To tiftiga zhafa zhakali, v’ kterim jim bo njih uzhenik, kakor kralj, sa- roljo njih sveftobe viToke in imenitne flushbe delil. Ker To pa pretelefne, in pretamne sapo- padke od njegoviga namena in opravila imeli, in ker je bilo njih ferze The prevezh na ta fvet natveseno, torej nifo miflili, in fi nifo mogli domifhljevati, de Jesuf hdzhe le duhovno kra¬ ljeftvo zhednofti poftaviti, ktero Te bo fizer she na tem fvetu perzhelo, vender pa fhe le na unim fvetu popolnama dodelalo. Sato je bile tudi njih upanje/ neftanovitno, to je, je bilo sdaj vezhi sdaj manjfhi, kakor fe je bolj ali manj kasalo, de bi Jesuf utegnil domifhljeno 342 posemljifko kraljeftvo poftaviti. Kadar je Jesuf kakfhin velik zhudesh ozhitno "flori]. savoljo kteriga fe je vfe ljudftvo va-nj oserlo, fe je njegovim uzhenzam upanje prezej vnelo, in fo fi Jesufa she na judovfkim kraljevim fede- shi, febe pa okrog njega v’ flushbi miflili. Kadar fo ga pa njegovi fovrashniki obrekovali, zbernili, sanizhevali in ponishevali, ali kadar je Jesuf fhe zlo rekel, de ga ni mifel posem¬ ljifko kraljeftvo poftaviti, takrat fo fe v’ fvojim upanji fpet motili, in fo dvomili, ali zviblali, zhe fo prav ftorili, de sa Jesufam hodijo. In kako globoko jim je moglo fhe le sdaj ferze vpadi, kadar Jesufa, nameft na kraljevim fede- shi fedeti, na sanizhljivim krishi vifeti vidijo! Neisrezheno fe preftrafhijo, kadar vidijo, de fvojiga namena savoljo njegove fmerti ne mo¬ rejo dofezhi; sdaj fo tako preftrafheni, tako obupljivi in tako flrahoviti, de fhe nikoli ne tako. In kdo ve, zhe bi ne bili vfiga upanja sgubili, ko bi bil Jesuf dalje v’ grobu oftal ? Ker je pa she prezej tretji dan is groba vrtal, in fe jim shiv in zhaftit perkasoval, tedaj fe jim je njih umirajozhe upanje s’vftavfhim uzhe- nikam fpet oshivilo; fpet ferze dobe, in fe fre- zhne fhtejejo, de fo njegovi uzhenzi. Prepri- zhani fo, de fe jim per takim uzheniku in vodniku, kteri je zlo grob in fmert premagal, nikakor in na nobeno visho ne more hudo go¬ diti, in defiravno jim fhe judovfki predfodek ali prašna mifel od posemljifkiga kraljeftva v’ glavi tizhi, kteriga fo fe fhe le po prihodu fvetiga Duha isnebili, je vender sdaj njih upa- Vije na Jesufa bres mejnikov, in noben dvom a\i zvibel jih savoljo njega vezh ne obhaja. Sdaj fe fmerti vezh ne boje, ker upajo, de bi jih njih uzhenik, kteri je is groba zhaftit vftal, lahko fpet k’ shivljenju obudil, ako lih bi umerli. Smirej bolje umevajo, kar jim je Jesuf od vftajenja telef, in od boljfhiga pri- hodnjiga shivljenja pravil. Njih upanje fzha- fama smirej mozhnejfhi perhaja, smirej bolj rafte, in ne oftane le v’ prizhijozhim zhafnirn shivljenji, ampak lega tudi v’ prihodnnje ve- zhno shivljenje. V’ terpljenji in preganjanji, ktero fo mogli potlej savoljo osnanovanja fve- tiga evangelija terpeti, jih mifel na njih vftav- fhiga uzhenika mozhno podpira. Jesuf, lo li miflili, kleri je od fmerti vftal, bo tudi naf k’ shivljenju obudil. Terpljenje sdajniga zha- fa ni nizh proti tifti zhafti, ktera bo kdej nad nami rasodeta. — Tako je tedaj Jesuf Kriftuf P fvojim vftajenjem upanje fvojih uzhenzov, in vlih kriftjanov polerdil, ker je fpominj na nje¬ govo vftajenje nar .mozhnejfhi perpomozhek v’ zhloveku kerfhanfko upanje vterditi. Kerfhanfko upanje je fofebno sidano na nauk od prihodnjiga vezhniga shivljenja, v’ kterim bo¬ do vfe dobre dela povernjene, in v’ kterim bo is ljubesni do Boga preftano terpljenje obilno in po saflushenji plazhano. To upanje fofeb¬ no