Ste*. #1._
Ichafa vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo- Ulic« Sv. Frančilka Asiikega it 20, L nadstr. — Val dopisi naj se pofiljajo uredništvu lifta. Nefrankirana pisma se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortij bata .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge f omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A«i5kegi It. 20L
Telefon uredništva in uprave itev. 11^57. Naročnina znaSa: Za celo leto ....... K 24.—
Za pol leta ........................li-*
za tri mesece.......................6'—
za nedeljsko Isdajo u celo leto ... . . 5.39 za pol leta................. 2.80
w rrstu, v soboto n. marca 1916.
Letnik XLi.
Posamezne Itevllks .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje*, zastarele številke 0® vinarjev.
Oflaai se nčtinafo na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vid
Omrtnlce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
trftHnu	—.	— - OA .J.
. mm po 20 via. . . . K 20— 1—
Osmrtnice, vodov........,
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst vsaka nadaljna vrsta........ ... .
MaM oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema lnseratnl oddelek .EdlnosKV Narofcnlaf Id reklamacije se poSUjajo n p r a v 1 lista. Plačuje se izključno Is upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trstu.
Uprava In lnseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Franfllka AsiŠkega ŠL 20. - Po&nohranilničnl račun St «41.652
Pregled najnovejših dogodkov.
Zapadno bojišče. — Francozi s krepkimi protinaskoki zopet zavzeli oklopno utrdbo Vaux. Sicer sovražni napadi odbiti ob težkih izgubah. Pri očiščevanju Vranjega gozda in iarkov pri Bethincour-tu ujeli Nemci okoli 900 mož in uplenili U topov. Nemške čete osvojile Ablainski gozd in gorski greben zapadno Douau-monta. Tekom februarja uničili Nemci 20 sovražnih in zgubili sami 6 letal.
Na ruskem in balkanskem bojišču nobenih važnih dogodkov.
Italijanska fronta. — Na primorski fronti zmeren in le pred tolminskim predmestjem živahnejši topovski ogenj sovražnika. Na koroški in tirolski bojm fronti le slabejše bojno delovanje.
Turška bcjjišča. — Angleški napad zapadno Felahie v Iraku po prvotnem delnem uspehu razbit. — Na ostalih frontah nobenih važnih izprememb.
Razno. — Nova nemška nota ameriški vladi. _ Skandinavska ministrska konferenca v Kopenhagnu.	_
nemško uredno porotno.
BERLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. marca 1916.
Zapadna bojišče. — Na zapadnem hregu Moze smo pri očiščevanju Vranjega gozda in sovražnih iarkov pri Bethincourtu ujeli 6 oficirjev in 681 mož in uplenili 11 topov. V tej borbi smo iztrgali nasprotniku Ablainski gozd in gorski greben zapadno Douaumonta, V Wo-evru smo pomaknili našo črto dalje skozi dele gozdovja jugovzhodna Damloupa. Proti naši novi fronti zapadno in Južno vasi kakor tudi pri trdnjavi Vaux so izvršili Francozi krepke protinaskefre, tekom katerih se je sovražniku posrečilo, ustaliti se v cfalopni utrdbi sami. V ostalem so bili napadi odbiti ob težkih izgubah. — Naši bojni letalci sci sestrelili dve angleški letali, en enokrovnik prt Wyt-schaete (južno Yperna) in en dvokrov-nik severovzhodno La Bassee. Letalec prvega je mrtev. — Tekom meseca februarja je bilo napadno delovanje naših letalskih skupin In število njihovih dolgih poizvedovalnih in ponočnih brodovnih poletov za sovražno fronto znatno večje kakor kedaj poprej. Sledeča statistika dokazuje > novič ne samo naše nadvladje, ampak pobija tudi priljubljeno trditev naših nasprotnikov, da so naše izgube v letalski vojni le radi tega tako majhne, ker se baje naša letala ne upajo pluti nad sovražnimi črtami. Nemške izgube na zapadni fronti v februarju znašajo: v zračnem boju 0, sestreljenih 0, pogrešanih 6, v splošnem torej 6. Francozi in Angleži so zgubili: v zračnem boju 13, vsled sestreljenja 5 in vsled neprostovoljnega izkrcanja za našimi linijami 2 letali, torej skupno 20 letal. Pri tem je upoštevati, da štejemo le v naše roke došla ali v gorečem stanju padla letala brez številnih za sovražno črto sestreljenih letal nasprotnika.
Vzhodno in balkansko bojišče.— Nobenih bistvenih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bitka pri verdua.
LONDON, 9. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista »Times« opisuje težkoče, s katerimi se imajo boriti Nemci pri prevažanju težkih topov na črto Beaumont, Ornes in Fromezey. Osvojitev Forgesa in višine 265 na levem bregu Moze in Fresnesa na desnem bregu Moze, so normalne pro-diralne operacije, ki so bile izvršene, da se odvzamejo Francozom najvažnejša o-porišča in da se izoži obroč okrog trdnjave. Počakati je treba, da bodo še nadaljevali s posameznimi ofenzivnimi sunki, dokler ne pride trenotek, ko se bodo nahajale vse nemške baterije v drugi postojanki in bo zaukazan zopetni naskok. Potem bo dozdevno napadena vsa francoska fronta. Postojanka Francozov na desnem bregu Moze je ofenzivna postojanka; v očigled veliki nemški ofenzivi pa sedaj ni več kakor veliko predmostje, ki pomaga aliirancem, da ovirajo nemško prodiranje in zadajajo sovražniku težke izgube. Temu namenu služi postojanka izborno in bo jzvrševala to nalogo tudi še vnaprej.
Vojno stanje med Nemčijo In Portugalsko.
BERLIN, 9. (Kor.) Listi označujejo pre-kinjenje diplomatičnih odnošajev s Portugalsko kot edino možen odgovor na protizakonito zaplembo nemških ladij potom Portugalske, katere vlada se je vdala pritisku Anglije. Jasno je, pravi »Tageblatt«, da ima nemška vlada vse javno mnenje na svoji strani, ako hoče ministrstvo Co-ste poučiti, da se dostojanstvo Nemčije tudi od vazalov njenih nasprotnikov ne krši nekaznovano.
DUNAJ, 10. (Kor.) »Fremdenblatt« poroča: Kakor smo izvedeli, dosedaj še ni bila izvršena zaplemba avstroogrskih ladij na Portugalskem.
BREMEN, 9. (Kor.) Po nekem poročilu j
iz Vigo, ste nosadki nemških parnikov »Biilow« in »Prinz Heinrich« v dobrem zdravju prispeli tjakaj. Nastanili so ju na krovu nemškega parnika »Goeben«.
