RUSI NEPRESTANO ZMAGUJEJO
Karpatov.
Moskva je vi-1 i ko zmago mar-Aula Xukova <jl»haja'a z dvajsetimi salvami iz 2-4 to|»ov. (~or-novice so bile veliko nemško industrijsko in politit'no sredi-.^•1*; skozi 4'eriioviee teče več železnic in eest, |»o katerih so Neme i prevažali vojaštvo in vojni inaterjal.
< Vh«>slovaški meji se naglo bliža mogočna. rdeča armada, ki j«' »ml« že IMatiu, ki je samo 15 milj <Mklaljen od meje. Ko »o Rusi za v zel i Dclatiti, so v e«em dnevu napredovali 18 milj od Kolom i je, ki so jo za-vaoli v sredo in ki leži oi» vznožju Karpatov, < ki kar je maršal Xukov, ki je prvi namestnik vrhovne«« poveljnika marš»la Stalina zamenjal generala Va-tlitina, ki jr bolan, j«. ves čas od /niflfp do zmage. Ž ti kova prva ukrajinska armad« je prva dos[M»la do Scrota pri Sto-rnžineu, 11 milj jngozapadno <nI ( Vrjiork- in samo 15 milj od ttimlža r*kc mejo.
Druga ukrajinska armada maršal;« Koneva. ki prodira <>b M Oktavi jo NVm«w, toda notheno f»oročr!o ne pove, a ko skuša prekoračiti Prut in vdreti na Rum miško. Oi.stran Ihtjestra pa Ko ne v a armada, ki prodira proti zapadu in jugu, j«» zavzela Rilbriieo <>b že-h*zniei, ki so jo Rusi že pred •wkaj dnevi presekali.
Tretja ukrajinska armada urmierala Rad iona .1. Malinov-sk<-get ki je zavzela Nikolajev komaj pred dvema dnevoma, je prekoračila Bug, je osvotkodila nad obljudenih krajev ter nadaljuje svoje prodiranje proti Odesi. Severno od Odese prodirajo Rusi proti Dnjestnt in proti rrnemii morju ter je osvobodta nad 210 obljudenih krajev. En oddelek rdeee armade, ki prodira od Pervomajska, je osvobodil 60 obljudenih krajev, med njimi Ljnibaševko ter je v |topolni jH>se>ti Pervo-niajsk-Belei železnice.
Včerajšnje veliko napredo-vanje rdeee armade je resno svarilo Romantiki in Madžarski in polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva posebno I io vda rja, da je bi«lo ujetih mnogo rumunikih in madžarskih vojakov. Poročilo pravi, da je bila razbita sedma madžarska divizija, ki je pomagala Nem-eem braniti Tlrnnač ob vznožju Karpatov-, .100'Madžarov je bilo ujetih. V Ukrajini južno in vzhodno od Boleijev je bila razbita močna rumunska kavale-rijska armada, ki je izgiibila nad iMO konj, ena rumun<ka in-/anterijska stotnija pa se je podala.
Najliotj krvava H>itka včeraj je bila v gozdu vzhodno od Minkoveev, kjer je bil uničen močan nemški oddelek. Ubitih je ibilo 2000 Nemeev in mnogo se jih je podalo.
Poljski informaeijski nnad v liondonu pravi, da so Ncmei izpraznili Lvov, Brodi in Stanislav in da »o ceste in železnice, ki peljejo proti zapadu, nifr-pane umikajočih se Nemcev.
v
Gen. Zukov prisostoval zaprisegi jugoslov. enotef prostovoljcev v Sovjetski uniji
Iz Moskve so nam poslali brzojavni članek, v katerem opisuje dopisnik Markovsky slavnost zaprisege jugoslovanske vojaške enote prostovoljcev, ki se je vršila dne 12. marca letos. Markovsky piše:
"Skoro tri leta se že nahaja •Jugoslavija pod Hitlerjevo peto. Xemei so po iisužnenju te dežele uvedli strahoten teror in so jo dodoihra opleuili ter drugače opustošili. .Mii'.^, mesta in vasi so doživele takorokoč popolno uničenje. I'soda Ijud-stva ozir. prebivalstva v uničenih krajih je znana, na tisoče je bilo poklanili. drugi so bili odgnani v koncentracijska ta-lx»rišča, ali pa na prisilno delo v nemške kraje in drugam.
"Toda jugoslovansko ljudstvo ni padlo na kolena pred nemško silo in hrulalnostjo. Xi-ti teror, niti 'lakota in pomanj-feanje nista mogla ukloniti naroda Srlbov. Slovencev in Hrvatov. Izdajalski generali, ki so postali Hitlerjeve oprode, niso mogli zlomiti volje ljud-stva, ki je hotelo ju*t i svobodno in^ je 'bilo pripravljeno se boriti in umirati za to svobodo. V smrtni >l»orhi s 'krvoločnim fašizmom. je nosilo jugoslovansko ljudstvo prapor svobode v svo-jih vrstah in je skovalo geslu, ki gre danes po vsej Jugoslaviji od ust do usf in napoveduj«* smrt sovražniku—'"Smrt fašizmu, svoboda narodu!"
4'S tem geslom stopa v boj: hrabra vojska Jugoslavije pod veščim vodstvom maršala Ti-| tii. XciiM'i čutijo na svoji koži' moč in silo naroda. ki raje pogine v (boju, kot bi siržnjil tujemu tiranu, predoflje za pre-deljet)) je osvobojeno in Xemei se počutijo v Jugoslaviji, kakor bi sedeli na vrh vulkana, kajti nikdar ne vedo kdaj bo izbruhnil v kakem kraju srd ljudstva in navalil nanje, ko Kodo tega najmanj prieakova-li.
44Srd. ki planiti z žarkim o-gnjem v srcih jugoslovanskih patri jot ov. je pri vedel mnogo Srbov, Hrvatov in Slovencev do toga da so riskirali vso in prišli do rdeče armado, kadar to bili po Xemei h pognani v nemško armado in jxislani na rusko fronto.
"Danes tvorijo ti Srbi, Hrvati in SlcJvonH prostovoljno vojaško enoto v Sovjetski Rusiji. Daleč od njihove domovine se vežbajo in urijo v orožju, da stopijo v 1x>j proti sovražniku njihove domovine, Hitle-r i zrnu in fašizmu. Zadovoljni so, da so dobili priliko iti v borbo proti nemškim vpadni-kom.
"Povesti teh borcev-prosto-voljcev so različne. Nekateri so bili prisiljeno mobilizirani v madžarsko armado, drugi v nemško, tretji so morali pristopiti k izdajalski hrvaški legiji, ki je bila poslana na rusko fronto. Vsi pa, ko hitro so prišli na rusko fronto, so takoj iskali prilike, da pridejo na rusko stran. Nekateri so se bo-ri'li pred to vojno v Španiji v vrstah Mednarodne brigade, kjer so se izurili v borbi proti fašistom.
Vojni tajnik Stimson priznava neuspehe v Italiji
Vojni tajnik Henry Stimson je včeraj priznal, da se je napad na Cassino izjalovil, toda rekel je, da v te boje ni bila poslana glavna ameriška vojaška sila. — Rekel je tudi, da so se Amerikanci navzlic neuspehom mnogo naučili, kar bodo poveliniki porabili v bodoči* vojni.
"Takoj prvi dau napada na ('as s i no, sem opozoril na dejstvo, ki ga ne smemo prezreti," je rekel Stimson, "namreč da smo dosegli resnične vojaške cM je,: ki nam l>odo v veliko korist v bodoče."
Nato je navedel naslednje u-spelie: Italija j«* bila vržena iz vojne; zavezniki so dobili ita-Ijansko vojno mornarico; v Italiji drže zavezniki lit nemških divizij, ki so v s led tega ne morejo 1>oi iti proti Rusom.
"Navzlic Cassinu zadnje dejanje ]K)vesti Še ni bilo napisano," je rekel Stimson.
Boji za i'assino so sedaj ponehali, dasi zavezniki niso do-scff'i, kar so pričakovali.
Nemci <o zopet jnikazali, da so trdovratni in utrjeni vojaki.'* j<« nadaljeval, **ki ne od-»olmjo. ako jim j<- zapovedano.
da držijo kak važen kraj za vsako ceno."
Nadalje je Stimson navedel ameriške izgube na vseh bojiščih do 13. marca, ki znašajo KMMilJt. Ako dod amo še izgube mornarice, znašajo skupne iz-trnbe 17:i,:2::<>. ITbitili je bilo ranjenih (^.(MIH, j>ogre-šanih ;>(»,;?21 in ujetih :ii\itj:;.
ranjenih se je že vrnilo na fronto l'T.JIM;. Ameriški letah-i <o uničili ll,(>4i' sovražnih ae-roplanov leta	in si<*er
v zračnih bojih, 137i> ]>a na tl<*l?. Ameriške izmilk' v ii-slem času znašajo "JSS.j aero-planov, kar pomeni razmerje skoro 4 proti 1.
Do 1. januarja je bilo onstran morja '2,500,(XX) ameriških častnikov in vojakov, do konca letošnjega leta pa jih bo .VNKMXM).
Jugoslovanska fronta
NEMCI BOMBARDIRALI OTOK VIS
tendon. marca. — Nemški }>onA»niki so zojiet napiidli.otok Vis, kot >o poročali iz anglo-ameriške baze na dalmatinskih otokih. Nemška zračna sila jr tudi pomagala pri zavzetju otoka Kab, ki leži okroy: 38 milj južnovzhodno od Reke. Nemci si prizadevajo zaustaviti širjenje zavezniških sil ob dalmatinskem otočju, ker to čezdalje bolj ogroža obrežne |x>zi<-ijo feld-mar^ila barona Maksmilijaiui von \Veu*hsa.
Nemško porodilo vrhovne ko-mande se je glasilo, <la so nemški bombniki v močnih formacijah napadli instalacije na otoku Vis ter povzročili veliko škodo v pristaniškem predelu, kakor tudi o»b obrambnih točkah na otoku. To je 'bil že dni,? napad na ta stratejrični otok v šestih dneh.
Zavezriki tog-a ]K>ročila o nemškem zračnem napadanju na Vis niso potrnili, kakor niso rekli nič na nemško radijsko trditev, da je pristalo na Visu kakih 15<)0 ameriških "ran<rer-jev" in britskih "commandos".
Vstopate ta mesec ▼ Članstvo
PARTIZANSKI NAPAD V BOSNI
London, 20. marca. — Radio Hvobodna Jugoslavija je nocoj poročal, da so partizani pričeli z novimi napadi na sovražnika v vzhodni Bosni. V istem poročilu je bilo navedeno, da so & e nemški poiskusi priče tka nove ofenzive izjalovili.
Nadaljni ljuti Iboji so v teku v ju£ni Srfoiji, kjer so se osvobodilne eete spoprijele z Nedi-čevei in Mihajlovičevci. Sovražnik je v teh bojih izgubil 120
vojakov in tri častnike, letnikom so v teh bojih nekaj časa pomaarali HK»l<^arski letalei.