takim kriftjanam veliko vefelje in veliko to- lashbo daje, kteri v’ tern shivljenji malo do- briga vshivajo, temuzh vezhi del v’ ftifkah, nadlogah, in krishih shive. Kako nefrezhni bi bili taki fromaki, ko bi ne bilo boljfhiga shiv- 344 1 jen ja, to je, ko bi ne bilo sa preftano terp- ljenje nobeniga povrazbila, in sa Itorjene dobre dela nobeniga plazhila upati! Bi le bilo li zhu- diti, ko bi fe taki ljudje is obupanja farni fe- be umorili, ali pa ko bi fe f ; tatvino, ali go- lufijo, f’ pobojem, ali f’ kako drugo krivizo v’ premoshnifhi kan pokavili? Bi fe bilo li zhu- diti, ko bi takrat v ti ljudje rasujsdano shiveli, in le v’ to minili, kako bi li tukej vefele dni napravili, in ko bi sgubili vfe vefelje do fpol- njenja fvojih dolshnoft, in do poboshnoki? Ako bi fe poboshnimu zhloveku ravno tako godilo, kakor nar vezhimu hudodelniku, ali bi fe bilo takrat zbudili, zhe bi bila rasujsdanok fplohna? Kolika dobrota nam je tedaj upanje pri¬ hodu jiga shivljenja! In kaj nam bolj to upanje osbivi in vterdi, kakor ravno fpominj Jesufo- viga vkajenja? Pamet naf lizer uzhi, de bo po fmerti telcfa fhe drugo shivljenje, in torej fo she tudi neverniki ali ajdje prihodnjiga shiv¬ ljenja upali. Tode njih upanje je bilo fhe fla- bo, in fhe nifo vedili, kaka bo na uni krani groba. Le Jesuf, edinorojeni lin boshji, naf je tega nauka od prihodnjiga shivljenja umetno, zhifto, in s’ har terdnifhimi fprizhleji uzhil. Jesuf naf ni po sgledu karih modrijanov le s’ befedo uzhil, de bo ref prihodnje shivljenje, ampak naf je od tega tudi v’djanji preprizhal, ker je neklere merlizhe k’ shivljenju obudil, in ker je fam tretji dan od fmerti vftal. Ako bi bilo namrezh per fmerti telefa fploh vfiga konez, bi gotovo ne bil mogel tudi Jesuf tretji dan od merlvih vkati, in novo shivljenje sa- m zheti, temuzh tudi on bi bil po fplohni po- flavi istrohnel, in v’ grobu oftal. Ker je pa Jesuf od mertvih vftal, in fe Tvojim uzhenzam perkasoval, je ravno f’ tem fprizhal, de snamo tudi mi od mertvih vrtati, in po fmerti novo shivljenje sazheti, in de ga bomo tudi ref sazheli. Kako refnizhno je tedaj, kar f. Pavel Te- falonzhanam pifhe , rekozh : Ljubi bratje! po mertvih , hteri sdaj v ’ grobu pozhivajo , nikar tako ne tarnajte , kakor ajdje, kteri nimajo upanja (vezhniga shiv)jenja> ker, kakor veruje¬ mo, de je Jesuf umeri, in od fmerti vftal, ravno tako bo Bog lijte , ki fo v ’ Jesujii safpali, s ’ njim (k’ novimu shivljenju) perpeljal. . . S ’ te¬ mi miflami, (in f’ tem upanjem) fe med fa- boj tolashiie. 1. Tefal. 4 , 12. V’ tem nauku je pazh ref nar vezhi tolash- ba, in nar mozhnejfhi perganjik h’ dobrimu, ko bi le zhlovek te tolashila prav premiflil, in f] jih globoko k’ ferzu vsel. Pa ravno tega, ljubesnivi poflufhavzi! vam nar bolj manjka! Verujete fizer, de bo sa tem shivljenjem fhe prihodnje shivljenje, pa ta ve¬ ra je flaba, nerodovitna in mertva. Ako bi bili refnizhno in nepremakljivo preprizhani, de bo¬ ke pred ali potler k’ novimu in vezhnimu shiv- ljenju vrtali, bi pazh fvojiga ferza na zhafne rezhi tako ne natvesali, in bi tako nesmerno ne hrepeneli po zhafti. po blagu, in po flad- nim vefelji tega fveta. Ali bi fizer samogli Tvo¬ je dolshnofti tako v’ nemar pufhati, is greha v’ greh padati, in v’ grehih vezh let bres po¬ kore shiveti, ko bi terdno verovali, de je fhe 546 drugo shivljenje * v’ kferim vfe unanje dobro¬ te sginejo ? Ali bi mogli v’ terpljenji tako tar¬ nati, in obupati, ko bi prihodnjiga shivljenja prav- v’ refnizi