AmeriSko-nemSkl spor.
BERLIN, 10. (Kor.) Wolffov urad poroča : Cesarski veleposlanik v Washingto-nu je izročil po naroČilu cesarske vlade državnemu tajniku Združenih držav ameriških sledeče sporočilo: Cesarska vlada polaga važnost na to, da precizira dosedanji razvoj še enkrat s staro odkritostjo ki odgovarja prijateljskim odnošajem o-beh velikih narodov in pošteni želji cesarske vlade, da prepreči vse skalitve Začetkom vojne se je nemška vlada na predlog Združenih držav izjavila takoj pripravljenim, da ratificira londonsko pomorsko deklaracijo, dočim je Anglija to odklonila in pričela takoj po izbruhu vojne omejevati legalno trgovino nevtralnih držav, da zadene s tem Nemčijo. Sistematičnim poostritvam kontrebandnih določil je sledil dne 3. novembra 1914 odlok angleške admiralitete, da je smatrati celo Severno morje kot vojno ozemlje. Februarja 1915 se je smatrala Nemčija prisiljenim, da ukrene protiodredbe, s katerimi naj bi se pariralo protipostavno postopanje nasprotnika. Izbrala si je za svoje odredbe nova vojna sredstva, katerih po-služevanje sploh še ni bilo urejeno po mednarodnem pravu. S tem ni prekršila nobeno veljavno pravo, ampak je uvaže-vala le posebnost novega orožja pod-vodnikov. Unija se je z ozirom na dejstvo, da ste obe vojskujoči se stranki nagla-šali, da je njiju postopanje le povračilo za kršitve prava od strani nasprotnika, o-brnila do obeh vojskujočih se strank. Združene države so na eni strani zahtevale od Nemčije, da naj prilagodi vporab-Ijanje novega orožja določilom pomorskih pravil, na drugi strani pa od Anglije, da naj dovoli dovoz živil za nebojujoče se prebivalstvo. Nemčija je izjavila pripravljenost, dočim je Anglija odklonila predlog. Namen je bil, da se premaga Nemčijo s sestradanjem. Kljub temu je Nemčija tekom nadaljnega razvoja vojne, potem ko so ob raznih prilikah proti njeni želji in volji zgubili življenje nevtralni državljani. v praktičnem voorabljanju podvodni-kov tako zelo ugodila željam ameriške vlade, da so bile pravice nevtralcev do nevtralne trgovine faktično povsod neovirane. A sedaj je Anglija onemogočila podvodnikom izvrševanje po mednarodnem pravu odgovarjajoče trgovinske vojne s tem, da je skoro vse trgovske ladje oborožila in zaukazala napadalno vpora-bljanje topov. Povelje glede vporabljanja orožja je bilo spopolnjeno z ukazom voditeljem trgovskih ladij, da naj razobeša-jo napačne zastave in se zaletavajo v pod-vodnike. Temu angleškemu postopanju so se pridružile njene zaveznice. Sedaj se nahaja Nemčija pred dejstvi: 1. da proti-postavna blokada po enem letu zadržuje nevtralno trgovino od nemških pristanišč in onemogočuje izvoz Nemčije; 2. da proti-postavne poostritve kontrebandnih določil po poldrugem letu preprečajo za Nemčijo v poštev prihajajoči pomorski promet nevtralnih sosednjih držav; 3. da sistematično stopnjevano nasilstvo nad nevtralci po načelu »Pest nad pravico« preprečuje promet z Nemčijo preko deželnih mej, da se spopolni sestradalna blokada prebivalstva centralnih držav; 4. da bodo Nemci, zasačeni od naših sovražnikov na morju, ne oziraje se ali so bojevniki ali nebojevniki, oropani svobode; 5. da so naši nasprotniki oborožili topovske ladje za napadanje in onemogočujejo s tem vporabljanje podvodnikov po londonski deklaraciji. Angleška bela knjiga z dne 5. januarja 1916 glede preprečevanja nemške trgovine pravi, da je s temi odredbami nemška izvozna trgovina skoro popolnoma uničena in odvisen njen uvoz od Anglije. Cesarska vlada sme upati, da bo v smislu prijateljskih odnošajev, ki so ob-otežkočenemu sporazumljenju med obema narodoma, tu pojasnjeno stališče kljub otežkočemu sporazumljenju med obema narodoma, povzročenemu vsled postopanja naših sovražnikov, upoštevano od naroda Združenih držav.
LONDON, 9. (Kor.) »Times« poročajo iz Washingtona z dne 8. t. m.: Zmaga predsednika na kongresu bo po mnenju časopisja omogočila vladi nadaljevanje dosedanje politike, ne da bi zadela pri tem na kake težkoče. Nobenega dvoma ni, da zasleduje vnanja politika Združenih držav drugačno smer kakor pa v zadnjem letu. To naziranje se opira na teorijo, da želi ameriški narod mir in bi se uprl nevarnim zapletljajem. Ako pa bi Nemčija torpedirala kako neoboroženo trgovsko ladjo ali zagrešila kako hudo dejanje, potem bi bila vojna zelo blizu.
WASHINGTON, 9. (Kor.) Državni tajnik Lansing objavlja izrecno izjavo, v kateri odločno dementira od nekaterih listov priobčeno poročilo, da bodo Amerikanci indirektno toda uspešno posvarje-ni pred vporabljanjem oboroženih trgovskih ladij.
Ntfe uradno poročilo.
DUNAJ, 10. (Kot.) Uradno se objavlja 10. marca 1916, opoldne.
Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nič novega.
Italijansko b o j iš č e. — Na primorski fronti mestoma zmeren ogenj italijanske artiljerije, ki je bil živahnejši le pred tolminskim predmostjem. Na koroški in tirolski fronti je bojno delervanje prejkoslej majhno. Potom preiskave je bilo* dognano, da so se Italijani — tokrat v ozemlju Rombona — posluževali bomb ki razvijajo pline. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Sven Heddin o naši in nemški armadi.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Sven Heddin, ki odpotuje v kratkem na kako turško fronto, je izrazil zastopnikom časopisja svoje občudovanje nad junaštvi avstrijskih in nemških armad. Izvrstna vojaška organizacija Avstrije in Nemčije je dokazala, da ste vojaško nepremagljivi in da je nemogoče sestradati njiju prebivalstvo, kakor je sanjarila ententa. Da je ententa še za nadaljevanje vojne, je nerazumljivo. Sven Heddin je poročal zlasti o svojih vtisih v Galiciji po bitki pri Gorlicah in Tarnovu. Glede Turčje je izjavil, da so pokazali vodilni možje otomanske države z udeležbo na vojni izredno spretnost. Otomanska armada je dovolj močna, da definitivno premaga Angleže na fronti v Iraku. Sven Heddin je hvalil tudi hrabrost turških oficirjev in vojakov.
