Trgovinske pogodbe. V državnem zboru se vrš6 in predno izide današnja številka naša, izvrš6 se že razprave o trgovinskih pogodbah naše države z nemško in italijansko, tedaj pogodbe med tripelalijanco t. j. med tr-žmi državami, ki imajo tudi gledč na vojne slučaje neko zvezo med seboj. Da sklenejo on6 potem še. .iudi oeko zvezo glede na trgovino, to je le naravno in razurneje se lahko potem tudi to, da je taka zaveza nekaj bolj prijateljska ter da odjenja v tem ena državi drugi, kolikor je njej mogoče ali kolikor je drugi potreba, da more brez škode ostati v tej zvezi. Če stojimo na tem stališči, lahko se veselimo, da še pride med njimi tudi do trgovinske zveze. Tak6 pa sodi se tudi poprek pri vseh poslancih v drž. zboru; izvzeti je v tem samo nekaj mladočeskih poslancev, ali nam ni treba, da se oziramo na-nje, kajti njih načela niso naša, še manj pa njih obnašanje. V obče torej po zdravljamo mi nove trgovinske pogodbe z veseljem, ali nič ne prikrijemo našim bralcem ene reči, katero pa uganejo lahko sami — te, da bi želeli si jih, kar se tiče naše države, ugodniše in to v marsikateri reči. Ali to ni v naSi in brž tudi ne v moči teh, ki imajo od naše države v tej reči besedo. V tej reči velja, kakor v navadnem življenji, slov. pregovor, ki pravi: »Roka roko umiva, obe pa lice«. Na eno vprašanje pa damo in mislimo, da je to dolžnost naša, našim bralcem odgovor, na vprašanje: >Ali pa je sploh tacih trgovinskih pogodeb treba?« Lahko je mogoče, da se stvar opravi brez pogodbe, kajti on, ki potrebuje kake reči, naj si jo kupi, kakor more in zna; na robe pa tudi tako: kdor ima kaj prodati, ta si naj poišče kupca, kjer in kakor mu je mogoče! To je sicer resnica, če je prodajalcev tacih in tacib kupcev toliko, da si jih človek prešteje na prste in še njim ne gre vselej, kakor bi radi in bi bilo mogoče, toda dru- gače je, ako je obeh na miljone in to v kupčiji pri raznih rečeh. Tu ni mogofie shajati jim, ako ni pravil in to trdnih pravil, po katerih se je ravnati vsem in 6e je :le mogoče, brez vsake izjeme. In taka pravila ležč v trgovinskih pogodbah. Države so različne in različno je tudi blago, ki se v njih prideluje ali tudi rabi. V eni državi se pridela veliko keke F^či in več, kakor se je potrftbuj^ za domače prebivalce. V drugi pa je na robe, rabi se v njej ravno te reči več, katere je v prvi državi čez potrebo, a pridela se v njej takih rečij, katerih ni v prvi, ali ne do volje. Kaj je tukaj naravniše, kakor da se začne med njima kupčija, trgovina? Vsaka prodaje drugi, česar jej ni doma treba, kupi pa od druge, česar nima doma, kolikor ji je treba. Resnica, tako je prav, ali vsi Ijudjč v državi ne pridelujejo enacih rečij, in treba jim je kupovati in za-nje se podraži s tem blago, ako se more ono prodati dalje, v drugo državo. Več je kupca na blago, tem dražje postane blago. Narobe velja isto: več blaga, manj kupca dela ceno nižjo; tako pa je tudi zaslužek za tistega nižji, ki prideluje ali izdeluje blago. Srečna je po takem država, ki mora ustreči obema, kupcu in prodajalcu, ali tega ne more bi^ez carine t. j, brez denarja, ki ga pobira na svojih mejah od blaga. ki prihaja ali pa izhaja iz države. Od blaga, ki ga ima država več, kakor ji ga je treba za domače ljudi, od tega ne pobira nič ali le malo carine, ako gre blago iz države. Od blaga pa, ki ga je doma malo ter prihaja zato iz drugih držav, dela isto t. j. pobira malo carino. Zato pa ga lahko pride veliko v državo in ne za visoko ceno in v tem je za večino prebivalcev njenih velika dobrota. Ali v tem ne smemo pozabiti, da dela vsaka država tako in pridejo si zato rade ali nerade v navskrižje — prej ali slej na Skodo sebi pa tudi prebivalcem svojim. In da se to ne izgodi, v tem leži za-nje potreba trgovinskih pogodeb ali če gre vse dobro, napravi se med njimi celo tudi trgovinska zveza. V teh se razdeli še potem carina in kar je s kupčijo še v tesni zvezi, na širje polje in tako se tudi izguba ali dobiček porazgubita, ter jih ne čuti nobena zvezna država preveč. Nove trgovinske pogodbe naSe trpe 12 let, tudi to jili priporoča; upajmo torej, da po njib, ako že ne boino na dobičku, vsaj ne bomo na škodi!