upali, v’ kterim bo vfe to terp- Ijenje nehalo, in vezhno frezhin fad rodilo? Ali bi mogli vfe fvoje mifli in shelje le v’ zhafno obrazhati, in tako nemarno in hudobno shiveti, kakor de bi ne imeli nobeniga upanja po fmerti ? Preljubi bratje! vafhe upanje je fhe pre- flabo, in premertvo, in fe fhe premalo v’ va- fhim djanji rasodeva. Vi bi mogli vfe druga- zhi shiveti , sa zhafne rezhi veliko m-anj fker- beti, sa vezhnoft fe pa veliko fkerbnejfhi per- pi l avljati. Poterdite tedaj fvoje flabo upanje ravno f’ tem, f’ zhemur je bilo flabo upanje Jesufovih uzhenzov poterjeno ! Od fmerti vftavfhiga isveli- zharja vedno pred ozhmi imejte, in f’ tem fpo- minj na fvoje vftajenje ponovljajte! Ker veruje¬ te, de je Jesuf umeri, in je bil v’ grob polo- shen, in je fpet is groba vftal, morate ravno tako verovati in upati, de bo Bog tudi naf p.o fmerti fkos Jesufa Kriftufa is groba obudil, in nafhe mertvo truplo fpet oshivel. Ta mifel naj sdaj o velikonozhnim zhafu vfaziga grefh- nika k’ refnizhni pokori obudi, ker noben grefhnik ne ve, ali bo fhe ktero velikonozh doshivel, ali ne. Grefhnik! morebiti bo kma- lo tifta ura bila, ktera te bo is sdajniga v’ pri¬ hodnje shivljenje poklizala. Gorje ti, ako sdaj¬ niga v’ pokoro ti daniga zhafa prav ne obra- zhafh, in fvojo pokoro odlafhafh! Gorje ti, 347 zhe te fmert na naglim v’ tem pregrefhnim I ftanu prehiti! kako shalofino bo tvoje prihod¬ nje shivljenje! v’ kako nefrezhno shivljenje bofh od mertvih vftal ! Poflufhajle me, ljubi kriftjani! in globoko li v’ ferze vtifnite, de bo dvojno vftajenje, nam- rezh vftajenje k’ plazhilu, in vftajenje k’ fbtra- fingi! Kteriga fmete upati? — Dobrovo] j ni, poboshni, in bogabojezbi kriftjan, ali pa ref- nizhni fpokornik, kteri je fvojo veft ozhiftil, in poravnal, fe lahko a’ upanjem frezhniga vftajenja h’ ftanovitnofti v’ dobrim fpodbada, in po nedolshnim terpezhi kriftjan fe lahko pod tesho krishev in teshav tako-le tolashi : Vfe teshave bodo kmalo minile, potler me pa boljfhi in frezhnejfhi shivljenje bres teshav in terpljen ja zhaka! ( S’ tem upanjem fo fe apo- fteljni v’ fvojim nar britkejfhim preganjanji in marterniki , ( muz kenzO v’ fvojih bolezhinah tolashili. ( She dan danafhni fe vfak terpezhi pravizhnik od sdajniga terpljenja obrazha, in prihodnje vefelje pogleduje. Globoko li v’ fer¬ ze vtifnite nauk, ki vam ga Jesuf da, rekozh: Ni li mogel tjrifuif tega terpeli, in po ter- pljenji v' fvojo zhaji ili? Zhe je on, nafh Gofpod in uzhenik,. le po terpljenji, to je, fkos terpljenje v’ fvojo zbali prifhel, zhinui bi mi njegovi flushalmiki in uzhenzi ne hotli po tej poti hoditi, de bi tudi s’ njim vred v’ vezhno zhafl; prifhli? — Amen. 348 Pervo nedeljo po vellkinozhi. Jeeuf je prifhel (k’ fvojim uzhenzam), in je v’ fredo med nje ftopil, In jim rekel: Mir ram bodi! Jan. 20, ig. Kkako dobra rezh pazh mora mir med ljud¬ mi biti, 1. p.! ker ga Jesuf fvojim uzhenzam tolikokrat in tako ferzhno vofhi. { She tifti dan ko je od fmerti vftal, pravi f. evangeli, fe per- kashe fvojim uzhenzam, in perva befeda, kte- ro isrezhe,, je vofhenje miru: Mir vam bodil Ravno ta mir je med tiftim govorjenjem fhe enkrat vofhil.. Ofem dni posnejfhi fe jim fpet perkashe, in fpet pravi: Mir vam bodi! In is tega fe vidi, de jim je vfelej kaderkoli fe jim jeperkasal, ljubi mir vofhil, rekozh: Mir vam bodi! Jesuf takfhin mir tudi nam vofhi 1. p.! pa nam ga ne vofhi farno, ampak nam fhe sapove in ukashe, de naj fla mir in edinoft med na¬ mi. H’ temu miru vaf hozhem tudi jeft danaf fpodbadati, in vaf opominjati, de shivite s ’ vji- mi ljudmi fploh v' miru, fofebno pa v’ fvoji hi f hi f’ fvojimi domazhimi, f’ fvojo drushino, s’ otrozi, s’ brati in feftrami, in f’ pofli. —■ Predin pa sazhnem, fe perpravite. * Smed pervih in nar imenitnifhih kriftja- novih dolshnoft je, s’ vfimi ljudmi mir imeti, 549 in mirno in pokojno shiveti. 