Izmenjava invalidov med Avstrijo in Rusijo.
DUNAJ, 10. (Kor.) Avstrijska družba Rdečega križa poroča, da se glasom brzojavke barona Slatina iz Stockholma prične dne 3. aprila izmenjava invalidov med Avstrijo In Rusijo. Od tega dne pride vsak teden en vlak, od srede maja pa tedensko štirje vlaki.
S tuSl*
CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Vzhodno Felahie s% nahajajoči sovražnik, ki ni dosegel z nepripravljenimi - napadi nobenega rezultata, se je Že nad mesec dni posluževal vseh sredstev, da se približa našim postojankam. V zadnjih dneh se je sovražnik približal na 1S0—200 m našim sprednjim strelskim jarkom in je pokazal, da se pripravlja za odločilen napad. Dne 8. marca dopoldne je izvršil sovražnik z desnega brega Tigrisa napad s svojimi glavnimi silami. Boj je trajal do solnčnega zatona. Sovražnik je s pomočjo ojačenj, ki jih je naglo pripeljalo na to krilo njegovo rečno brodovfe, zamogel zasesti del naših strelskih jarkov; toda krepkim in junaškim protinapadom naših rezerv so bili cd sovražnika zasedeni o-kopi zopet popolnoma osvojeni in pognan sovražnik v njegove stare postojanke. Ostavil je 200 mrtvih in veliko mnctžino orožja in municije. Naše Izgube so razmeroma manjše. — Z ostalih front nobenih bistvenih poročit
Italijanska zbornica. -|
CURIH, 9. (Kor.) V včerajšnji seji italijanske zbornice se je pričela razprava o proračunu ministrstva za javne gradnje. Od 49 napovedanih govornikov jih je šest izražalo krajevne želje. Nato je naznanil predsednik, da so bile vložene tri interpelacije. Ministrski predsednik Sa-landra je izjavil, da bo o teh treh in vseh drugih po vsebini sorodnih interpelacijah razpravljal prihodnji ponedeljek in v na-daljnih sejah, s čimer so se zadovoljili predlagatelji- Nato je minister za javne gradnje Ciufelli odgovarjal na vprašanja zaradi pogostih železniških nesreč. Vzrok jim je v resnici nemarnost in preziranje predpisov in je izjavil, da je odredil številne aretacije krivcev in strožje nadziranje zlasti vojaških vlakov. Izključeval pa je, da bi bil utemeljen sum skupne krivde železniškega osobja.
Skandinavska ministrska konferenca
v Kopenhaina.
KOPENHAGEN, 9. (Kor.) Ministrska predsednika in vnanja ministra Norveške in Švedske so prispeli semkaj, da kon-;erirajo z danskimi ministri. Po njihovem prihodu so bili švedski in norveški ministri sprejeti od kralja v avdijenci.
KOPENHAGEN, 9. (Kor.) Povodom skandinavske ministrske konference se je vršila pojedina. Kralj Kristijan je napil norveškemu in švedskemu kralju, ki sta dala inicijativo za konferenco, kakor tudi švedskemu in norveškemu narodu. Istočasno je izrazil najboljše želje za razvoj conferenc v pospeševanje dobrih odnošajev med njihovimi deželami.
Vprašanje preskrbovanja čet v Solunu.
ATENE, 9. (Kor.) Ministrski predsednik Skuludis in francoski poslanik Guillemin sta imela v sredo prijateljsko konferenco glede perečih vprašanj, predvsem glede preskrbovanja čet v Solunu z živili.
j Pomlajenje francoskega mornariškega armadnega zbora.
BERN, 10. (Kor.) Novi zakoni glede pomladitve francoskega mornariškega o-ficirskega zbora so stopili v veijavo. Od 15 podadmiralov jih stopi 7 v rezervo, med njimi Boue de Lapeyrer.
FHipescu v Petrogradu.
BUKAREST, 10. (Kor.) »cpoca« poroča iz Petrograda, da je bil Filipescu dne
I.	t. in. sprejet od načelnika ruskega generalnega štaba Aleksejeva in ministra za vnanje zadeve Sazonova in istega dne od velikega kneza Cirila. Vse rusko časopisje se izraža jako pohvalno o Fili-pescu. Dne 6. t. m. je odpotoval Filipescu preko Moskve na fronto. — Stere .je odpotoval v Švico.
Trgovinska politika po vojni.
LONDON, 9. (Kor.) »Times« pišejo v uvodnem članku, da je prišel sedaj čas za novo trgovinsko politiko. Sovražnik se pripravlja sedaj, da spravi pri sklepu miru svoje nabrane izdelke na trg. Posledica o i bila, da bi bile novoustanovljene industrije in one, ki se jih je hotelo povzdigniti, uničene. Za preprečenje uvoza ne bi zadostovali državni obrambni akti, ker bi prišlo blago potem preko nevtralnih dežel. Ako bi se uveljavilo, da je Anglija vezana na nevtralne dežele s trgovinskimi pogodbami, bi se zamoglo te pogodbe preklicati. Nobena stvar ne bi sovražnika bolj potrla kakor tak korak. -
Mehikanski banditi v Zedinjenih državah.
NEW YORK, 9. (Kor.) »Associated Press« poroča iz Columbusa (Nova Mehika): 500 Villovih banditov je napadlo mesto in umorilo več civilnih oseb. Banditi so ostali poldrugo uro v posesti mesta. Ko jih je pregnala amerikanska kava-Ierija, so se banditi umeknili in požgali del mesta. Veliko število Mehikancev in več amerikanskih konjikov je bilo mrtvih.
Nemški državni proračun.
BERLIN, 10. (Kor.) Državni proračun za 1. 1916 zaključuje v rednem proračunu v dohodkih in izdatkih s 3.659,261.939 markami in izkazuje torej v primeri prejšnjim letom prebitek 536,180.508 mark. V proračunu se nahaja dohodek vojnega davka v znesku 480 milijonov mark za % leta. Zato pa odpadeta 2 milijona dohodkov od čekovskih pristojbin in brambni prispevek, ki je znašal preteklo leto 327,740.881 mark. V izrednem proračunu je odpadlo 30 milijard mark za vojne stroške, ki so bile vštete preteklo leto. Ostane torej 99,213.530 mark izdatkov in 87,507.853 mark dohodkov, tako da bo treba najeti posojilo v znesku
II,705.677	mark.
Nemčija do žetve preskrbljena z žitom.