OSTRI BOJI SE VRŠIJO V SLOVENIJI
Y slovenskem Primorju so v teku ostri boji in tekom ene bitke se je pai tizanom predalo i:>0 mož.
(Poročano je bi'Io istočasno tudi, da so partizani na otoku Hvaru zajeli 170 Nemcev, Poljakov in Italijanov. Trideset sovražnikov pa je bilo ubitih. Poljaki so bili prisiljeni služiti v nemški armadi. V'bojih na o-toku se je posebno odlikovat bataljon t. dalmatinske divizija)
Na }>ro<ri 1Wizx> Gorice v Primorju je bil razbit vlak, v bli-iini Ljubljane pa je bilo izstreljeno iz zraka nemško letalo.
ZAJETI USTAŠI
Edin ice 11. divizije so tekom napada na ustaško postojanko pobile <>0 1'stašev, 1 'J pa so jih zajele. Zajetega je bilo tudi nekaj materijala. Blizu Benkova ca, zapadno o»l Zadra, so osvobodilne sile prizadele sovražniku težke izgube.
Moštvo partizanskega oddelka Sana se je posebno odlikovalo v bojih v Bronzeni-Majdan predelju. kjer so se za vršil i izredno srditi l>oji proti sovražniku.
Na železniški progi Prijedor-Bosanski Novi je bil uničen sovražen vflak in proga je bila prebita tudi na črti Bihač-Bo-sanka Krupa, kjer so se vneli hudi spopadi in je bilo ubitih trideset fašistov, petnajst pa zajetih. Iztirjen je bil tudi nemški vlak.
hovne obrede za muslimanske člane enote.
"Po zaključenih obredih zaprisege je bila zastava v spremstvu č;i<tne si raze pone-šena s prevrni u ob \ r-tah prostovoljcev, poveljnik Me-ič (»n je ifloča^iM« izgitvarjji lu-^ede zaprisege, katere ><» za njim glasno ponavljali v-i možje in č.-istniki jugoslovanske vojaško enote, ("elotna zapri>ega se glasi:
. **Prisegam |>i i časti mojega ljudstva, da hf»čem v vr-tah enote jugn>h»\-anskih prnsto voljeev v rssi?.. ki je odvisna enota »Jugoslovanske o-vo'm dMne vojske, zvesto -ln/iti mojemu narodu v borbi proti o-kupatnrjem in izdnjieam ter sovražnikom svoliode in pravice ljudstva In sieer na sovjet-sko-nemški t'i-<>iiii ali kjerki»li bo potrebno. Prisegam, da >e bom držal discipline in pošteno vršil svoje dolžnosti ter izvrže val ukaze mojih predpostavljenih.
44 Prisegam, da ne bom položil orožja, dokler ne bo moja
Rib'ska pogodba med Rusijo in Japonsko
Sovjetska unija je obnovila z Japonsko pogodbo, ki dovo Ijnje japonskim družbam loviti ribe v ruskih vodah na Ihilj nem iztoku.
Pogodba iz '!<»i:i 114.1 je potekla .'51. decembra in od tedaj so bila v teku pogajimja z;i po daljšanje pogodbe.
domovina <x"iščena oknpah.i j, v in ji bo<lo zagotovljene u, !,,. joaviee in svoboščine.
" Pripra vljeu sem se pod\ ic-
vsaki kazni za prokrŠenje te ] iriseiie.
"Smrt fašizmu ! Svoboda na redu !"
I»esc<le slovesne pri^e-je • razlegale daleč naokroir pii s snegom pokritem ]»olju in za prisegi >o -ledili ponovne* /ivi<> vzkliki v Časf maršalu Titu in Stalinu.
1' I >Va naj-t i marec bo o>lal neizbrisen v spominu ju.go«.'o vanskih vojakov in častnikov. Pokazali so ta dan svojo \ « 1 .. <• željo so učestvovanja v lmrbl proti nemškim v|»ndnikom in obenem >o pokazali vročo željo evropskih ljudstev p<xl vpadni
k<>vo pet o, d;i s t f)j »I jo v boj proti fašizmu, uajltolj pa >o poka zali in Izprieaii veliko prizadevanje in hotenje jugoslovanskega ljtnMva. da doprinese v-e kar more za ustvarjenje res demokratične -higos!a vi je. M (triors}; if/"	|-
Amerikanoi bombardirali prestolico Bolgarske
Ameriški lo. letalski zbor je včeraj bombardiral Železnike prog<i in indu>lrijske napra\e v Sofiji. Nastalo je mnogo eksplozij in požarov. \'eli'<i štiri motorni bombniki so napadi: bolgarsko glavno mesto ob be leni dnevu.
Churchri dobil zauonico
Angleška poslanska zbornica je včeraj glasovala o zaupniei, katero je od zil>orniee zahteval ministrski ]>redsedni-k AVinston Ohurehil'!. Za zaupnieo ji» glasovalo 4l!.") {>oshineev, proti njej pa samo 2'«-
Sofija je najvažnejše želez niš!;<» križišče na Ralkanu, p<i katerem zalagajo Nemci svoje armade na Balkanu.
Od začetka te vojne pa do
danes jo Šlo skozi Rdeči križ v Ženevi deset miljonov pisem i/, vseh mogočih krajev sveta.
RED CROSS
WAR FUND
Za njega in za naše!
t
^^Du^oilc^^o^1 Stadiji?k*I	J^i I A XT A B^ f^k I	A iiiii'.'i.fgmyri
Vik naročnina, poMo. V Ufa čadk jI	I ^ I . /1 ^^ I \| /1 r\ I I I	I /1 mtttrm^ŠŠBŠ
re^M:«!	UUxlO XI	:
„, *U 1 %% ^ Tn^roJ^^^^i	jj^ slovenskih delavcev v Ameriki.	tm^^hrrr^t^fm
~ — _K^tort* m Sooood d— Matur toyUmto* att 1M» » th> Pwi Office t New Iwt, N. U ute Ad *f Cmr« «1 Mank M 1«7».	-
^'.HLzl U .	VOHK. FRIDAY, MARCH limTppm :I1.MARCA, 1944	JaT^^^UU
Bdeča armada pod poveljstvom nadomestnega vrhovnega poveljnika maršala Grego j rija K. Žukova (vrhovni poveljnik je Stal:ji) je včeraj zavzela Černovice, ki kot silno| močna trdnjava branijo pot na Rumunsko in Madžarsko ter so se približali čehoslo-va&ki meji na 15 milj in na ravno tako razdaljo do rumunske meje severozapadno od
"Xekateri sodnnji prosto-voljei jugoslovanske enote so hodili dol^o in trdo pot preden >o dospeli do rusko zemlje. — Spotoma so se morali izogibati raznim nastaVljeijim pastem, I<1 jih znajo naeiji spretno j»o-Iožiti na pot vsem dezerter-jem ter pobelim vojnim ujetnikom in inteniiraneem. Še <lrniri so I »I J ■ naj]>rej v vrstah sovjetskih partizanov, do katerih so na svojem be^n iz nemškega robstva najprej prišli.
To so torej prostovoljci, ki so prejeli J 2. ntarca svojo zastavo In položili zaprisego zvestobe in dolžnosti. Xa kraj slovesnosti so prikorakali obleče-
v >»knje z rdečimi našitki. Uvrstili so se strumno v ravne vrste, z (M*mi uprtimi v prostor. raz katerega so vihrale Zastave Jugoslovanske osvobodilne vojske, Sovjetske unije, Amerike in Anglije. Xa s sne-pokritem polju je vladala tišina; na častnem prostoru ob zastavah so stali general Gun-dorov, predsednik \'ses!ovan-ske.-a odbora v Moskvi, daljo general Žnkov, katerega je .-vet Sovjetskih ljudskih komisarjev pooblastil, d;i formira jugoslovansko in druge slovan-|ske enote in divizije v Sovjet-iski Rusiji, številni drugi sovjet ski generali in častniki ter general major Berlin«?, poveljnik fl'oljskih iinnndiiih zborov v 1'SSR.. kot tudi general Pika, načelnik čehoslovaške vojaško misije v Moskvi in brigadni general Potiti, načelnik franeoske vojaške misije v USSR. Navzoči so bili tudi poročevalci so-vjetskega in zunanjega tiska.
"Slovesnost je bila otvoije-nu v imenu maršala Josipa Broža (Tita) vrhovnega, poveljnika Narodne osvoJIiodilne vojske Jugoslavijo. Sledilo je izročen je zastave — svilenega prapora z rdečo zvezdo na belem polju in z geslom: "Smrt fašizmu! Svo'lmda narodu!" Pol kovni poročnik Mesie, ki so je mnogo trudil, da je spravil skupaj jugoslovansko voja&ko enoto, ter zbral okrog sebe jugoslovanske častnike in mo-štvo, jo Mokletknil in »poljinbil zastavo ter ponovil besede za-pj-isege, v katerih je izraženo, <la ImwIo prostovolj<'i vodno visoko držali prapor Jugoslovanske osvolbodilne vojske in se izkazali vredne zaujjanja maršala Tita in velike zaveznice v orožju, rdeče armade. Zadnje besede prisege so utonvle v o<l-movu gromkih živijo klicev maršalu Titu, Stalinu in rdeči armadi. iZatem je vzel zastavo iz rok pol kovnega poročnika Mesiča praporščak Bnžarov, ki jo jo ponesel do katoliškega* duhovnika Ante Vajsa, ki jo je blagoslovil in potem sta prapor isotako blagoslovila še pravoslavni duhoven Dmitri Cvetkov in podporočnik Aleksander Cilimdžič, ki opravlja du-
FRIDAY, MARCH 31, 1944
VBUMfUD Lb UN
URA VELIKE NAPETOSTI
V	sedanjih »Inch cela Evropa v veliki duševni napel ost i raka na velik zavezniški vpad v zapadno Evrojio, toda se mno-.<> ver j a napetost je v oni nenavadni trdnjavi v bavarskih
\lpali. kamor se pride j*o skrivnem dvigalu, vsekanem v živ<» a o in kjer se skriva Adolf Hitler, ko prihaja vedno bližje
•	it uuuje nemške trdnjave.
V	Btrditcsgadoiiu ima Hitler v resnici svoj flavin stan. Ko -it hil«» pred dnevi prestrašene in t repatajoče (balkanske vla-«■•■ poklicane k Hitlerju, so njih zastopniki odpotovali v Bereli t. ;t«I»• 11. Iz te trdnjave prejemajo nemški poveljniki povelja, « i lo zadnjega moža lira u i jo razpadajočo fronto.
Zr nekaj časa Hitler ne liodi več na fronte. A ko se je daj mudil v kakem ftomhardi ranem mestu, <r a poročila ne
•	•menjajo. V" svojem orlovskem gnezdu v Korjrhofu nad BerHi-'«• '.Mdeiiom ne vidi razvalin mest, niti kupov mrličev, ki so \ i /1 tesen i jjo celi Evropi, največ pa po ruskih poljanah.