4 Sej je Jesuf Kri- ftuf sato na fvet prifhel, de bi vfe rafpertje, in vfo lozhituv ismed ljudi pregnal, in vfe ljudi kakor prijatle in brate sedinil, in is vlih narodov le eno ljudftvo ftoril. Ta dolshnoft je sidana na fplohno sapoved ljubesni. Vfe ljudi moramo kot febe ljubiti. Ljubesen, in lizer prav refnizhna bratovfka ljubesen, mora med nami gofpodovati. In kjer je taka ljubesen, ondi ni fovrashtva, in prepira, ampak ondi je pravi mir doma. Ker ljubesen je poterpeshljiva in dobrotljiva , J'e ne togoti , in ne prepira. Memo te fplohne sapovedi ljubesni naf pa fhe fvelo pifmo fofebno k’ mirnofti in fpravnofti opominja: Kolikor je per vaj , pravi f. Duh po apofteljnih, kolikor je per vaj, shivite s' vfakim v’ miru. Kadar Je jesite, nikar ne gre- fkite, prezej bodite dobri , nikar ne pufbajte fonza nad J voj o jeso k' boshji gnadi iti. To opominovanje nam Bog in Jesuf Kriftuf f’ Tvo¬ jim isgledam poterdita. Kdo ima toliko per- ganjkov, kakor Bog nad nami ljudmi fe mofh- tovati? Ali ga ne shalimo vfako minuto? Ali fe ne puntamo vedno soper njegove sapovedi? Ga li ne drashimo s’ vfakdanjimi grehi k’ jesi, in ali fi ne persadevamo, kolikor nar bolj nam je mozh, de bi mir med faboj in med Bogam rasderli ? Bi fe bilo li zhuditi, zhe bi Bog s’ nami po fovrashnikovo delal? In ali Bog ne niore grefhnika ob enim konzhati, in tako ob enim njegovimu shaljenju konez BoritiT In Bog vender vfim grefhnikam persanafha, in fhe ti- ftim dobrote fkasuje, kleid ga shalijo. Bog pa- 550 jhilja J voj e Jolnze nad dobrimi in hudobnimi ■fijati , in desh daje pravizhnim in krivizhnitn. Bog je tedaj nar vezhim grefhnikam, dokler fo na tem (Vetu, miloTtlivi Ozhe, jim daje jed in pijazho, in veliko dobriga v’ tem shivljenji, in vfe ohrani pod varftvam Tvoje ozhetove Tkerbi; on jim po Tvojih Tlushabnikih osnanuje pokoro v’ odpufhenje grehov, in jim is ferza rad od- pufti, kadar Te k’ njemu vernejo, in ga odpu- fhanja Tvojih grehov profijo. — Kdo bi bil imel vezhi pravizo nad ljudmi jesiti Te, in mosh- tovanja nad-nje profili, kakor JesuT KriftuT? Ali mu niTo njegovih dobrot s’ nehvaleshnoftjo, f’ terpljenjem in f’ Tmertjo povernili? In ven- der is njegoviga krisha ne gre jesa, ne mosh- tovanjasheljnoft ; ampak isgovarjanje, sanaiha- nje, in uTmiljenje Te TiiThi is krisha nad njego¬ vimi ubijavzi; isgovarja jih, de ne vedo, kaj delajo , in Tvojiga Ozheta odpuThenja in gnade sa-nje profi. Koliki isgledi prave, reTnizhne ljubesni in Tpravnofti To ti! Kako mozhno bi naT mogli taki rasgledi perganjati, de bi tudi mi Tvojiga blishniga ljubili, s’ vfimi v’ miru in edinofti shiveli , s’ njih Tlaboftmi in napzhi- noftmi poterpljenje imeli, in jim njih krivizo radi odpuftili, kadar naT shalijo. Bres ljubesni, miru in edinofii I’ Tvojim blishnim ne more¬ mo Boga ljubiti, defiravno je ljubesen do Bo¬ ga naTha perva in nar imenitniThi dolshnoft- 7Jie kdo pravi , de Boga ljubi, in vender J' Jvojim bratam n’ raspertji in fovrashtva sla¬ vi, je lashnik, ker, kdorfvojiga brata ne lju¬ bi, kteriga vidi, kako hozhe Boga ljubiti, kte- 351 riga ne vidi? Kdor Boga ljubi, mora nad