BERLIN, 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: Kakor se poroča zanesljivo, je potrebščina krušnega žita do nove žetve popolnoma krita. Prvotno na 200.000 ton določena rezerva je narastla torej na 400.000 ton. _
Hrvatski siftor.
ZAGREB, 9. (Kor.) Vojno zasedanje hrvatskega sabora se je danes zaključilo po uspešnem delovanju. Med vlogami je bilo sporočilo, da Njegovo Veličanstvo podeljuje sankcijo zakonu o dopolnitvi § 62 nagodbe. (Živahno odobravanje pri večini.) Nato je sabor prešel na dnevni red, t. j. k tretjemu branju zakona glede nekaterih izprememb konkurznega zakona z ozirom na ustanovitev budimpeštanske bančne centrale. Načrt je bil sprejet. Ban Skerlecz je izročil nato predsedniku najvišji reskript, s katerim se do nadaljnega odgaja zasedanje sabora kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Čitanje reskripta je sabor poslušal stoje in je sprejel z navdušenimi klici: »Živio kralj!« Predsednik je nato nagovoril sabor in je zaključil z besedami: »Živio kralj! Živela armada! Živela Hrvatska in hrvatski ban!« Poslanci so vstali in so navdušeno klicali živio. Vzklikajoč domovini in predsedniku so poslanci zapustili dvorano.
Dvoboj med ~^kovszkim in Sandorjetn.
BUDIMPEŠTA, 9. (Kor.) V stvari dvoboja poslancev Štefana pl. Rakovszkega in Pavla Sandorja se je danes z ozirom na to, da poslanec pl. Rakovszki pripada vojaškemu stanu, uvedlo vojaškosodno postopanje.
Odredba glede sladkorja na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Uradni list objavlja vladno naredbo, da se sme sladkor iz ozemlja ogrske krone odpošiljati v kraljevine in dežele, zastopane v državnem svetu, kakor tudi v Bosno in Hercegovino le proti certifikatu ogrske sladkorne centrale.
Aleksander Andrassy odložil svc$ državnozborski mandat.
BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) V političnih krogih se govori, da je zastopnik volilnega okraja Homona v poslanski zbornici, grof Aleksander Andrassy, odložil svoj mandat.
Bitko pri Uerdunu.
Včerajšnje nemško uradno poročilo je sporočilo zopet nov, važen uspeh Nemcev pred Verdunom, zavzetje oklopne utrdbe Vaux poleg številnih sosednjih utrdeb. Zavzetje te utrdbe pomenja prebitje severovzhodne verdunske fronte.
Francosko uradno poročilo, izdano 8. t. m. ob 3 popoldne pa pravi: V kampanji smo v okolišu Maison de Chanipagne z napadom zopet zavzeli kose jarkov, ki nam jih je sovražnik vzel 6. t. m. Ujeli smo pri tem 85 mož, med njimi 3 častnike, ter zajeli tri strojne puške. Kmalu nato proti- postojankam, ki smo jih zasedli, naperjeni protinapad smo odbili. V Argonih je naša artiljerija obstreljevala ceste v okolišu Mont Faucona, na katerih so bili ugotovljeni avtomobilski transporti. Iz verdunskega okoliša se ne sporoča nobena izprememba položaja. Nemci so ponoči nadalje obstreljevali našo fronto na zapadni strani Moze, ne da bi poizkusili kako pehotno akcijo. Naše baterije so v tem odseku, kakor tudi vzhodno Moze, kjer je ogenj od časa do časa prenehaval, energično odgovarjale na sovražno obstreljevanje. V \Voevri zelo živahen artiljerijski boj. Obstreljevali smo Blanzee, Crimaucourt in dohode v Fresnes. Sovražnikov napad na železniško progo in cesto v Manheulles smo preprečili z našim zapornim in pehotnim ognjem. — Istega dne ob 11 zvečer je francoski generalni štab izdal naslednje poročilo: Severno Aisne uničevalen o-genj na sovražnikove okope na eraonn-ski planoti in v okolici Paslyja, severno Soissonsa. V Argonih smo koncentrično obstreljevali nemške utrdbe pri Haute Chevauchee in v cheppyskem gozdu. Zapadno Moze je tekom dneva poizkušal sovražnik iznova prodreti po srditem obstreljevanju. Z močnimi silami na naše postojanke pri Rathincourtu naperjeni napad je bil odbit. Naš, proti Vranjemu gozdu, v katerega so včeraj vdrli Nemci, zastavljeni protinapad je vrgel Nemce iz večjega dela gozda, katerega ima zaseden samo še vzhodni del. Na desnem bregu Moze je bilo obstreljevanje zopet zelo srdito. V okolišu Douaumonta so Nemci brez uspeha poizkušali napadati nase črte vzhodno forta. Po pehotnem boju se je posrečilo sovražniku, da je zopet zasedel utrdbo Hardaumont, ki smo mu jo iztrgali. V VVoevri je os. ral artiljerijski boj zelo živahen. Naše baterije na bregovih Moze so krepko odgovarjale na ogenj nemške artiljerije. V gornji Alzaciji smo po napadu z ročnimi granatami zopet zasedli nekaj delov jarkov vzhodno Ieppois, ki so nam jih Nemci vzeli 12. februarja. Eno naših obstre-Ijevalnih letalskih brodovij, sestoječe iz 16 letal, je vrglo 104 bombe vseh kalibrov na kolodvor Metz-Sablon, kjer so zagledali več vlakov. Bombe so zr.dele dobro. Sovražno letalsko brodovjO je poizkušalo prepoditi naša letala, ki so, iz-vzemši eno, ki se je zaradi poškodeb moralo spustiti na tla, vsa dospela v kraj, odkoder so poletela.
Francosko poročilo torej še ne govori o zavzetju oklopnega forta Vauxa po Nemcih, kar je umljivo po besedilu nemškega poročita, ki govori o nočnem napadu. Utrdba Hardaumont, ki jo omenja francosko poročilo leži na griču med fortoma Douaumontom in Vauxom in je od trdnjavskega jedra najdalje pomaknjena proti severovzhodu. Padec forta Vaux je bila najbrž posledica dejstva, da so Nemci zopet iztrgali Francozom utrdbo Hardaumont.