V	14*j trdnjavi čepi in bi puli lase, kajti sanje o osvojitvi »■elejjii sveta so se mu razkadile. Kot zmaj, ki je hotel pohru--fati v»e, kar ni bilo nemškega, plaho gleda iz svoje dupline ii kamor mu polete njegove misli, vidi samo smrt in razdeja-
je delo svojih »bolnih možganov. Tja visoko v #ore
#
je postavil nad človeštvo in ga gleda ošabno kot nadčlovek, .i v pričet kil svojih pustolovščin videl v sebi najmogoennej-• ■;r;i moža na svetn vseh časov. "Premagal sem svet." hi je govoril, pji kaico razočaranje! Njegove "nepremagljive" ar-madr -o sedaj razsbite; zagrizle so se v zemljo • kar jih je še
•	. !iilo, niso ver podobne temu, kar so bile. Raztrgane so. raz-< i pane, obupane; v sreu že nosijo zavest, da so poražene, toda rok ue smejo dvigniti, kajti zmaj v svojem varnem meni jim vedno zapoveduje: "Držite se do zadnjega moža!"
Hitler vidi, kako vse okoli njega pada v razvaline. Ruski medved neusmiljeno kolje njegove črede; balkanski kozji za-\eziiild se mu hočejo izneveriti. V skrajnem obupu pošilje nad j.je gestapovoe, ki postanejo njihovi pastirji, ki jim ubijajo v glavo pokorščino in neprostovoljno udanost.
Z /apuda prihaja nova nevihta. Tam v Angliji je zbran oviažnLk z ogromno silo. Kadar ta prihruini Čez Rokavski preliv, kit j (bo potem? — si misli Hitler, o katerem poročajo, da . e je po velikanskem porazu pri Stalingradu Čez noč postaral za deset let. Hude jeze jo; Jeriči, tudi v veliki razburjenosti <ad svojimi ministrri, nad tujimi diplomati. In -kako rohni in divia šele sedaj, kajti zaveda so, da od za pada prihaja nadenj nekaj velikanskega, česar no 1kj mogel zdržati.
Da, nekaj velikanskega so bliža od zapada. Nekaj tako velikanskega, da si celo oni, ki pripravljajo ta veliki vpad, be-iijo glave, kdaj naj odpro vrata na stožaj silnim armadam, ki bodo po zraku in po morju prihrumele nad silno močno ntrje-io.nemško obrambno črto <Vb Atlantiku.
Winston Churchill jo v torek prišel v poslansko jsbornieo m. ker »e je zavedal velike odgovornosti z ozirom na vpad za-v.-zmakrih armad na nemško trdnjavo, je zahteval, da je njo-•ova vlada ovržena, ali pa ji poslanska zbornica podeli za-'	J>ri velikem podjetju, ki more priti vsafc dan, hoče
C liiin-hik imeti popolno oporo in zaupanje naroda.
Ista odgovornost, kot Churchilla, zadene tudi predsednici Roosevelta, kajti od vpada je odvisna usoda cele vojno in isoga eelega sveta/Tudi zavezniki po veljniki čutijo veliko1 odgovornost na svojih ramenih, zato se pripravljajo do nii-
•	nan j še podrobnosti, da 1>o šlo vse kot po niti, da ne bo ni-
Jer urinega krhanja, da ne .bo nikjer niti najmanj spodletelo, temveč da ibo uspeh eotov
POJASNILO SOVJETSKE VLADE
/aradi velikega razburjenja v Angliji in Združenih državah, ker je Rusija priznala Ba-dog ijevo vlado v Italiji, je rti-s'ci uradni list "Izvestja" zadevo pojasnil. Uredniški članek med drugim pravi, da je ruska vlada priznala Badogli-jevo vlado zaradi tegra, da je prišla ž njo v stik, ker te#a drugače ni mogla doaeči. Čla-
nek pravi, da sta Anglija in »Združene države v tesnem stiku z italijansko Radoglijevo vlado, Rusija pa do zdaj tega stika ni imela. Članek dalje pojasnjuje, da sovjetska vlada s tem, da je priznala Badoglji-jevo vlado, s tem te vlade še ne oddbruje, temveč jo je treba čimprej premeniti tako, da bo bolj demokratska in da se bo tudi italjanska armada (borila rib strani zaveznikov proti na-cij&ki Nemčiji. *
glasil ustavo in razpisal volitve, smo mi bojkotirali volitve — je dejal z zanosom — ;ker ni bilo uuicgoče, da pride opozicija do besede in sodelovanja v parlamentu.	\
*'L<eta 3935, leto dni po smrti kralja Aileksandra, so bile razpisane druge volitve, z javnim glasovanjem. Kdor je hotel glaisovati proti vladi, je moral iti prod policijsko komisijo iin potom si lahko mislite, da to ni bilo laihiko.j Pa .je vkljub te-mfn dobila opozicija skoro toliko glasov; kot «\ilada, medtem, ko so dobivale vlade v Avstriji, Nenučiji in Ttaliji po 00 od si. večine.
" Jaz smatram to za znak velike politične zrelosti nagega sel:ai-tva> Vedeti je treba, «l:i večina naših seljakov ali kmetov nima posebne formalne na-obrazbe. V onih predelih, koder so bili ljudje dolgo pod Turki je večina žen nepismenih. "
■"Kaj pa jim potem daje to zrelost ?
"Mč živimo v jako zanimivem kraju sveta, — je odaro-voiil Kosanovič. —Xa torišču zgodovine. Mi imamo t radie!-j on al no ljubezen do -srobode in za nami je dolga boiba za na-|rodni obstanek.
"Baš pred nacijskim napadi mi sem se \oz.i! z železnico iz Zagreba v Beograd. Tn povsod so ljudje »spontano peli pesem o Hitlerju, kako bo izgubil glavo na Balkanu in pa ono, ki pravi, da je boljša vojna nogo pakt s Hitlerjem in boljši grob nogo roblstvo.
"Najboljše orožje proti Hitlerju, je biti pripravljen umreti za svojo stvar. Zato je bilo partizanom mogoče brez tankov' in brez letal zlomiti sedem a Ti osmi nemških ofenziv.7'
Ali kakor jo Kosanovič vnet pobom Fk Tita. nima ikljrob to-mju nič izredi^gn reči proti Mi-bajlovien, kot človelm.
'"Mihajlo-vic, — jo dejal, — je r peložajfu, kot je bil vaš general Lee, ki se je v civilni voj ni boril proti osvobojen ju sužnjev in proti Uniji, medtem ko |je. Tito nekakšen Lincoln, ki se bori do reši editustvo, ker vidite, partizani se 'bore tako proti os Weil, kot za ujedinjemo derno-kra t siko Ju gosi atvi jo.'9
Kosanovič jo prišel v Združene države v vladni misiji po nacistični okupaciji in je potoval preko Grčije, Palestine in Južne Afrike.
Ob toTrmaČenjn, kaj so nekdaj značili četniki, je dejal, da je bilo po zlomu jugoslovanske vojpfoe na stotine gnezd odpora in absurdno bi bilo misliti, da je bila od >kraja ena sama organizacija.
'"MihajTovie — jo rekel — je foil eaHmik. Jaz mislim, da jo ibil iskren, toda jo bil od po-četlca obkoljen s slabo politično atmosfero. To je bilo kata-
Note
KLAVIR
ali za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za
*	Bmzes of Spring
Time of Blossom (Offnl £as)
*	Po Jezeni Kolo
*	Tam na vrini grt*11 Maribor Walta
¥ SjMivaJ Milka Moja OH'han Walls
*	Dekle aa vrtu
Oj. Marinka, |teKl]«J
*	BarW. a
Mladi kapetane ¥ (irciuo mi Ata)*-rnku StaJerIA
*	Ba|jpy Polka
na tujHiu Slovenian Dan«* Vamia I'olka ¥ 2i«lana marela VewHl t»ratc|
*	Ohio Valley Sylvia I'olka
*	JCTe»lel aem nekaj Ko ptička ta mala
*	Pojdi z menoj Dol a planine
*	Karla r bo3 ti Tam) rat Ael
t^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-Jiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje ilekle je še mlada Barbara poLka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 18lii Street New York 11. N. Y.
mgjf
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
strofaino, a vlada in (Jiploim-tje, k i so delovali v njegoiem innenu, >o bili pa še bolj katastrofalni.
Važno je danes to, da se ve, člani današnje vlade ne predstavljajo nikogar v Jugoslaviji To so v g-lavnem diploma t je kateri so bili postavljeni na svoja mesta v vladi po režim-rfcem diktatu. ravno oni ne predstavljajo ideje 27. ma»rca katera jo zrn šil a baš apizment.
rOni so podpiral Mihajlovi-ra in zzivali stara trenja v na-di, da povrne nazaj diktatorski režim.
'''Kljub tako zvani srbski propn.trand i proti pa rt kanom, je v vrstah partizanov 50 ods-t. Srbov. To je vsekakor znak n a|fae je koopei a ci je. Del i t i Balkan na isfe»ro interesov se T>rai\ i ustvarjati poajoje za novo vojn o* *
V znkn j učnem, razgovoru je Mr. Kosamovie naglasil:
"Edino rešitev, ki jo vidim, je velika demokratska federacija vseh južnih Slovanov. Ta naj bi vključevala tudi Bolgare. Oni >k> isti narod kakor mi in med nami ne obstajajo izrecne narodne meje. Veliki zavezniki bi miorali podpirati Tita v polni meri. Ni potrebno, da se dela preko vlade, postavljene v Kairu pred pet meseci katera t.ako ne predstavlja nikogar.
"Progresivnost je edini na-em borbe proti osišen. N!i po-trebtio imeti strahu pred socialno revolucijo. Istočasno rečem, da narod, ki je zgnbil v borbi za osvobojen je milijon žvljenj. izasluži, da. ima bodočnostma goto vi jen o. ''
Zdru'zeni odl>or južno-islovan-skih Amerikancev.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
t
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dol-•gili poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega a a rod a od davnih početkov v starem sflovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street N## York 11
NOVA IZDAJA ' H&mmondov SVETOVNI
ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G LASU NABOB A", 216 West 18tfa Street, New York H, N Y.
in ranjenih ter pohabljenih vo jakov naj bi zagnale krikf da t)-Hl>;i temu klanju napravili ko nec . . . konec, seveda, ki bi po menil konioden mir za naciste in fašiste.
To kaže, da zle in skrite sile doihro poznajo moč žene in zalo napeljujejo to silo tja, kjer hi ^onil.-, sfM-ia'Ino in politično ko-lesje v f»rid reakciji, katera se ie<li vedno na krvi in /uljih ljudstva.
I Koakcija >e zaveda, da inteligentna in progresivni! žena j»<« j meni smrt za vse črne >ile. ki danes svn4>oduo uničujejo cele , narode. Zena in mati je prva, ki uči mlado yeneraeijo in mv j prepričani smo lalrko, d:i Undo |»ristaši. skriti in n<lpiti pri-m ^i n.-u-ifrtšizma. nateprnili v-i« svoje	da preprečijo
stvu vstop v svetovno politiko in š«. posebno pa kakrsenko'i do-top k mirovni mizi.