nje¬ govimi Avarmi vefelje imeli, in mora tudi lju¬ di ljubiti, kteri fo po boshji podobi uftvarjeni. Kako pa hozhefh vefelje in dopadenje nad Tvo¬ jim blishnim imeti, zbe je tvoje ferze P fov- rashtvam, in f’ togoto do njega napolnjeno? Nemogozhe je zhloveku Boga v’ fvojim blish¬ nim ljubili, kteri fvojiga blishniga savidi, ali mu je nevofhljiv, ga fovrashi, fe s’ njim kre¬ ga ali prepira, in mu fhkodije. S’ vlimi ljud¬ mi fploh moramo tedaj v’ miru shiveti, in zhe naf kaka neprevidena ftvar s’ njimi raspre, mo¬ ramo perpravljeni biti in fi na vfo mozh per- sadevati, de bi fpet ljubi mir f’ fvojim blish¬ nim Aorili, t Sofebno pa moramo mirno shiveti v’ Tvo¬ ji hifhi s’ domazhimi, s’ brali in feftrami , s’ mosham in s’ sheno, f’ pofli, in s’ vfo dru- sbino. V’ tifti hifhi ljudje frezhno shive, v’ kteri mirno in pokojno shive; v’ taki hifhi gre mosh vefel na delo, in svezher fpet vefel do¬ mu pride k’ Tvoji drushini; shena mirno sa do- mazhe opravila fkerbi, in njene vehi ne grise nobena nevolja, in nobena prevelika fkerb; pofli fo pasni in vefeli na delij, vfe radi in is ljubesni flore, in torej fe vfe prav godi; vfa drushina le v’ en namen dela, roka roki po¬ maga, nobeno delo ni pregrenko, ne pretesh- ko, edinoft in kerfhanfka Ijubesen jim mozh i.n ferzhnoft dajete; vfako delo prav dodelajo, ker ga s’ vefeljem delajo, in tako imajo obilno shivesha; v’ taki hifhi je malokdaj revfhina , malokdaj pomankanje; otrozi fe prav rede, ker 552 jih ftarifhi is ljubesni rede, in jim vedne is- glede poterpeshljivofti, krotkofti, fpravnofti, edi- nofti in mini dajejo. Tako hifhno vefelje smi- rej bolj rafte; tudi od Boga fe vezhkrat pogo¬ varjajo , in ga s’ sedinjeno molituvjo zhafte in hvalijo; notranja sadovoljnoft jih k’ mnogim zhednoftim fpodbada, in torej ima Bog nad tako hifho fvoje dopadenje, in f’ fvojim bla- goflovam ali shegnam v’ njej prebiva. — Na- fproti pa kjer raspertje ali prepir v’ hifhi go- fpodari, ondi gre vfe napzhino in narobe; ni ne edinofti, ne fplohniga ftrinenja, ne vefelja nad delam , ne vefelja nad gofpodarftvam; vfak le po fvoji glavi dela, vfak le na-fe, in na fvoj dobizhek gleda, in febi arshet fhiva, dru¬ ge pa goljfa, in torej ondi ni hifhniga shegna. Mosh je ftrahovit in nevoljin, in hifhna frezha mu ni per ferzu; ker doma nobeniga vefelja ne najde, ga satorej drugod po drufhinah in f-hodih ifhe, in na napzhine, ali krive pota sajde, ktere ga pogube; igra, pijanzhevanje, vlazhuganje, ter sarnuda dela in potrebnih oprav¬ kov fo fploh naftopki vliga tega; shena doma tarna, shaluje, in joka, ter premifhljuje, ko¬ liko zbafa fe bo hifha v’ takim fhe obdershati mogla, in kdaj fe bofta pomankanje in ubofh- tvo v’ hifho vfelila. Dobri pofli ne oftajajo ra¬ di v’ taki hifhi, ker ne morejo preflifhati ved- niga vpitja in prepira; otrozi fe f’ flabimi ras- gledi pohujfhujejo , savoljo tolzhenja in rasfa- janja ftarifhev jim ferze vpada, in fo neubog¬ ljivi, nepokorni, fvojoglavni, in gluhi proti vfimu opominovanju; nimajo ne ljubesni, ne fpofhtovanja; v’ tej hudobni fholi, ali uzhilni- zi fe navadijo vlih befed in isrekov jese, togo¬ te, kletvine, in smerjanja, in fo neperljudni, neotefani, in divji med faboj, in per drusih ljudeh. V’ taki hifhi ni krahu boshjiga, ne hvale ne molitve, ne zhefhenja boshjiga, ker vezhidel opufhajo fkupej moliti Boga, Ozheta vlih ljudi; vedni prepir, rasfajanje, kletvina, in rotenje osnanuje hifho jese, in nepokoja ; tazih fovrashnih ljudi noben prijatel ne obifhe, ker fe vfak boji v’ tako hifho kopiti , v’ kteri mu prezej vpitje raspertja naproti pride ; fhe manj pa je Bog prijatel tazih ljudi, kteri le mir in edinoft ljubi, in savoljo tega s’ nevoljo na tako hifho gleda, in ji odtegne fvoj shegen in fvojo gnado. Ali nima nafhe shivljenje she farno na fe- bi dovolj teshav? ali li jih hozbemo fhe f’ prepiram in fovrashtvam mnoshiti ? 