O splošnem položaju pred Verdunom piše znani vojaški kritik »Berliner Ta-geblatta«, major Morah t, da so sedanje operacije proti Verdunu prav tako presenetile Francoze, kot so lanjskega meseca majnika presenetili Avstrijci in Nemci Ruse med Tarnovim in Gorlica-mi. In kaj bo sedaj? — vprašuje major Moraht in odgovarja, da naj o tem premišlja sovražnik. Ravno tako bi mu bilo nepotrebno pripovedovati, da je na zapadnem bojišču pričakovati zelo važne odločitve, kakor ga pomirjati, da smo zadovoljni, da smo njegovo posest zmanjšali za 200 do 300 štirijaških kilometrov. Naj ugiba on! Saj je delalo tako tudi naše armadno vodstvo pred nekaj dnevi. Obstreljevati ni pričelo z mogočnim artiljerijskim ognjem samo predornega odseka, temveč trikrat tako široko ozemlje okoli Verduna. General Humbert je pač moral večkrat vpraševati v vojnem svetu, kam z rezervami. Dirigirane so očividno na napačno mesto. Za to je treba sreče, mi smo jo imeli in smo predrli. Toda upamo, da sreča ostane trajno pri naših zastavah, in ker imamo pravico, da verujemo v vrlino naših armad, moremo s trajno srečo, ki jo je Moltke priznaval le v resnici sposobnemu, v gotovem času precej daleč na zapadu.
Namen teh vrst pa ni, da bi zasmehoval sedaj francosko armadno vodstvo, ker mu ni bila sreča mila, in to bi tudi ne odgovarjalo resnosti vsega boja. Vedno namreč vidimo zopet, da verdunski vnuki daleč prekašajo svoje očete v Metzu. To je nasprotnik, da je velika
8tTM 11.
•EMNOST* itev. 71,
▼ Trstu dne 11. sarc«, Htttr
vojna i>Ia\a za tistega, ki žnjim križa meC! In kakor se vrlo bije elita sovražne
armade, tako je žalostno zanjo, da umre zastonj. To namreč trdno verujemo. Zakaj? Ker kri Francoske teče, kri Angleške pa le kaplja. Ko sem pred kratkim govoril o razbremenjevalni angleški ofenzivi, ki je ni bilo. se je potem pričela; zaradi lepšega. Kajti kar se je žrtvovalo in storilo tu. ne odgovarja ahilejskim govorom angleških ministrov... Le ne skrbi: Angleška nas ne vrže nazaj čez Ren.
Francosko armadno vodstvo je posvetilo svojo pozornost ogroženima kriloma svojih lastnih postojank pred \ erdunom. V Argonih je dalo napadati. Ta tipajoča taktika je 1. in 3. marca ostala brez uspeha. Ni bilo nikakršnih težav, da smo jo zamorili. Fričakovaje nemških operacij iz smeri Metz-Thiancourt-St. Mihiel, mečejo francoske baterije velike mase municije na dohodna pota in kolodvore. Njihova artiljerija besni tudi proti našim jarkom in rezervnim postojankam v kampanji, toda v vsem tem ne moremo videti nič drugega, kot skrbi polno ogledovanje, ali in odkod pač še pride več »besnih« napadov. Zdi se mi, da za temi dogodki ne tiči francoski ofenzivni načrt, drugače bi se nasprotniki ne bili nič naučili v tej vojni. Aprila 1. 1915. je pričel Joffre proti naši fronti pred Verdunom krepko ofenzivo. Trajala je več tednov rn je ponehala potem brez uspeha. In ravno tako v pomladi laniskega leta je bilo Francozom vse na tem. da bi razdejali fatalno nemško predmostje pri St. Mihielu, za katerega smo dolžni hvalo hrabrim Bavarcem. Naperili so proti predmestju znatne mase, krvaveli so in se omeli. Toda nemška roka je ostala na oni strani Moze, da poprime — pozneje. Ali mislijo, da izsilijo sedaj ono, kar so opustili tedaj? Ali nas smatrajo za zmožne, da bi puščali čas neizrabljen?
Nemčijo kritizirajoča fraza o izčrpanosti in utrujenju je zamrla na zapadu, oživel pa je naš napad. Ali se je šele pričel, ali pa če se pripravlja za nadaljni
skok, je naša tajnost. V obeh slučajih moramo zaupati metodi našega armadnega vodstva, da s kolikor mogoče majhnimi žrtvami skuša dosegati kolikor mogoče oddaljene cilje in- jili tudi dosega. Mislimo. da zapadna vojna popolnoma odgovarja nemški politiki in da je ta politika primerna sredstvom za vojno.
Ponosne, prav po nemško ponosne so te besede majorja Morabta, a priznati se mora. da jih ie upravičeno izrekel tako ponosno: besede prihajajo tu za dejanji, In dosedanja nemška dejanja pred Verdunom so taka, da se Nemci res lahko ponašajo ž njimi: za njihove nasprotnike pa lahko pomenjajo najhujše.
Položaj.
10. marca.
JVa francoskem bojišču so izvojevali
Nemci zopet uspeh, ki nima sicer še pomena deiinitivnostf, ki pa pomenja znaten korak v smeri proti cilju. Vzeli so drugi verdunski for, oklopno utrdbo Vaux. Počasi, korak za korakom, sistematično — sistematičnost je ena glavnih čednosti nemških strategov in taktikov — sigurno napredujejo nemške operacije proti francoski trdnjavi. Ta nemški uspeh na se-vernovzhodni fronti pri Verdunu opravičuje najboljše nade za nadaljni potek dogodkov na tem boj šču.
Hitreje nego smo včeraj mislili, se je uresničilo, kar smo napovedovali: Nemci že izvajajo pc L-dice iz nasilnega postopanja portugalske vlade proti nemškim trgovinskim larnikom.
Nemški poslanik v Lizboni je dobil od svoje viade nalog, naj zahteva potne liste in ie bržkone že Odpotoval iz glavnega mesta Portugalske. Diplomatični odnošaji so pretrgani in Nemčija in Portugalska se nahajate v vojnem stanju med seboj! Ali, in v koliko bo to dejstvo vplivalo mili tarično — o tem je nam težko govoriti že sedaj in treba že čakati nadalinega razvoja. Moralično pa bo ta odločnost in rezkost Nemčije gotovo silno vplivala na ves svet kot svarilen znak, da se Nemčija ne šali, ko jej je braniti svojo čast, svoje državne, ali pa tudi zasebne interese svojih državljanov.
O sporu Zedinjenih držav z Nemčijo imamo neko vest, po kateri bi bilo soditi, da je Nemčija še pripravljena za poravnavo mirnim potom, ter da išče formulo, ki bi omogočila tako poravnavo. Nemški veler ' grof Bernstorfr je izročil te dni Ldi v \Vashingtonu spomenico.
PODLISTEK
Par nobile fratrum.
(^cdpustna zgtrtiba, žalostna, toda resnična.)