Nezavedna, nevedna iu mentalno preprosta žena je tUiu skala, na katero zidajo vsi oni, k i hočejo imet i ignorant ne mn se ljudstva, da >e lahko lepo v ( brezdelju redijo na njih račun. Ntkdnr ne morem pričakovati, da hod o ii. pr. jugoslovan-ki reakeijonarji pfjski-lK-li, da se bo dvignila sirot na jugoslovanska žena iz ljudstva dol po Srbiji in drugod, ker t<> hi pome-jnHo, da i)i se z ženo vrefl dvigal j k bistrosti tudi narod, o kale I rem je rekel pokojni Aleksan jder v razgovoru z Adamičem, •*'da saj ima nekaj kruha", «"-e-_ prav neslanej^a. (,'e l>i l>il nam-I reč j »ostal narod pod Alek»an-jdroiu bister, l»i ne liil kralj |>o j stal veliki milijonar, pač pa i »i I se bilo narodne dohodke rahi'o 'v korist ljudstva.
Tudi ne moremo pričakovali, da hodo kaki italijanski "de mokrat je'' kot j^- Sitor*zn in <lrn iri. okušali izbrisati ijynoranro, ki vlada med italijanskim žen-stvom. kaj še, saj bi to vendar pomenilo konec italijanskih grofov, ki o-os podari jo sirotne-mu italijanskemu človeku in ara držijo k tlom.
O Nemčiji sploh ni vredno govoriti. Tam že zdaj pravijo ženskam naj se pripravijo, da bodo zakrpale izgube, ki jili je utrpel Wermaelit na ruski fronti in drugod — rodilne masi ne morajo producirati vsaj vsaka po osem novih soldatov . . . da bo s čim klati Slovane, ko -e ponudi drmra prilika zato . . . nemško ženo bodo morale osvoboditi samo nove razmere, katere pa bodo morale biti diktirane pri mirovni mizi . . . pri tej mizi pa bi morale biti ženske . . . da bi moški predstavniki ne pozabili strahot, ki so se zavrŠile nad ženskim svetom v tej vojni. Upati je, da bodo Rusi posla'li tudi ženske predstavnice k mirovni konferenci, to 1ki veliko pomenilo, še bolj važno pa bi bilo, da bi se ženskam enostavno dalo pri mirovni mizi besedo zato, ker =e danes enakopravno z moškimi bo-,rijo proti nailfa.šizmu . . . toda ženske, ki bi šle k mirovni mizi, ne bi smele biti od onih, ki v vsem slede moškim podplatom, pač pa ženske, ki znajo misliti samostojno . . . ženske, ki znajo danes s puško merili na nacifašiste in izdajiee naroda . . .
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KnjlHca daje poljadnm navodil*,
kako postati utnerifikl državljan.
(V ■lovenJflnl)
Cm sreentov
Dolbite pri Knjigami Slovenic 'Publishing? Co., 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
"©LASr ftARODA"
| dMM or m raqpir SI« ffMT 18Ui 8TBBBT. NEW TOOK II. N. T.
51st Year
"tilaa MCMU" It tMMd every day tzccpl BctBrdftf«. SoxUjn and QoUdaja.
RatotrlpClon I«ariy IT._AdrtUaeieot on Ariwwt
CI OKU) LITO UBIJA LIST ZA ZDBUŽBNB DBŽAVI IN KANAIX>$ IT.-; U POL IJBTA PJO; ZA ČETRT LBTA 1SL—._
«*OUa Naroda" Uhaja vtki d— lavaemM »obet, nedelj i* praaaikov.
»HlUkB NAHODA'*, tli WC8T llth 8TRBT, NEW YORK 11, N. * TiMiii: CHrfM t—IMS
HBftAl RUOBA" m WW TOM
teFATELJEM > EBeae, lato je vm podrašilo, tn tmmatMko tudi tiAkomi papir in droge tiBkar-flke potr^MaiB« Da «i rojaki ml^nrajo redno depoJDjanje »teta, lahke gredo upraVniftra na re e tam; da imajo redno, če le mogeče, vnaprej plačano naročnino. ALT NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SE DANES?
Izmed ameaiskih listov, ka-•teii so odlikovali s .svojim objektivnim, in poštenim pisanjem o dogtxiikih v Jugoslaviji, zavzema	York Post*'
eno od }>iTvli nnest. Uratluiki tega lista, so pokazali s svoji-1 jiii izvajanji v uvodnikih, da so <lt»lni prijatelji .ingoslovanske-jj;a ljud>tva. Ba<3 te dni je "New York Post" zakljn-eil prinašanje ponatisa znane brošure Howard Fa«ta o Titu.
<V svoji itodaji dne 21. nkarca je ta lL-i pi-rne«el intervju aii ray.iro\or z Savo Kosanovi-eemj PortnVvalka Naomi Jel-les je spisala intervju iz kate-reira povzemamo s'e<leee:
Ki
i
Savo Kosanovič
i4Sa'va Kfjsanovie, minister prometa in prehrane v .piuroslo-Vansldi vladi, katora j«^ v marcu 1941, zi ušila aipizar^ki režim kateri >e je predal Hitlerju, .je prvi član vlade, ki je i>top:l na stran partizanov. Preteklo leto je podal ostavko in odslej f-"e ni in*»2TPl vee strinjati s po-1 litiko za mej ne jng05slo»vanske vlade.
"'Govoreč o pogosto na^la-senih nesoglasjih med Srbi. TTi vat: in Slovenci," pravi, Afiss .Tt'll<is v svojem uvodu k razdoru, "je Mr. Tvosanovie poudariil, da so ta nesoglasja] bila Ted no podžiga na po reakei-jonarnih interesih, najprej po avstro-odrskem cesarstvu, za te»m po diktaturi kral ja Ale-Irsondia iin končno po nacistih. Redanja propaganda teh r^ak-l cijonarjev je. da Msihajlovii?' predstavlja fttbe, doeim ,>o jim Hirati, ki ismpatiziirajo s Titom, komunistični, oziroma domini ran i po kotliniietih.
* '.Alt ni dolg-o te^a — je dejal Kosanovir — "ko so bili Hr vat je obtožen kot falsisti, ki so ubili kralja Aleksandra.'*
V članku je dalje rečeno: "Kosanovič, ki mu je 49 let. izhaja (iz stare rodbine pravoslavnih svečenikov kateri so se dol
GTO borili na narodnem po-l ljul Šolal se je najprej na Reki, 'ki je bila tedaj pod vlado Budimpešte. Srbsko-bi-va(ski jezik je bil zabranjen. V reških šolnh F*e je učiilo s^rno madžarski ali pa italijanski jezik. Ze takrat
sem videl v tem krivico, — je pri jvminil Kosa no-
vič. .
'"Ali o sebi ni hote9 <?ov<oriH in je lc nehote odkril, da je bil interniran, in bi 'bi! tudi ^koro uibit, n k t emu je dodal: Govo-ritii o takih nedem-okratskih postopkih T)o moaflo napraviti vtis, kot da je bila Jugoslavija osnovno fašistična dežela. Potem bi se ljudje -vprašali: Kakšna razlika je, ee izsrubi Jugoslavija boibo proti Hitlerjiii. ali proti njenim oblastnim re-akcijonarjem*
"V ostalem je moja oseba maj'hne važnosti — je dejal, ter se hitro povrnil k predmetu kaiteri mu je najbolj pri srcu.
Partizani, je dejal, igo v resnici pričeli obstojati že pred več leti, ko sta Hrvatska sel jaška stranka in Samostojna de-mtofcratsta stranka, poslednja prretežno srlbsfea, formirali Se-Ijasko demokratično koalicijo da delujeta skupno proti diktaturi. Važno pri tem je to da so eložno teda j delovali Hrvati in Srbi-	>
"Leta 1931, ko je kralj pro-
ZAKAJ SE TITO BOR*
(Iz razgovora s Savo Kosanovičem.)
JJanes zajema voj-na vse, nio-•skeš ženske, otroke, dojenčkej mladino »ilboje^a spola in stare ljudi. Sovražnik od severa in ju«<a je šel na pohod z namenom. dn uniči in opustoši kolikor more in predvsem pa, da zada premaganim narmlom in ljudstvom tolike rane, da si od njih ne bodo tako kmabi oj»<» i inog-li.
Nemška in hiška ter dnina' satelitska osiška drhal, ki si jej nadela vojaško uniformo, jej dobila milo«:, naj dela z žen-j >tvom no slovanskih dt-želnh1 kar hoče in tako smo rita I i in se' ritamo o strnbotni u-odi ni \ škili, poljskih, slovniskih in'
driud slovanskih žensk, ki >o jih! kulturni in krščanski Xnnei in Italijani vr^li na razpolago svojemu bn i*) ta r >krmn voja>tvn. katerega ^o vzgojili za nnirr-vanje in teptanje družili n.no dov.
Ni <lolir«» trim, ko so po ved a le jugoslovanske horito|ji< r O-svobodilne vojsko amrri^kun porrtrrvalrrm. da sr ^lovrnkr in druiife Jmroslovanke 'borr do konca, raje, kot bi -r podalo in liadle v nemško ali it;ilijan»koi ujetništvo ;iko tako nanese slu oaj V bitkah. Deialo -o. da na-<-iji in fašisti zajrtr partizane enostavno po-trrlijo ali druifa <V umorijo, toda kar rakn zajeto partizansko borlteljieo jr hujše kot smrt . . ostal« si .'ahkol sami mislimo in predstavljamo.!
Nemci in Italijani so <tami izzvali neizprosen boj proti sehij od strani žon>tv,i zasedenih dežel Najlxilj so divjali proti žen.stvu po slovan-kih deželah^ in to žonstvo vodi pn»ti njim' najhujši (»oj. Zavezniški rastni I ki, ki so vuleli n. pr. jugoslovanske pa rt i za like v ak'-iji, so povedali, dn so >mrtnojše kot moški Ako ne morejo dohiti Nemca ali laškei»a fašista na eilj od daleč, irredo bližje. Nič se ne o^>otavljajo pobijati golazni, ki se ješirokoustila po vsem svetu s svojo kulturo, potem pa je padla po nedolžnih prebivalcih zasedenih dežel, liki tolpa divjakov iz džungle.
Dejstvo, da se danes ženske bore hrabro in vztrajno proti nar*ifašistom prinaša v ospredje vprašanje, če 'bodo imele ženske po tej vojni t tuli bolj uvaževalno besedo v svetovni politiki. Vemo, da jo že imajo in jo bodo imele ruske ženske, kajti v Rusiji so že davno izbrisali pamtiveŠko nazore, da je ženska manjvredno bitje, ki spada v dom. Tudi pri nas v Ameriki stopajo ženske če zda Ije bolj pogumno v javno življenje in slišijo se zahteve, naj se da ženstvu to pot besedo pri mirovni mizi. Nobenega dvoma ni. da bodo to zahtevale vse za večine ženske, ki se danes bore proti naeifašizmu. Vprašanje pa jo, če iho ta p'las vzet na zna-n je.'
V A/meriki zadnje čase opažamo. da se hoče že rabiti baš ženske in to predvsem matere vojakov, da bi se z n jih pomočjo dosearlo mil mir za nacifaši-stičrio bandite. ^Tatere padlih
ALI BODO IMELE ŽENSKE PO TEJ VOJNI VEČ BESEDE V SVETOVNI POLITIKI?