4 Sej frno lizer veliki grefhniki per Bogu, ali hozhemo dolg fvojih pregreh f’ prepiram in s’ rasper- tjem povikfhevati? Ali ne potrebujemo v’ vfa- kim kanu boshjiga shegna? Ali fe hozhemo f’ tem ob ta shegen perpraviti, ker fmo fovrash- niki in nepokojni ljudje? Narzhudnifhi je pa, de fe vfakimu zhloveku mir dober sdi, in de vfak sheli v’ miru shiveti, pade jih vender ve¬ liko v’ raspertji in fovrashtvu shivi. To le od tod isvira, ker jih je veliko, kteri fizer miru shele, pa nozhejo perpomozhkov, kteri nam k’ miru pomagajo; torej ga smirej shele, pa ga vender nikoli nimajo. Vam hozhem tedaj J. p.! nektere perpomozhke fvetovati in perporozhiti, 23 554 kteri vam bodo pomagali, de bofte hifhni mir ohranili. Ogibajte fe jese. Nagla jesa vaf tabo pre¬ moti, de marfikaj rezhete, kar druge ljudi shali , in jih s’ vami raspre. 4 Strahujte to hu¬ do ftraft, sadufhite vfo naglizo, in hodite krot¬ ki in mirni. Zhe je kdo kaj pregrefhil, nje¬ gove pregrefhke fpodobno, prijasno, in is lju¬ bezni popravite. 4 S’ dobro bofte vezh opravili, kakor f’ hudo, vaf bodo raji poflufhali in ubo¬ gali, in bodo s’ vami v’ edinofti, in prijasnofti. Nikar naj vaf vfaka majhna rezh ne ras- drashi. Vzhafih kako majhno, nepremifhljeno be- fedo she neisrezheno hudo vsamete , in fte sa- voljo nje v’ jesi in fovrashtvu; vzhafih fhe uni, ki jo je rekel, nizh hudiga ne mifli, jo le is fhale ali v’ fhpafu rezhe, ali pa bres premifli- ka, in is naglize. Savoljo tazih befed nikar ne rasfajajte, kakor de bi bil ogenj v’ ftrehi, temuzh jih tako vsamite, kakor fo isrezhene. Kjer vezh ljudi fkupej prebiva, mora zhlovek f’ zhlovekam poterpeti, in marfikako befedo voljno preflifhati. Kadar morate koga pofvariti, ga pofvarite ob pravim zhafu, in ne nofite fe žele ure nad njim, prepirnoft ni nikomur vfhezh, in fhe unimu, ki ga fvarite, perloshnoft da, de fe vam foper ftavi, in vam odgovarja. Zhe je uni, ki ga fvarite, togotin zhlovek, fe ravnajte po njem, perjenjajte mu, nikar fe ne prepirajte, obmolknite, in savoljo ljubiga miru molzbite. Ako te kdo shali, bodi prezej fpet dober, ne kujaj fe, ne povrazhuj hudiga f’ hudim; f’ oao tem ga bofh fhe le bolj rasdrashil, in togota bo sniirej vezhi, temuzh posabi shaljenje in bodi fpravin. Ne govorim od tega, kdo bi mo¬ gel pervi fpravo ponuditi; po pravizi bi mo¬ gel fizer ta fpravo ponuditi, kteri jefovrashlvo sazhel, zhe je pa ta kafan, ali pozhafin, It’ fpravi, naj jo pa uni ponudi, kteri je bil sha- 1 jen; kaj je nad tem leshezhe, zhe ta ali ta fpravo ponudi in sazhne, de fe le fovrashnika fpet fpravita, in sedinita. Nepoboljfhljive pregrefhke preterpite mol- zhe in poterpeshljivo, kakor poftavim , pijanofl mosha; velikokrat fte ga she fvarili in opomi- njevali, pa ga nifte poboljfhali, velikokrat fta fe savoljo lega, kregala, in fe prepirala, in vfelej je veliko vpitja, in veliko kletvine v’ hifhi bi¬ lo, in mosh vender fhe vfelej pijan domu pri¬ de. Vafhe fvarjenje nizh ne pomaga. Torej vam ni drusiga flori ti, kakor molzhati, — mir¬ no terpeti, in Boga profiti, de bi poboljfhal, kar farni poboljfhati ne morete, tako vfaj