Na pustno nedeljo je napravil naš Jaka izlet na deželo. Vsak pošten mestni kristjan si sit celotedenskega mestnega prahu, zeli ob prostih urah ven na deželo, da se nau/ije čistega zraka in napije dobrega vuia, ki ga v mestu ni in ni In nas Jaka posebno ljubi zlato kapljo iz globine svoje nepokvarjene duše in z vsako mišico svojega zelo pokvarjenega želodca. Sploh ljubi naš Jaka vse, kar je dobrega in lepega.
Našla sva se z Jakom po dogovoru. Sicer ne ravno točno po dogovoru, ker ga je zadržala po cesti iz mesta lepa gospodična, za katero bi bil on dal vsaj na pustno nedeljo gotovo vse svoje življenje in se zapisal vsem vragom. Ampak našla sva se vendar in to je poglavitna stvar.
ki obsega historičen pregled vsega vprašanja, a vsebuje obenem nove predloge.
O dogodkih v ttaUiaaskl konori se
razlivajo cele poplave po evropskem Časopisju. Večina italijanskih listov meče seveda ogenj in žveplo na socijalne demokrate. Tudi ti listi in respektivni politični krogi ne odobrujejo, da je Salandra nastavil komori nož na vrat zagrozivši jej, da se obrne do krone za odgoditev zbornice. Salandra je imel sicer — kakor drugače ni bilo pričakovati — večino za-se, ali tudi med temi so v resnici danes nasprotniki vlade. Ti so baje sklenili, da bodo v formi interpelacije in sklepnih predlogov zahtevali od vlade pojasnil glede gospodarskih vprašanj, posebno pa glede vprašanja plovbenih voznin, žita in denarnega kurza. Mnogi poslanci so tudi napovedali vprašanja na vlado glede velikih železniških nesreč, ki so se dogodile v Italiji v zadnjih časih. Čitatelji se morda spominjajo, da je Salandra nedavno izjavil, da ne dopušča nikakih razprav o »delikatnih« vprašanjih. Kaj stori nasproti takim zahtevam? Oziroma: kaj ni danes »delikatno« za ubogega Salan-dro?! Saj so stvari, ki se jih tičejo napovedana vprašanja in interpelacije, posledice njegove vojne politike! Torej: čeprav gospodarskega značaja, vendar zelo zelo »delikatna«. Politični krogi v Italiji sodijo, da ima sedaj Salandra odprte štiri poti: ali odneha in dovoli razprave, ali odstopi z vsem kabinetom, ali zameni le poedine ministre, ali pa izpo-sluje odpustitev, oziroma razpust zbornice! Težko je ugibati, za katero eventualnost se odloči. Na eni strani stoji dejstvo, da v Italiji preziranje javnega mnenja utegne biti zelo nevarno, ker bi moglo izzvati kaj neljube pojave, ki bi mogli zdrobiti vlado; na drugi pa je dejstvo, da bi razprave v zbornici o politiki vlade — ker tudi označena gospodarska vprašanja so v tesni zvezi s politiko — mogle dozoreti istotako nevarne pojave. Naj jo zasuče Salandra tako ali tako, povsod zadene ob nezadovoljnosti s sadovi njegove politike. Mnogokrat smo že naglašali, da je sedanja vojna po svojih resničnih vzrokih in po ciljih, ki jih zasleduje izkoriščevalka svojih zaveznikov — Anglija v resnici gospodarska vojna. »Corriere della Sera«, ki je v tesnih zvezali z angleško vlado hoče vedeti, da hoče Anglija na pariški trgovski konferenci doseči, da Francija, Italija in Rusija ne sklenejo po vojni z Nemčijo nobenih trgovinskih pogodb. Konferenca, na kateri da bodo zastopane tudi Japonska, Belgija in Srbija, da ima določiti skupno postopanje proti gospodarskemu prodiranju Nemčije in Avstro-Ogrske v ves svet in da se že za Časa vojne izvede trgovsko in financijelno združenje ententnih vlasti. Angleški list »Daily Mail« pa dostavlja, da je namen konference tudi ta, da se izpodkoplje kredit ki ga uživa Nemčija pri nevtralnih državah. Italiji pa naj bi se s pomočjo angleških bank omogočilo, da se reši iz »jarma nemškega financijelnega sveta«. — Vidite-li sedaj angleško kopito? Za žep jim gre, za svetovno gospodstvo na polju gospodarstva;
dolžnost, da pristojni krušni komisiji tekom 24 ur naznanijo vsako izpremembo števila družinskih članov, oziroma Članov hišnega gospodinjstva ter vrnejo izkaznice onih oseb, kf odpadejo kot člani gospodinjstva.
Izkaznice, izstavljene za služabnike, oziroma služabnice, ki potem bodisi vsled prenehanja službenega razmerja bodisi iz kakršnihkoli drugih vzrokov zapuste družino, oziroma hišno gospodinjstvo, se morajo izročiti onim osebam, za katere so bile izstavljene. Tako mora služabniška oseba, kadar zapusti kako družino, oziroma hišno gospodinjstvo ter drugje vstopi v službo, prinesti s seboj še veljavne izkaznice za kruh in za moko. Družinski poglavarji, oziroma voditelji hišnih gospodinjstev so tudi v teh slučajih dolžni, naznaniti pristojni krušni komisiji izstop takih oseb iz službe, oziroma njihov vstop v službo.
Trst, 6. marca 1910.
Mestni magistrat Osrednja krušna komisija.
V smislu obvestila mestnega magistrata 10. t. m. se odreja splošna revizija vseh nadodatnik izkaznic za kruh, ki so bile izdane in so sedaj v rabi.
Zato se opozarjajo vsi delodajalci, kot uradi, korporacije, tovarne, ladjedelnice itd., da svojim nameščencem izdajo nove izjave, s katerimi se potrjuje njihovo za-posljenje, da dobe nadodatek.
Dvoumne izjave in take, ki ne odgovarjajo popolnoma zakonitim določbam, se naravnost zavrnejo.
Načelnik osrednje krušne komisije.
Đonit« vesti.
rodnem polju zastalo. Saj so slovenske; Kalamiteto radi pomanjkanja papirja
dežele za nesrečno Poljsko po vojni naj-
AprovizoclisKe stvori.
Določbe za razdeljevanje Izkaznic za kruh In moko.
V ponedeljek, 13. t. m. se prične razde-ljevanie izkaznic za kruh in za moko, velja vnili za tedne 24.-25., 26.-27. Izkaznice sc bodo dobivale v uradnih prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur in sicer proti izkazu z izkaznico za živila in povrnitvi izkazničnih matic za tedna 20.—21. (zelena barva.)