"GUMI M
FRIDAY, MARCH 31. 1944
IRAROfUIN L.
Kratka Dnevna Zgodba
SLAVKOV:
BILO JE NEKDAJ---
Bilo je neikdaj tam daleč na jugu v defceli Sreče. Mogo^ pravičen vladar je vladal tam
/* jubcznijo svoje udarno jud-"tvo. ^jefmn država je bila viorno urejena in njeni prebivalci so izpolnjevati točno in v*->ti)o zakone, ki jim jih je naletel na rame on, kralj vseh kraljev.
Nihče se ni pregrešal zoper 7:>konr in 7.ato je bilo delo, ki jra imele različne oblast i je, j« ko onostavno.
Ministrski svet je sestal |mi enkrat na leto. da je v svoji ^eji konst at i ral mir in red v Here I» in da je potem to sporočil n ojomu ffospoda-rja..
Tn tako se je /godalo, da jo vladar osivel na prestolu, ne da bi mu bila dana prilika, da Hi bi) izuriml svojo vladarsko mi lo»*t in dobrotIjivod nasproti fKtdložnikoni. Vladni je mnn-••o. prar mnogo let. in ravno inkn mimo je minulo prvo leto vladanja, kakor dritgo. tretje de«e*o. dvajseto. — In on. v.so-nioso^ni vladar -vojega Ijiid--tva, bi bil rad s svojo dobrodelno roko doli] s<e*"o med pod lo/n kn. Pa kako nnj bi to nn redil* Blagostanje in sreča sta bi'a doma v hiši vsakega, tudi n.vrrvnejiegn državljana in nikdar ni bilo nobene pritožbe« na n.Vgovem d\oru; državne tca7.nilniee <ao bilo s'cornj v-*i-kdar T>razno in letine vedno do bre. Kako to? o j naj Hi izkazal svojo liuhezon do ljudstva?
Potožil «e je tedaj ^vojim ministrom in jm naročil, naj
"Vidim, da je stvar res važna, in da si ne bo gospoda belila preveč glave, prevzamem jaz vse v roke."
Gospodje ministri so šli ti--.tega dne prar veseli domov kei jim je padla z ramen stvar ki se jim je zdela skoraj neizvedljiva, čudna. Ki jim šlo v glavo, kako more vladar lcaj takega zahtevati od njih, ki ni so vendar zato ministri, da bi morali izpolnjevati vse njegove muhe. Stvar je torej vzel v roko pravosodni minister.
Poklical je predse vse svoje uradnike in jih vprašal, kako h! se najlažje redilo vso stvar.
Veka pnometotna glava mu fo rekia:
"Ek-oellenca. V dmgih državah je na'vada, da se ob takih prilikah spnseajo na svo-l>odo hudodolniki. To naredimo tudi mi in naše ljudstvo ho videlo, da io na- vladar res dober in usmiljenja poln."
'•V-e prav, we dobro!" je inenii prav osmini minister. — "Ali kain naj gremo po hndo-delee * Saj so vendar naše ječo skoraj prazne, ker je naše ljud-t\o <Iobro, pobožno, boga-bojoče!''
' Hr>. na to našem mislil!'" je odgovoril nraduik. "Kaj bi bi o, če bi niti nekaj pogreš-( kov napravili in tako prišli v ječo* Polom jih lahko vladat y*omilosti in stvar je rešena!"
4 4 Pod kuj )i ti! To ni nie! Izvod olo bi so kmalu in potem gorje nam* Naprav ti moramo kako drugače!"
"Aha. prosim poslušajte! Mi lahko ljudi napeljemo na hudo-dels t1 v a" ">7a pi'itner."
"f'Lsto enostavno! Naj fina ncn-o ministrstvo zahteva novih visokih davkov in ljudstvo so gotovo razburi. Demonstriralo '.»o in pri tem jih zapremo kolikor le hočemo."
"To bi lvilo nekaj. A naprej ? * *
4' Razdražimo različna plemena, ki so 'v naši državi, pa tudi tu dobimo lepo število jetnikov."
44Dobro, in---"	»
*4Napravimo tudi nekaj leizdajnikov. *f
"Tudi prav."
i4Razpoš.ljemo v do/olo ljudi ki naj napeljujejo p robi v al orna punt, vstajo!"
'"Hahalia! Izvrstno!"
"Naši voh lin i naj jih Išunta-jo zoper državo, vladarja — in ovo. imamo tn hitro razžalitev veličanstva!"
4'No, vi sto res izvršen človek!"
44Na ta način naberemo gotovo !cpo število liudodelnikov k; naj jih potem kralj poi ni lost*."
"Res. prav dobro! Nagrn-rlim vas za te dobre nasvete."
Tn tako se je tudi zgodilo. Teče. ki so bilo leta in leta prazne. i>o se začele polniti. Po gestah jo vilo v'ideti is.koraj vsak ■ hti oiožtfike z nasajenimi bolni i. ki so gnali s seboj liudo-rlolnike. .
A po deželi sta vladala strah in arroza-' .Tok se jo arlasil povsod in mnogo je bilo družin ki iih je zadela sramota, da so videlo isvojega člana vklenjenega med svetlimi bodali.. Žalost, tn.ga je bila splosna. .
Prišel je ukaz, da se mora obloitnieo kra!lij«vega vladanja praznovati z velikimi slavmost-m!i in veseli eami. Ljudstvo, v dano svojemu vladarj", se je re« pripravljalo, da praznuje ta dan kolikor mo&no častno itn dostojno. Povsod so bile naznanjene slavnosti, spre votli, igre itd. Tn na dan vladarjeve oblekice je bila vsa dežela praznično oblečena.
(Povsod so vihrale zastave, godbe so igrale, iztožile so setpo vsej deželi islavnostne' sv. mašo. Vse je bilo navdnseno.
A navdušenje za vladarja je narastlo do viška, ko so priJšlS kraljevski sli in naznanjali po -dežieli, da je kralj fopurti! na svobodo skoraj vse jetnika, 3d so bili po državnih ječah, in to
PISMO SLOV. VjOJAKA IZ AFRIKE
{►oskrbe, da -o -bo o prfliki bli-/r i joče se obletnico njegovega vladanja, mogel izkazati sk-ifiv nerra. pravičnejša in usmtiljive-ga ^inis+rski svet se je zope4 ^ošel t.a posvetovanje. Zbirali so »se v državni svetovalnici Mn v*nko posvetovanje je vo<til kraljev ljubljenec, mnnistrski predsednik.
44Gospoda moja,'* je pričH, "obletnica vladanja nagega dobrega vladanja so bliža in na£a d o žel a bo praznovala ta prazn:k na poseben, veličasten način. Nas gospod, premilost lji\-i iladar mi je naročil naj jioskrbim vse potrebno, da ise on ob tej slavnostni priliki izkaže Ijudstvn dobroga in nsmi-1 »onega kralja. To je moja, o-ziromn na$a naloga, o kateri •-io moramo danes posvetovati Vsak izmed vas ima gotovo kak dober predlog in mi ga bor
um tu piierešetali ter konoiK ukrenemo vise potrebno, da s* najvišja volja izpolni. Tore, prosim, minister za vnanje za deve ima besedo."
Nagovorjenee jo vstal, si po piavi! naočnike na nosu in re kel:
"Ne vem, če se je gospor predsednik obrni«! na pravr stran, ko je mene izbiral, dr -tav 'm predlog. Jal kakoi minister vnanje stvari ne mo rein nič storiti, kar bi bilo v korM ljudstvu seda j ob tej ob letnici. Lahko bi pridobil nov kovček deželo, a to bi bil le dar dragocen dar za našega via darja. ne pa za ljudstvo. 7. menoj ni to* o j n-ič, Morda br cvetova! kaj IVoljšega gospod kolesra. minister financ/"
'lin. Jaz naj svetujem, na-redim. Kaj pa, go«poda mo-j:i ? S-t j no l>o«t o vendar zahtevali. da izpraznim državno bla-tra/no in da obdai im naš' ljudstvo? To ni možno, ker so hla-caine /o n raz ne in f»ot robu jejo. da l.i <o flh zopet napolnilo. To storimo lahko prihodnje leto Rier-r ]»a nam lahko pomagji tovariš. vo'jni minister."
Sta'i vojak je vstal. za smeial in rekel: :
4'Po meno so morate obrniti •ro^poda. ko jo t i oba napraviti žah»«t. jok in stole, no pa ?edaj. ko m^ranvo «ojati srečo., ljubezni :n mnn! Aforda ve ka; bol i še ga minister za pol jedel-stvo "
* * A l-i ni bila loto&nja letina rlobra. tako bogata, da morajo biti ljudje zadovoljni? Na mojem TK>-in no "bo mogel naš dobri vladar nič opraviti. TCmet jo dandanašnji največji irospod v deželi, ki ne zasluži nobenih pobolj^lcov. Mogoče iovariš go-spod m i ni-ter za uk bo znal nekaj."
4'Tudi jaz ne morem ničesar opravki. Ljudstvo ima svoje Šole in «o lahko izobrazil je v njih, kolikor mu drago. Kjer manjkajo, pa so mora potolažiti, ker vsi ne ^mt^mo postat/i učeni. Vzgoja nekaterih mora ostati vedno na nizki stopinji pr»tem šele si lahko milimo državo dobro urejeno in srečno. Nalogo, ki nam jo je dal vin dar, pa goto\o reši na š pravosodni minister. Njemu poverimo stv ar in naredi jo gotovo izvrstno."
Pravosodni minister so je popraskal po glavi i-n rekel:
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČIM SOSEDU. D A JO PREČTTA
THE INCREDIBLE
TETO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
a
Najbolj razburljiva povest v 27 letiM"
Stane 25c v uradu — 30c po poŠti.
J« »nlega trti knjftie »rt« omejena, Je prtperoPljiro, da poRljlte naroMlo pr*j ko mnfrWV. K naročilu priložite ▼ dobrem zavitku rofoTlno o*, znamke (Zdni£enib drlar). — NaroČite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
tli Was* I«* Mr««*	New Yarfc II. N.
m'tii on ono teio, potem so me dali v vojsko doli v Afriko, ali jaz ni som hotel poslnl-at Mars--olinijovo komande, ker som dobro znal-, da hi moral streljati <na vaf^o sine, to jo na mojo ibra^ranee. Tn seveda, ka j drugo, nogo v zapor z mano! Tn potem so prišli zavezniki in odprli tisto "Nfnssolinijovo jo.ro in tins oprostili Potom ?oni pa šol v slovonisko aimado, ali sodaj ^e je to v«e razkopalo, in na« so dali Angležem m sužnje, in tako moramo delati tukaj noe in dan. TXijo na.m prav ni<" Thidi eno lire .=e ni'som dobil, o<l kar som tukaj. Toroj tako na mpotoajo mosooi in lota.