ne bofte is eniga dveh grehov ftorili, in bote vfaj hifhni mir ohranili. V’ fvojim govorjenji varni bodite, ne sa- nizhujte drusih ljudi, fofebno vprizhd tazih ,*■ kteri jim radi na uho natvesejo, kar vi zhes- nje rezhete. Ptuji pregrefhki, kteri vaf nesa- denejo, naj vaf nikar ne bodejo, temuzh farni na-fe glejte, in nar pred pred fvojimi durmi pometite. Ne mefhajte fe v’ fofedovo gofpodar- ftvo in gofpodinflvo bres potrebe; drugi ljudje naj gofpodarijo, kakor hozhejo, vi bres potre¬ be nizh nad njimi ne grajajte, kdor fe v’ vfo- 556 lifli, kakor njegovih otrok otrozi okrog njega. Otrozhizhi od vefelja fkakljajo po vertih gojsdih, ledinah in travnikih, in fe nad vfako roshizo zhudijo; — ftarzhika pa she nizh vezli roshize ne velele. Vfe te tolashila fo poman- kljive, od kterih tim dofihmal govoril; kako zhaftito, lepo in tolashlivo pa govori f. Pavel v’ fvojim terpljenji rekozh: J e Ji vem n’ koga verujem! Jesuf je moja tolashba. — Jesuf mi mozh daje! — Kdor je v’ Jesufovi drufhini, in s’ njim fklenjen, mu je eno ali mu je da¬ na niskota, ali vifokoft, bogaftvo ali poman- kanje. In to refnizo k p. i nam bo kratko pre- mif hi jeva nje pojafnilo : Jesuf Kriftuf nam namrezh ljubesen ne- befhkiga Ozheta do naf mozhnejfhi fprizhuje, kakor vfe flvari in vfe sgodbe fveta. Bres nje¬ ga bi ne vediii, sakaj fe grefbnikam tako do¬ bro godi, ali sakaj f o darovi lega shivljenja malokdaj po saflushenji rasdeljeni. Kaj mi po¬ maga, zhe je natora fhe tako sala, in zhe ver- tje fhe tako lepo zvetejo, zbe pa moram v’ jezhi (lokati I Odrefhenik fveta pa vfe poravna, in vfo nevoljo preshene. (jbofhtvo, sanizhe- vanje, in bolezhine nam sdaj Jesuf f’ fvojo ponujeno gnado obilno plazhuje. Bogatinzu fe lizer v’ telesnih rezheh fhe nekoliko boljfbi godi kakor reveshu. pa tolikanj tesheje v’ ne- bcfhko kraljellvo pride. Bolnik mora fizer bolj sdihovati , kakor sdrav zhlovek, pa tolikanj lo- sheje in poboshnifhi tudi moli, in tolikanj bli- shej je njegovo odrefhenje. Kamur koli fe sdaj osrem. povfod vidim snamenja boshje milo- lli. Odrefhenik je ta fvet neisrezheno polep- fhaI. in sdaj naf vfaka nadloga v’ nebefa vabi: Ta mifel: Bog je fvet tako slo ljubil , de je fvojiga edini ga fina dal, de ne bo nihz/ie po- 418 gubi j en , kdor va-nj veruje , ampak de vezh- no shivljenje ima, ta mifel, da zhloveku mozh de lakoto, martre in finert lahko terpi. Ta mi- fel zhloveka vifoko zhes-fe povikfha. Kako ime¬ nitne Avari pazh moramo biti, ker je nafha frezha Bogu tako slo per ferzu. Kaj naj sa- more od te Ijubesni lozhiti? Ako je Bog s’ na¬ mi, kdo bo soper naj? Ker Bog J/ie Jvojimu edinima Jinu ni persanejel, ampak ga je sa naj ije dal, kako bi nam ne mogel j’ njim vjiga. dati ? t Serzhna hvaleshnoft, ktero fmo fvojimu odrefheniku dolshni, nam da mozh, vfe ter¬ pljenje voljno terpeti. Kar is prijasnofti in Ijubesni do koga na-fe vsamemo, nam ni pre- teshko in pregrenko ; in ravno taka je s’ vfa- kim prijatlam Jesufa Kriftufa. t S. Pavel je ho¬ dil po tiftih krajih, kjer fo fe sdihleji sa naf molijozhiga in terpijozhiga Jesufa fhe raslega- li, in ta Jesufova ljubesen do naf, mu je da¬ jala veliko mozh v’ terpljenji. Ravno tako tu¬ di vfak dober kriftjan fhe dan danafhni per vfaki ftopinji grehe kakor sheblje vidi, f’ kte- rimi je bil njegov prijafel Jesuf na krish per- bit. V’ njem fe tedaj njegova hvaleshnoft do Jesufa neprenehama budi, in on je preprizhan, de ga nobeno terpljenje ne sadene, kteriga bi ne bil she Jesuf sa-nj terpel. Tak