Vsi moški, ki so dosegli st&-rost 18 let in še niso prekoračili 55. leta, morajo z verodostojnimi dokumenti dokazati svoje trajno bivanje v Trstu, bodisi da žive v krogu svoje družine ali pa hišnega gospodinjstva, potom katerega dobivajo izkaznice za kruli in za moko. dvomljivih slučajih imajo komisije pravico, da zahtevajo potrebna pojasnila.
Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne odlaša tozadevno do zadnjega, da si temveč v svojem lastnem interesu vsakdo čim prej oskrbi svojo izkaznico, da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Tudi naj se vsakdo, takoj ko dobi izkaznico, sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in je-li so opremljene z uradirm pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo.
Družinski poglavarji, oziroma voditelji hišnih gospodinjstev se opozarjajo na
Jaz v resnici Jako ljubim, ker je po stvari ____„-,-,- -^.v,
pravici ljubezni vreden. In posebno da-'liudetn. seveda ne tako javno.
nes ga ljubim tem iskreneje, ker sem imel ž njim take sitnosti.
Iz njegovih ust ne pride nikdar nespodobna beseda, govori vedno le idealno navduševalne besede, njegovo mehko srce je vedno vsakemu odprto na stežaj, v družbi kavalir prvega reda, ki kliče na mizo vsega v največji meri in jo, ko je treba plačati, popiha v neznano smer; sicer pa zelo skromen in tih gospod. Tudi gospodične vsakovrstnega kalibra poznajo vse njegove vrline, išla skrivaj ga vse ljubijo in iz brezdvomno zanesljivemu vira sem izvedel, da se radi njega celo skavsajo tu in tam. Samo enkrat v svojem življenju je našel naš Jaka hud odpor pri dični gospodični, ki ga ni hotela takoj na mestu ljubiti. Ampak v tem slučaju se je nad njo grozovito maščeval in je namreč sedaj niti ne pozdravlja več. Kazen je strašna, toda bila je potrebna!
Na pustno nedeljo se ga je naš Jaka z drugimi vred iz sto in sto razlogov pošteno naleze!. Saj to ni nič grdega. Take ■ * : se dogajajo celo najsolidnejšim
Dopisnikom. Zadnje čase se množe slučaji, da dopisniki ali nezadostno ali pa sploh ne frankirajo pisem. Opozarjamo, da odslej ne bomo več sprejemali takih pisem.
Slavnostni promociji Njegove ces. in kraljeve visokosti nadvojvode Evgena in generala Boroevića častnima doktorjema pravoslovnih in državnopravnih znanosti se je vršilo dne 29. m. m. v glavnem stanu. V ta namen so se podali tja rektor irvatskega kraljevega vseučilišča v Zagrebu dr. Fran Barac, dekan juridične fa-cultete dr. Milorad Stražničky in promo-or dr. Josip Silovič. Na nagovor rektorja je nadvojvoda s toplimi besedami govoril o vseučilišču kot ognjišču hrvatske kulture, o hrabrih sinovih Hrvatske, ki so zopet sijajno dokazali svojo tradicijonelno junaštvo. Pri deženeju po slavnostni promociji se je nadvojvoda razgovarjal z odposlana o hrvatskih kulturnih vprašanjih in je ponovno izjavil, da se je hrvatski narod v tej vojni pokazal na višini svoje naloge ter da se hrvatski sinovi iz vseh pokrajin odlikujejo z zvestobo, hrabrostjo in neumornostjo. Tudi general Boroevič je v svojem zahvalnem govoru naglašal, da se Hrvatje bore z levjo srčnostjo, je želel proč vita temu najvišjemu kulturnemu institutu našega naroda.« — Dva izredna mola, oba odlična vojskovodja, a eden član vladarske hiše sta izrekla svečanim načinom najčastneje izpričevalo ne le hrvatskemu vojaku-bojevniku, ampak tudi hrvatskemu narodu dragoceno politično izpričevalo, ki ostane dobro zabeleženo za eventualno potrebno rabo v bodočnosti.
Minister princ Hohenlohe, prejšnji tržaški namestnik je povodom svojega potovanja po Galiciji — kakor posnemljemo iz listov — o neki priliki izjavil, da morajo narodi uvaževati in ustrezati potrebam državne skupnosti, na drugi strani pa tudi država da ne sme kratiti poedinim narodom pravic in ovirati njihovega razvoja. — Pritrjujemo in priznavamo, da bi bila to podlaga za rešitev avstrijskega problema in za povoljno uredbo razmerja med državo in narodi. Mi Slovenci smo, sta-vljajoč svoje narodne zahteve, radi uva-ževali potrebe državne skupnosti in smo vsikdar pripravljeni dajati državi, česar potrebuje. Samo eno zahtevamo in moramo zahtevati, to namreč: da pri določanju, česa in koliko potrebuje država, in koliko potrebujemo mi za uspešen razvoj, imamo besedo tudi mi, da ne bodo odločali le drugi brez nas, preko nas in morda — proti nam. To zahteva že princip narodne avtonomije, o katerem se danes toliko govori in piše — tudi v nemških krogov.
V teh izredno kritičnih in hudih časih
je skoro vse delovanje na slovenskem na-
bolj prizadete. Le ljubav do CMD oživlja tupatam tlečo iskro, da ne bi popolnoma vsahnili viri dohodkov. Vodstvo CMD je pred kratkim omenjalo, da so nekatere podružnice vsled razmer popolnoma zaspale, a druge so, hvala Bogu, še vedno delavne. Med poslednje spada gotovo svetoivanska podružnica, ki si prizadeva pomagati Družbi z raznimi prireditvami. Tako je imenovana podružnica priredila v soboto družinski večer. Na programu so bile pesmi, katere je naučila in sprem- ( Ijala goriška begunka, deklamacija, gosli in klavir, solo-petje in dve veseloigri. Pelo se je dobro, ker so bile pesmice lahke in po narodnih motivih, kar je le hvale vredno. Deklamacijo »Ob Soči« je govorila g.č Elvira Kraljeva s svojim prijetnim, polnim organom tako krasno, da nas je k£r pretreslo. Gosli sta igrala brata Maks in Ivanček 2gur, čisto in lepo. G.č Z. Kaučičeva je pela z zvonkim glasom ' Dimnikarja - ter v svojih kupletih povedala marsikatero istino. »Oh ta deca!« je duhovita igrica, prevedena iz srbščine. Igrala sta jo Solza Grmekova in M. Pleteršek. tako naravno iu neprisiljeno, kakor znajo igrati le otroci. Druga igrica »Ce sta dva ...« je navadna burka, katero so igrali vsi igralci dobro in živahno. Med točkami so ljubka svetoivanska dekleta stregle s kavo, Čajem, slaščicami itd., kar so vse darovale narodne svetoivanske družine. Največ zaslug ima na lepem materijalnem uspehu pač g. Gradišarjeva ki je darove sprejemala in s svojim g. soprogom vse tako lepo uredila. Ona, kakor g.a Kokaljeva in ga. Sorčeva, so delale neumorno vse popoldne, ves večer in pozno v noč. Za moralni uspeh se imamo pa zahvaliti ge. Germekovi, ki je mladino tako lepo vodila in naučila.