Rad bi Vam po-dal mojo >v-ko, ali ni mi mogoče, ker nl-viam denarja za to. Tndi Ya> prosim, pošljite mi malo papirja. da Vam pišom na*zaj. Prosim Vas tndi to: Tukaj je dosti naših fantov, katori bi radi prišli v <lotiko « isvojimi v Ameriki in •'ifor '-o to drnžine. ki so iz Ba'ko, l\oz.?ana. Sitliorja iz Varja. ki so potrebne pomori. To jo primorska korenina katera so še ne preda.
(Pod pismom je* ime in naslov vojnkr«, pa ga iz znanoga vzroka ne nifivamo objaviti. — Op. ni od.)
MY5«. ^Farv Domiohol, Salt Lake Pit v. Ftah.
KUHARSKA KNJIG Ar
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
2m
■^"Knjiga je.trdo vezana in ima 821 strani
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
50
Reccptl ao napisani ▼ angleiktm jtiikn; ponekod pa so tndi t jesikn naroda, Jd mn je kaka j«d posvbno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo sa kuhanje in ae hočejo t njem 6iml>olj lxreikati in ispopolniti.
Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 West 18th Str««t	New York 11. N. Y
VSEM JUGOSLOVANSKIM STARŠEM/
* Ako <o ni sto prispeli k T?do-eomn križn, storite to te dni, ker se kampanja konoa . mar-^a.
VELIKONOČNE DOPISNICE
81oven-ka Ženska Zveza je založila zelo lepe velikonočne voščilne dopisnice, ki pred-
rodni noši s hišo in vrtom v o-zadjn ter s primernim stihom iz narr*dno posmi. Polog tega so tndi se dmge dopisniee z evotjom. V zavojn je 20 dopisnic. ki stanejo $1,00. V zalogi' ii Tj imajo tajniee vseh Zvezi n: h podnižnie-
Danes služi v vojnih silah Združenih držav na desettiso-ee sinov in hoera južr.oslovan-skih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda in Zapada, kjer se -bore proti sovražnikom na ^e domokratsko dežo4e. Xaši hrabri sinm*i bra ni jo s svojo krvjo našo donno-vino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostavljonje svobode in pra/vice mod ljudstvi in nnrodi.
!Mnogi naši vojaki, ki služijo pod slavno za-tavo prog in Kvozd in ki so sinovi in h-^ero nasi h jitžnoslovanskih staršev so pokazali hrahro«t in odlio-Tio^t ter so prejeli od ameriških vojnih oblasti mnogo ugleflr.ih odlikovanj fr priznanj, kar mod nami no smo biti pozabljeno. .
tZdimženi odbor jnžnoclm*an-slrih Amorikanoov s tem apoli-ra na vse one starše, katerih sinovi, ali pa hoero. so bili odlikovan? v ameriških vojnih si lah, ali pa so že padli v boju, da na* p:>mpno ob veste o tem.
ker ta odbor želi ohraniti in zbrati vse podatke o njiho»vib junaških zaslugah, kar bo v trajen spomin našim padlim in odlikovanim sinovom in lioo ram.
V	podatkih navodite imo in priimek odlikovanega ali pad lega vojaka ter imena rodito-iljev, (vrsto odlikovanja, vojaški o in, kiraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v slu-oaju ofHikovanih pa navedito zaslugo, radi katerih jebil — ali bila — odlikovan, kakor tndi zadnji naslov vojaka.
V>t izorpno podatke pošlji t o na naslorv: The United Com mittee of South SHavie Americans, 1010 Park Avenue, New York, 28, N. Y.
Bodoči državljani naj naročijo knjižico —
"HOW TO BKCOIW A CITIZBN OF TBI UNITED STATES*
V	tej knjiici mo tm polaanll« \»
uknnf m nnwlj^nc*.
Cmta .V»C
Knjigarna Svloveni^ Pnbl. f'o. 216 W. 18th St., Now York 11
KNJIGARNA
Slovenic Publishing
216 West i8th Street
Company
New York City
Jaz spodaj podpisana bi vas prosila, da natisnete toh par vrstic iz nai.3o državo Utah. Pi-Faln bi vam že pi*oj. ali ma ne dopn Va	saj vosto, da v
teh dobr i h oa sih smo vsi zaposleni. 01a< Naroda rada čitam in sem n.jega naročnica že mnogo let. Najrajše pregledam če jo ka j iz stare .domovino. Seveda. zmtoraj slabo, in žalostno veselega pa nič. Zakaj tako? Za koga mora ubogi narod 1a-ko trpeti to vse pomanjkanje! Narod je zmožen in zadovoljen s trdim dolom, samo da živi in usj>eva in isi pomaga v rmim Ali toga mn no dajo. Zakaj to trtpTjonfo in preganjanje, zakaj? Morda za na<e vladarje, ki imajo po odon milijon dolar-]av n I loto I
Plodim vas, priob«"ito to pismo, ki ^om ga ravno dobila iz Afriko od mjojega noeaka. On ni liotol delati, kakor mn jo .\riv=soTini zapoveda!, in potom so ga vrgli v zapor itd. Mno go naših fantov Priinoreo-v ie y njim in oni bi žoleli priti v do-tiko s svojimi v Amerki:
Pismo so glasi.
Prodiaga 1ola:—
Naznanjam Vam, da sem dobil Vaše cen jeno pismo, katerega sem l>il bolj ve^el, kakor da bi ga dobil o,l doma. Povem vam, da tukaj ni ni<" dobroga Mi smo pod angleško komanda in nas držijo slabšo, kakor vojno njotn ko. Smo ^koraj nagi *'n bo-i in dola t i moramo kakor živina, in šo povrhu toga laoni. .TaK ne vem. zakaj nas tako grdo g'e<lajo? To so meni ne vidi pnnv, ali kaj? Ari *>i pomagati n^ auorenuo. Saj samo lah'ko vest o, zaka i nas no morejo videti tii t roba Vam o-pisnjem nadaljo. Oni hooojo biti in «■<> gospod jo in držijo za svoio lordo. a mi pa smo nboori delavci, in oni vrdo. da m:i no držinlo za njih. Oni nas imajo za najbolj zabit naiod na zemlji. ali se motijo.
Vam bi imel so m on,go pisati ali 'bolje je, da ne. Prosil bi Vas, *e bi Vam bilo mogoT-o. da mi i Tiposlujoto to. da bi pri vol pod ameriško komando, ali do-lati, ali pa v ainriado. da grem v stran od angleške komande. Tukaj vidim ne konca ne kraja, prosim Vas, poskusite, če bo veljalo kaj.
Nadaljo j a/z no vom od doma nič, če >o živi ali n-o. Sam Bog vo, kje in kako so, in kje se na-hajajow .Te že devet inosecev odkar sent zadnjič si'šal od njih, in tndi ne bom vedel nič o njih, dokler ne pridem tja. Tn tudi če kdaj pridem, ne bom dobil nobenega in no bom vo-dol, k jo jo stala naša hiša. Oh, ubogi naši ljudje, kako oni trpijo t Ni obleke, niti obirtev — nič je-stti, niti 3iam glavo položiti. Kamor pridejo, povsod so preganjani, torej kam ta svet rohni? Toroj vidito, draga teta. jaz bi Šp kaj več pisal, alt no moreni. Vpraša t o mej kako som jaz pri šol v to vso?
Jaz «em b*l laški vojak. Tam
da zamore izkazati ljudstvu, kako jo on ljubi, coni.
In tedaj so se ljudje- zaceli zbirati v gručah in napravili so s eisprtvodi ki so hodili po ulicah in slavili kralja, njegovo pravičnost, usmjljenost, in njegovo pravičnost. Taki pri-izori so se dogajali po deželi v vseh mestih. Tn ko je tak velikanski sprevod šel ntimo ministrske svetovalnice, so vsi miniii ri, ki so bili tn zbrani, čestitali «-vojemti plemenitemu tovarišu, pravosodnemu minist rn na krasnem uspehu, ki ga je -dosegel. A on se je popraskal po glavi, so veselo namuz nil in refcel:
Ev o vam, ljudsko duše — Vid ft e, tako se seje sreča!"
Tz zunaj se je oglasil krik iz tisočerih grl:
Živijo, naš dobri pravosodni minister
Tako je bilo nekdaj.
I® sedaj---
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
IGRE
28
Magda
(lyrrnt — Alojzij Romor
I
Domače živali
, Spisal Damlr Fel:»el
Kreutzerjeva sonata
Spisal I-u N. Tolstoj
Sto ugank
Spisal Otnn Znpnn?!?
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spi«tal Josip Spillman
8
Pravljice
Zapisal H. Maj ar
10
Dedek je pravil
Spisal Jnlij Slapfek
19
Tokraj in onkraj Sotle
Spisal Fridolin Žolna
22
Balade in romance
Spisal A. A?
koro
23
Zbrani spisi za mladino
Spisal rc»KHlw»rt
24
Andersonove pripovedke za mladinč
Priroflila Ftva
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvost^r KnSufnilc
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih n.ipisal Ojnro F&ndurie
15
Suneški invalid
Spisal Silvester Košutnik
13
Pariiki ilatar
PosUjtmiH Silvester K.
IS
Spisi Krištofa Smida
PorIoTPtiiI P. F. Hroraf
rs
Mladim srcem
DrugI isTPzpk, Zbirka za slovensko mladino. Spisal Ksarer Mefiko
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ogrlnee
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra* — Pavol Oolin
30
Potopljeni zvon
(Igra) — fiorhart Hatiptmann
31
Kevizor
(Iffra»
Nikolaj Vasiljovl/«
32
Spodobni ljudje
< Iprra t — f.. I.ipov«v*
33
Črne maske
<I«rm) — I/. Andrej**
34
Antingone
(Tjrra > PosloTPnil T. Oolar
35
Pol litra Vipavca
(Igra) — Damlr FMpel
36
Sveti Just
(Igr«) — Spisal dr. F. Prtrmiln
25
Poletno klasje
Izbrane pesmi — Spisal C. Golar
37
Fabiola in Neža
(Igra) — Poslovenil J. PodhevSek
26
Denar
Dr. Kart Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogrris
38
Tončkove sanje na Miklavžev veter
(Igral — J. ErbeSnlkln F. Rojo
IP^Ker je zaloga teh knjig zelo omejesin, je pri naročili priporočljivo ome-'td^ntU več zbirk, da nam bo' na ta načtn' mogoče vsaktga zadovoljiti.
FRIDAY, MARCH 31, 1944
vffAivoTLnnv n m
PROKLETfl
Spisal EMILE RICHEBOURG
Ix francoščine prestavil J. L.
ZABAVA DRUŠTVA SV. JOŽEFA V B'KLYNU
srečne, prva katera dobi $5,00 a gotovini in druga oseba dobi silkier.ico žganja, katera bode oddana na žrebanje. .
Torej, no pozalbite v nedeljo dne Ifi. aprila 1944 in priditp v Slovenski dom v Brook I y mi ob 6 uri zvečer ali pa pol ure po-zmoje. Samo vdeležite se in vam ne bodo žal, ker sem siguren, da se bode te res dobro zabavali, vsi kateri l>odete na-\izooi. Vdeležite s«', da vam ne J>odo pozneje -žal. N'n svidenji* !