kriftjan ve v’ vi¬ foko fti in obilnofti prav shiveti, ker Jesufovo terpljenje njegov napuh ponishuje; pa ravno i tako sna tudi fkosi Jesufa Kriftufa, kteri mu mozh daje, ponishanje, lakoto, in pomnnka- nje terpeti, ker fe s’ isgledam fvojiga Ijoshjig a ' uzhenika tolashi. Tako je popifovanje Jesufo- viga shivljenja in terpljenja sa naf filno kori- kno, ker vfak shalokin in od nadlog ftifkan grefhnik v’ njem kaj oframujozhiga , pa tudi kaj tolashljiviga sa-fe najde. Nedolshni Jesul - je vfe sa moje grehe terpel, sakaj bi tedaj jek nizh ne hotel sa fvoje grehe terpeti? Jesuf je fhel oframoten v’ sanizhljivo fmert, sakaj bi fe jek framoval k’ fveti vezherji fvojiga Go- fpoda perftopiti? Semlja ni domazhija krikjanov. Nafke shiv- Ijenje je v' nebejih odkoder tudi zhakamo fvo¬ jiga svelizharja Jesufa Krijiufa fvojiga Go- Jpoda, kteri bo nafhe revno telo fpremenil, de bo podobno njegovima f premerjenima ielefa. Tukaj v’ kanu fvojiga ponishanja fhe ne mo¬ rem praviz meftnijana vshivati; moje telo, in vfe moje zhafne rezhi fo po modri volji bo- shji flabe in fpremenljive; pa tudi fkosi fvoje folse vidim nebefa, v’ kterih fim kakor mek- nijan ali flanovavez sapifan. t She nektere mi¬ nule, in bom fvojimu fpremenjenimu odrefheni- ku podobin. Nizh, prašen nizh, je vfe terpljenje tega fveta proti tiki zhafti, ktera fe bo vfo vezhnok nad nami rasodevala, ako njemu fvojimu veli- kimu fpravniku in fredniku svefti oftanemo. Sadnizh nam da Kriftuf mozh soper vfe nadloge sdajniga shivljenja, ker li samore v’ kanu fvojiga povikfhanja vfe kvari podloshne koriti. Ref je fizer, ljubesnivi bratje! de bi nam v’ teshkim terpljenji fhe vli ti sapopadki, j ktere lim vam sdaj od Jesufa dal, ne dali do- i Volj mozhi, to de Jesuf, kteri na defnizi bo- 420 shji fedi, fam sa riaf in v’ naf v' nafhim terp- ljenji dela. On vlada fvojo zerkuv. in pofhi- lja fvojirn vernim duha gnade in tolashbe. Jesuf fam ftopi med naf, in med nafhe fovrasbnike, in fkrajfha is ljubesni do naf, dneve nadlog! Oh ! kako bomo kdej Ilermeli, kadar bomo bosh- je fklepe in namene umeli, in fposnali , sakaj fo otrozi pred ftarfhi, ali pa ftarfhi pred Tvo¬ jimi majhnimi olrozi umerli , — sakaj je ta bifha oboshala, ta pa obogatela. Toliko sbe sdaj vemo. de ko hi ta ali ta smcd naf defet let dalje shivel, ali pa ko bi bil defelkrat bo- galifhi kakor je sdaj, bi bil neisrezhono ne- frezhin zhlovek. Tukej fizer po tami hodimo, — in ta tarna naf sagrinja. pokriva, mami. in moti, kadar hozhemo is laftne mozhi farni febe in fvet prav umeti; de je pa le Jesuf na- fha pot, naf ha rejniza , in nafhe slavljenje , nam prezej megla sgine, nam je prezej vfe jafno, ozhitno, in fvitlo, ter prezej fposnamo, de sa sdajno smefhnjavo pride lep red, sa to tamoto fvitla luzh . sa shaloftjo vefelje, in sa fmertjo vezhno sbirljenje, in pravizhno pov- razhilo. Prepevaj tedaj moja dufha ! zbali in hva¬ lo fvojimo boshjimu tolashniku, njemu, kra¬ lju zhafti, kteri moje folse fhteje, — vfako tesbo mojih nadlog tehta, mojo sbaloft v’ fl»- denez vefelja fpreobrazha , in kteri bo f’ fvojo fmertjo na krishi mojo sadnjo uro rasvefelib Jesufu , Odrefbeniku fveta, njemu, — edini, refnizhni tolashbi zblovefhtva, — bodi zbali 421 in hvala, hvaleshnoil in molituv na vfe vezbne zhafe. — Amen. Binhufhtno nedeljo. Tolashnik pa, I'v e ti X)uli, kteriga bo O/.he v’ mojim iinemi poilal, vuf bo u/.hil vfo rclui/.o. Jan. i|. D anaf prasnujemo, 1. p.! fporninjsgodbe, lttera je ismed nar zbudnifbib sgodeb, l