Objava o poštnem prometu v zasedenem poljskem ozemlju. V od avstrijsko-ogrskih čet zasedenem poljskem ozemlju je začenši s 1. marcem 1916 odprt za zasebni promet c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad Skarzvsko. a) V prometu na e-tapni poštni in brzojavni urad Skarzysko je dovoljeno pošiljati: dopisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovine (čosopise), blagovne vzorce, zavitke brez navedene vrednosti do 5 kg, pisma z navedeno vrednostjo ter poštne nakaznice; b) v prometu od imenovanega urada pa: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopise), blagovne vzorce, odprto oddana pisma z navedeno vrednostjo, poštne nakaznice ter poštno-hranihiične položnice. Etapni poštni in brojavni urad Skarzysko je bil ob enem odprt tudi za zasebni brzojavni promet. Pripominja se, da priporočene pošiljke niso pripuščene zasebnemu prometu s zasedenfhi rusko-poljskim o-zemljem.
V zavodu sv. Nikolaja bo predavala v nedeljo g.a Karla Ponikvarjeva. Razpravljala bo vprašanje: »Je li največja sreča za dekle možitev?« Ta snov gotovo privabi mnogo deklet v zavod, kjer bo tudi lepa domača zabava. Slišali bomo dve lepi deklamaciji: Preradovićev »Putnik« in Krilanovo »Svidenje«. Med temi točkami pa bodo gojenke na željo prinašale čaj, kavo. slaščice i. dr. Vstop je brezplačen. Kdor more podariti v ta namen kaj jestviu, naj jih pošlje v zavod, Farneto 18. Vsaka maienkost se hvaležno sprejme.
Mestna zastavljalnica. V pondeljek, 13. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca novembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 210.000 do štev. 210.900.
občutijo tudi na — Romunskem. Poluradnj večerni list »La Roumaine« v Bukarešti je prenehaj izhajati m naroiniki dobivajo mesto tega jutranji Kst »Vitorul«. List »Politique«, izhaja le v polovici prejšnjega obsega. Tudi nekateri drugi listi so prenehali z izhajanjem.
ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilna v, Trstu) se eiahaja v ulici delfo Poste štev.
14, vhod v ulici Oiorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: HALI OGLASI::
□□ □□ □□
■e računajo po 4 sto t. besedo. Idastoo tiskane besede se računajo enkrat y»&. — Najmanjša : pristojbina anaia 40 atotink. :
□□
večje
število ženskih rat prod« se ▼ trgovini
Počkaj, nI. Mc-dia 8.	124
|M|i||jf)n stenograf za slovenski ia nemški ie^ik, IlUrjKIl ki je sposoben tudi *a korespondenco v štirin deželnih jezikih ižfte privatnu sluibe. —
Na-lov pove Ins. odd. Edinosti.
126
Kupujem
nišn.ci)
žaklje vsake vrste. Jakob Margon, vi. Šolitario 21 (pri rsestni bol-
120
Slovenko
vrata /.
Aivilju napravlja obleke po nizki ceni. TraversAle Al Bosco [štev. 3,
127
Čebulo
za seme ima na prodaj trgovina j estvin Trevissn. nI. delie Poste 12, Trst. (128
Ho debelo samo zo preprodajalce.
Nogavice, snkanec, pipe. milo, gumijeva podpet-nike, razni gnnnbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mreži ct za brke, pletenine, Krajce, spodnje hlače, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, nlica S. Nicolo štev. li).	62
TlflfnrnVffl ^ICHELE NOR&A, Trat, Cor.so LIUiUrillLll št. 37. Kupnje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in briljante po najvišjih cenah.	68
ZDRAVNIK
Med. Dr. Rorol Perničič
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia ŠL 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
, fllie imi\ Fabbriche'
ulico Barrlera vecchia it. 10.
Veliko skladišče moških in deških izgotovJjenih oblek. Velika zaloga oblek po meri, po starih cenah.
ZOBOZDRAVNIK
Čer mak j
li I
ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdirasle zo&avirez bolečine. PUranR
UMETNI ZOBJE.
^©fl
s i
I
Jaka se piše po priimku Lilija., čuden priimek sicer, ampak lep in značilen, kakor za Cankarjevega Jakoba Nesrečo. V gostilni »pri Pepci« nam je stregla domača hčerka Anica. Lepa in mlada punica, katero naš Jaka in še marsikdo drug kaj rad vidi! S pogledom se srečata, z očmi obstaneta, dokler se mu Anica ^ne nasmehne. Gin jen v dno svoje duše in njene bližine pijan, predlaga:
»Gospodična Anica, pijva bratovščino!«
»Pa )o dajva!«
»Oh! Anica!«
»Oh! Jaka . . .!«
In tikala sta se. Jaka ves srečen jo objame in poljubi. Ona se mu Je pustila, ker Jaka ni še imel ob te) uri krvavih oči in bglnih nog.
Naenkrat »e odprejo vrata s tako silot da smo mislili, da Jih odpira vihar. Toda zmotili smo M. Na vratih se bliskoma prlkaSe, kakor da bi padel iz nebes, naš prijatelj Karel, ali, kakor se on napačno podpisuje. Kari. Za nJim je,krevsal naš mutasti prijatelj.	(Konec jutri.)
1 i 1 B»rvi dobitek kron 10O.OOO-— I I E
Razredna loterija
2rebanje 4. razreda se vrši
14. in 16. marca
stanejo	Sreflca stanejo
R 20, f|« K 40, % K 00, % K 160 —
in m dobivalo pri
Ljubljanski kreditni banki ^^Podružnici v Trstu ulica Caserma 11
i
s
a
o
ar
I I I 2750 dobitkov za K 919.400*
I I !
Velik prihod
•v
Španskih smokev (fig) v košarah, 200 žakljev čebule, dateljev v zabojih, mandeljnov, pinjolov, suhega grozdja „Sultanina", olupljenih orehov, belega in zelenega mila ter 100 zabojev čokolade.
S. A. DESSILLA - Trst
ulica Valdirlvo itv. 13 In ulica Vlenna Stv. 4.