Anion Br-ljan Brooklyn, X T
Conemnngli, J. Rrpzovcc* Covenlule In nbolica. Jos. Purprnel Ex|K»rt. Lnui.s SupHiifN1* Karrell. .Inrry (tkiirn
Forest City, Math KhiuIm*. Fr«uk
Klrxlnikar Orp^nsbiirg. Frank Novak Homer -Cily, Joseph Kerln Imperial. Vence PalcJrb Jolinstown, John Polant** Krayn. Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloeb Midway, John Žuat* Pittsburgh in okolica. Philip I'rogat Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhtfrer* West Newton. Joseph .lovan
I Wisconsin:
i Milwaukee, West Aljls, Frank Skok*
Sheboygan, Anton Kolar F Wyoming:
i R<*-k Springs, Louis Tauchar*
I IHamontlvllle. .loe Rolieh
(•Zastopniki, ki I inn jo j>oli>j» ime 'na so upravif-enl obiskati hull dru ge naselbine v njih okraju, kjtr Je kaj i naših rojakov iiascljfnlh. >
Vsak zastopnik I zda potrdilo za svo J to, katero Je prejel. Zastopnike topi« •riporn*»mn.— I prava "CIm Naroda"
S O N A R T REKORDI
Nove slovenske plošče!
J e-ry W. Kppriv&ek In njegov orkester
MFi!tf»—WeddiriK Polka
< N'«- bum	motila; TI im
J»-Ht, iiu £idana murelu) Wt-ddinK Walt* Slovenski W.Jiz
Pojo Rupnlrk tntre Mr»!ir,—.iHfn Polka
(Mut* |M.tb'o itrfit-)>i) Mnrlr.e — polka
—Tt-r'-ziiika — polku N a plailirtnah—v,il<"«-lc
Lepe Melodije
Duquesne Unlver«lty Tamburlca Orkester
M C 75—Na Marljanr-e, polka
KJ»* so milje rožice
Marl'-ka pegln—iw.ika
Jerry Koprlvšek In orkester
M S 75—Ter«»zinka polka
Na plariinr-ah—vulfek
Za tozadevni cenik In cene plo« ae
obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST..	NEW YORK
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili 1
Angleški
i
Molitveniki
ivllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v fin -Tli usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v irnitiraneiii usnju #1.—
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street
New York 11, N. Y.
■-_________ _____ ___
California:
San Francisco. Jacob I^usiiln* Colorado:
Puehlo, Peter Cullp Wul*enhur«, M. J. Httjuk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Markh-h
Illinois:
Cliirago, Joseph ItevCiC*
Chl<*ago. J. Kahian (Chicago. Cl<*e-
ro in llllnoisl Joliet, Jennie Bamhich I.a Salle, J. S|»ell«-h Mascoutah, Martin Dolenc North Chicago In Wmikcgan, Math WarSek Michigan:
iHMroir, L. I'lankar* Minnesota:
('bishnltn, J. I^ukanleh Ely. Jos. J. Pe.shel
John Teran, Ely, Minn.
Kreleth. Ix>uis Coute Gilbert. Louis Vessel Montana:
Roundup. M. M. Panlan
Nebraska:
Omaha, P. Broderlck New York: (Jowanda, Karl Rtrnisha* Little Falls, Frank Masle* Worcester/ Peter Rode* Ohio:
Barberton. Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Karlinger*. Jacob Resnlk Glrard, Anton Nagode Ijorain, Louis Balant, John KnmSe Toungstown, Anton Kikelj
Oregon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John JernJkar
AMERICAN
WILD LIFE
1944 WAR APPEAL
O
your Bed Creu ct his side!
V knjigi .le natančno poplmtno žlv-Ijenje posameznih živali, živeCih na ^utiem, v morju in v zntkn, tako da oo vsakdo, ki ljulii naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo hral z velikiui cHnimanjHm. ker bo v njej ohM marsikaj iz življenja divjih živali, kar <nu dost-daj Se nI bilo znano.
Prvotno Je bilo nsinenivano to ve-iko delo izdati v |K»rlh knjigah. t»*la ;e slednjič izAla v erd »aud knjigi, ki i»a pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS Ž1VIJK.NJA A.MK-KIAKK IUVJAČINE.
Knjigo bo x užitkom bral lovec, ker 'tavaja in popisuje vse živali, ki J i I a Je lovolj eno In prefiovedatio Blreljatl; farmer, ker so popisane živali, ki n» njiju koristijo ali Škodujejo ter »led-'ijič ribič, ker t«-,- v k rt i i trt riHitet*. Vsr
»t I BE. KI ŽIVE V AM KRIŠKIH VO-OA11
Poleg fw>IJiHlnega '»opisa In [irli»ove-lovu n j a vsebuje knjiga 1127 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 dranl. Velikost knjige Je tf x 6 in*ev. Knjiga opisuje sesavre, ptiče, ribe, k»-In živali, ki r:>"uolako na sutMfu <ot v v<Mli doma. ~ \ ezana Je v močno
■ laino z zlatimi Crknml
T^' V ANOLEŠriNT Cena $3."»°
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18tb STREET New York 11. N. Y.
15EwHHi!imintttilliimH'ni HmHummw.rtMiTTriiimB^Tnimi^wiTiiinCTw^uttHnwitif^i^
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
u ;
Prepričajte se! I
tr SPISANA V AX(il-KŠrLM
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
lillllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNKNI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popol ni voditelj za vaj: vojni vrt.
Popolna vsaka beseda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi novih ilustracij!
EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! Ni« visokih besed — vse Je Jasno, ru-loCno, vporabno.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
Tukaj Je v eni sami knjigi VSE, KAR VAM .IE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10.000 tlankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi in sejanju, o gnojenju in oskrbi vrta. Najnovejše p a Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metoda n uničevanje škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove aestavine cvetlic! — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar ieltte. Prirejeno n vsako ponehje ▼ Združenih državah, ta vsako zemljo In vsako sezono.
To knjigo Je uredil E. L. D .SEYMOUR. B. S. A-, poznana oseba v vrtnarstvo, ki ga cenijo vrtnarski Is-vedenrl.
Teni, potom se sporoča prijateljem in znancem, da pri-redi društvo <v. Jožefa s't. 57. KSlvvi veselico, .na Belo nedeljo' (<ine 1<>. aprila 11144, v Slovenskem donim, 253 Irving' Ave. Brooklyn, X. Y. Prieetek ob 6. uri zvečer. Za ples hode igral izvrsten orkester. Kar se tiče lačrt h želodee\ in suliili grl, hode pa Slovenski dom skrbel.| tako da 'horle vsakemn po volji.t Torej iiriHite s celo fam ilijo in i pi jntelji in se prepričajte, da se res lahko zabavate na na^i veselici. In obenem se va.ni tudi sporoča, da bodejo dve o-sebe i-.aATzočc. kalere bo<lo res
Četvorčki in trojčice — j vse v dveh dneh
Now York. :n. marca. — !NIo<l
tem, ko so prespa'H <Vtvor<"ki,!
rojeni včeraj v Kloane hohiišni-1 ...	I
prvo doc svojega življenja
v šnninem New Yorkn, so se v
isti bolnišnici rodilo trojčice. j
Mati čotvorčkov, onega dečka
in treh deklic, nirs. Eleanor,
Za ii of, stara '11 let. Prej je i-
mcla enega dečka, ki mil je zdaj I
j šest let. Oče četvorčkov jo go-J
dtbenik v Morten Gould orke-;
sli n in je dodo!jon razredu 4-P1
i v. vzroka, ker je žena pričako-'
[vala—čotvorčke.	i
' Xahome o^ilasti so vedele
vna])i*ej, da 'bodo Zariefovi do-'
iwli štiri male naenkrat, ker je(
osebni zdravnik mlade žene to
dognal potom X-rav slik.
^Nlati trojči" jo stara 21 let
in jo imela v lotu 1 f>42 otroka,
ki pa jo ob rojstvu um H.
Pravijo, da so »"etvorčki roje-'
ni v Slon no bolnišnici za žen-'
ske prvi četvorčki rojeni v mo-1
stu Xo\v Y<>rku. Ako so so ko-
daj rodili kateri d migi, to ni
'bilo zabeleženo, kot izkazujejo
tozadevni mestni zapiski. _'_i
-1
NAŠI ZASTOPNIKI
■	.......M	l	|
14»	(3)
**Oh, njo dolžifi, ki ttako dobra, krotka, popolna! — >>>„ katero zovejo j>o v>ej okolici previdnost revežev in ne-sr»»čnikov* O to je strašno, to je nečuvano!"
"Kf»r se tako gorko zanjo potezaš, razjasni mi tedaj, zakaj zapnš."}« ponoči >krrva> mojo hišo?"
4'<i!t'j, .1 ac<jues, gotovo je hotela, ne <la bi obešala to na y»iki ".von, v !'roaiic ourt kom,u pomagati. — Skoro gotovo u-b.'gi vdovi Mateleto\ i, ki je silno bolna in okrog njenega leži-.a mrgolijo i-n jočejo otroci."
"\e govori n^i tako i-cuimio!" reče gospodar. "Ali ^.ln ji kdftj branil ubože -m j>omagati. kakor jo je \olja ? svet. ve, da se pri Mellioru <lo.)ii zmerom košček kruha za jiotrebne ljudi. Prod mano naj se nikdo ne skriva če hoče storiti dobro. T>ne\ i >o dovolj dolgi, da bi Lucila lahko dobro uebla o bolem dne-vu. ne da bi za te uporabljala noči. Sicer j<-, kolikor jaz vem, šele včeraj z v oh* e i poslala koš jedil vdovi \rateli*t«n*i. Za>tonj -e trudiš, «ln bj jo opral. Jaz nisem hvala Hogu, step- Povs«>in drug vzrok ju vabi ponoči iz hiše. I.učila j«' novivdni<-a. zapadla je sramoti. .Je li nerešljivo izgubljena * Tega ne vem. Pa izvedeti hočem. Ah* in vendar se bojim1 istine!"
To izrekši, stopi k okrni ter temno pogleda v okolico. "V-o to j? mojo '' zmmrmra f?iw,ko, '-mnogi me za-vidajo z.iradi im.jegn bogastva: mislijo, da senr srečen, neumneži! Ah, k a ko bi so valili, k?,!.o bi smejali, če bj izvedeli, da j«- moj<* in te. iim> .Jar<pn>~;» Mollira osramočeno !'*
Pierre Ror.venat je stri prnl njim pobit, ni se ganil, ni govoril, kakor da prikovan na zemljo.
Z^laj« ". stopi ^osp<Hli>- k njemu in ga \Tjniiša: *4Vis-i li tudi ti v bli/ ni moj«* pristave sreral mia<loga pbvvolasoga moža z nwxlr ;»,i očmi, malimi brkami. bie«l je ln precej elegjintro opravljen?" "IHa, sem, nekofknit!"
"Ali ga poznaš!'' ,	* *
mora biti gospo«l iz mn-ta!" ■•Ki neka j r-asa biva na deželi. Stanuje v F rem i con rtu?" 'IVga ne vern; ali P-žko. >fleniš torej, da je ta ndadi mož, ki--"
"<>n je, Pierre! .Ta; morauv izvedeti njegovo ime, njegovo stanovanje in -dkod da prihaja. Ti lahko danes jutri mm ihu ali ves MM o lrim-.š s p. istavo. IVnneš, kaj pri-<akujem o<l tel>e in t\o>oa prijateljstva. Xi treba, da ti za h »mi jem, da si nki previden. Predvsem pa T.ueila ne sme ni cesar vedeti o tem. kaj o jo govorilo tukaj med nama".
I Vo pozneje zapu>ti Kouvonat pristavo s po-tno palico ter udart proti Fremieonrtu.
Iliugi dan so proti fmiim j?ve<Vr T>ovi«no na son i 1 Ionsko pristavo.
Jaccpn-s ga je piiča1co\al nestrplfivo.
"Torej," vpraša ko .-ta bila sama. In ni nihče pazi) na
»ijiju.	1
"V Fnruicourtu ni—m ni^ar uk^c-I izvedeti Ravruv. t -ko ni,- v G rayon u, v T« noiueu. l^issetu in Renoncourtu ka-nmr sem sr ^ vrM hi] „:;;»otil. V glavnem kraju okrožja, v
M I runu som bil vndar srečnejši.•
i
"Ah. on hi\a torpj v St. 1 runu! Pri svojih startih*"
'	T" r ,nilli ni,i	niti prijatelia."
".Niidaljuj, poslušani;"
-<»n stanu jo nanm-č pri Bortauxu. kjer si je vzel v najem i s.. K, za on ,,^,. Po»,,n že delj .-,,»„ tr^na,-ja in ^em pri : steklenici dobrejra vina edel .„ „,f nje«.,. Varoval sen. aiier da ne lr, kazal preveč radovednosti, zak-aj sioor I,i sa bil s tem . oiKizoril lil obudil iijes«^,, nezaopnost. Tako mi je vse po- '
)l . k!"' sam vo: .Mb'li mož se zove I^n; -voieffa .b-n- , /i.)skeKa 'inemi n, niko', in^imaL VekoJiko je laijazlfiv, n- Rovor. z n,komur 1u boier Berftinx še zdaj ni nmael W i
;	k'V !"•''■« P' «v za pi av priklepa na ta bra j. Ne- i
kol.Ukia, ho.., ,Z sobe. navadno ostaja v ujej. kamor ™ no- i K> tudi jedi ,n kjer p.i, in	jp jako nni.uu-.m ;
svoje ri.eune >n torej >e zdi, da ni uboff."
llonvenat ponel,,,. kakor bi se hal nadaljevati	1
' Je !. to ,-se. kar si :2.„|(ll n)r]u?„ ; a	,
I a mladi moz za,,K,l<-«je svoje one; naravno (I , hove 1 "Potekla sta dva ineseea. o<lkar t-^ je tam: naselil."
In n.s. mog-el ZvMoti. otikod da prihaja?"	' .
•r* Khemrsa," zajeelju Rouvenat .	' "
.-lo	rV|i7" 7-ak,'i,"'i r'osoatnik in nafrtvbani-; 1
.•lo I nameni! I.,,, !., jc nMldiJa hližlni ((^a m{,stii, ■
: *	r*	V* roditeljih pri'ateliiee iz orf-a ;
J.d,-a. Nisem K. hotel pn-titi tja. kakor hi bi, slutil, kafpri- 1
Pred	V" P,lnu«,>in Rhoamsu rta se naila. '
tTakosl se Tr8.b Va -1Je "V*™ v St. Irunu! Sledil '
IZ' Tn hI/. 1	morf!« celo skupaj prišla '
-■)., In dva n>eseea j.v odkar l-i pišeta, se shajata in iaz i
-	- Tiisem o vsem ten. slutil ni.Vsar! sT, U bi' Ka -
VTko "e mT mr™Jnfa ^ *	^ «» vairiut -
V stVCZe^ -i V ^ Sn,^jati ta	♦» ponočnjaki, '
• a st.ahopetec, k. se po-'nev? skriva, ker si ne nni nrittTa I
-lasom morda za knkega onih oee'lov. ki se iz njih delamo i norea, k. j.h zasmehnjen.o. ki jih za meujemot Ah jal SS ' boeem dokazati ravno	t ^ ^ . * * - f111*1
-	d v« m^a a.	Onad-va se torej poznaia ^ " dva Moj Ti o- moj flog, zakaj sem bi orivotii '
o nesrečno potovanje* IVI iŽL**	l prnom
r.^lfArin, oil i . \ 1	takrat ^lab, a zato se zdaj £
j okori ni - ah, m kak* Wo, k:^o kruto se pokorim!" i
tem	in ^	-'.niči. P- ;
&ST^^, .Verjameš, da Fem nesrečen V' \ g '} 7 (Nadaljevanj«, prihodnjič.)	]
»
"»lih %Afcoii4» mm mmw ion
JUGOSLAVIJA PROSI
(Po Bazovici.)
5 Z vstopom rdeče anmade na E poljska tla je v neposredni zve-= zi t ud; približo\anje sovjetslre-| j?a premikanja proti balkansko = mu polotoku .
E Xa Balkanu ni nobene diža-E ve .k: ne bi bila vsaj v fonnal-■■ nili od nosil t s Sovjetsko Rnsi-jo Celo Bol^ai'ija, ki jo na _ !>t:ani osišra, do danes >e ni pretrgala diplomatskih zve/, z ^roski\o in «otovo je, da tofira j prostovoljno tudi v liodoče ne bo storila. Bolgarija je \ vojnem stainjn z Veliko Britanijo. Ameriko, Jugoslavijo in še 7 nekaterim1! zavezniškimi državami.
i iS tomi dogodki 'v -zvezi pre<l-
-	vidowiju londonski politični i krogi težko krizo na Balkan-p skcim polotoku. Zlasti uvideva-
-	jo anomalijo notranje yioiitie-r noga položaja v .Jugoslaviji
i Zanima jih v prvi vrsti, s k-fl-l terinvi civilnimi oblastmi bi . mKugli zavezifiki sodelovati v > slnraju debarkiranja na Bal-i lean. So<lelovanje zavi-i a' pr-v vrsti od dobre voljo in sovo-da od sinbroniziranih pogledov i na sedanja in bodoča poiitvna ! vprašanja domovine. V Italiji i so zmeznifltf ustanovili posebno administrativno službo, ta-
-	koimenmano A^\r<iOT. Ta zavezniška civilna uprava .ie po-kazr.ln tv>1o zadovoljive uspe-
t bo. fa namen so Amerik an-j ci ravežbali na tisočo svojih čn*<tnikm'. k(i ko jih na zas;edo-nem! ozemlju Italije, uporabljali kot upravno uradnike.
Italijansko ozemlje pa jo so-' ' v razno ozeirdje, ali je pa vsa; i bilo v trenotku, ko so so 'zavezniške čete izkrcale na Apenin-
-	skom! polotoku. Nizozemska
i Belgija. Francija, Jugoslavija ■ im Cfrčija pa so prijateljska o-I zomilja, ki bodo najbrže že v 1 P- ihodtnjih mesecih pozorišča vojnih d o £> od k o v. Xa Nizozem • skem in a Belgiji ne bo težko najti pravilne poti. ker so uo-, tranje pol ifW* no razmere v teh državrh več ali manj ja-ne.
iSituaeija jo v Jugoslaviji <lo-volj zanwitana in na žalost še do danes pi prišlo do j>otrob-nos-a notranje političnega ravnovesja. Mod borci, ki se bore proti skupnemu so\rajniku in n1! soglasia; na žalost prihaja od časa do časa do medsebojnih krvavih obračunavanj. \Ta tnn mestu nilsmo poklicani u gota-vljati krivcev za tako stanje, ugotoviim/o pa lahko, da se vsi tisti, kateiih sveta dolžnost je bila to nenorniadnost speljati v povezane tokove, niso dovolj potrurfili. Mogočo še ni vso izgubljeno. mogočo je še nekje odipnta pot,, kdor jo bo izbral se pra vočasno z uspehom, bo v resnici zai-liržen za Jugoslavijo Kdor bo stri jugoslovansko no-sosro. ta bo pokončal našega največjega sovražnika. .
Xa jugoslovanskem oženil ju bi 'billa uporaba AM(iOT ne sa-nnio krivična, pač pa tudi poni-ževalma. Zavezniki so si edini v tem, da je pred vsakim pod-vig-om noobhodno pot robna konsolidacija notran.ie politič-j nih trenj. To konsolidacijo v domači hisi bi morali Vsekakor izvesti doim-a/*rni. (%? je pri tem potrebna zavezniška pomoč in če >se Jugoslaviji priznava aktivna podpora, ki jo je v tej i vojn® skupni stvari položila na | oltar, potem je gotovo upravi- j cena zahteva vse Jugoslavije, i da ji v tem vprašanju prisko- j čijo na pomoč. Zaivezmiki do- ! bro vedo, da imaio za tako de- 1 lo sredstev dovofij. Pri tej po- j 111 oči pa naj jih ne vodijo samo j njihovi lastni interesi, pač pa v prvi vrsti interesi Ju??osla-vije kot samostojne in neodvisne države na Balkanu. Jngo-slan iia je 27. marca 1943 storila« svox> doljTnos z iskrenim srcem, mrenričanaj da služi s c tem! tudi rnvoTjniški stvari, Jufroslaviia ^ zavedala, kaj io čaka, aili jo kora jžno pogle-'l dala stvarnosti v obraz in sto-'*
l.rila veliko delo vsem zaivezni -Ikoni.
Položaj na bojiščih takrat gotovo ni bil rožnat in nenušk.n vojna nnašineiija je bila takrat
-	nedotaknjena. Dejansko <stfi
-	bili takrat v vojni proti Hitler-
-	ju in Mjussolniju samo Velika i Britanija, in Grčija. Ju-gosla-i vija torej ni imela prav nobe-' nega vzroka za kakržno koli i jš]Xjkulficijo.
fletlaj so na -a rs t i zavez.niki da Jugoslaviji poplačajo njene ; nwluge, ki so zahtevalo milijonske žrtve in popolno razdejanje naše lope domovino. Sod a.i .je vrsta na zaveznikih, da pre-vdar.no. iskreno in pošteno za i bla.cror i-n dobrobit Jugoslfwij-c stoio svojo dolžnost, in poma-gajo Ju«gosla.\ i jo ponovno zedi-niti. \ič niso težki ti koraki nobenih žrtev no zahtevajo
Bobra beseda z levo in desno bo pomirila duhove, vsostran-ske garancije pa bodo zajamči-jo neodvisnost demokratične svobodoljubno, napredne in miroljubne velike Jugoslavije •ki bo najliPljše jamstvo za mir in red na Balkanu in v (Srednji IKvropi sploh. To pomoč zalito , va danes Jugoslavija od svojih jfvolikih zaveznikov, ker jo to i pomoči danes kr\ avo potrebna.
Mi smo gotovo zadnji, ki bi jdovoljevali kakršnokoli vmeše-i vanje tnjih sil v .naše-notranjo , iazmere. To zlasti velja za j normalno in mirno življenje. I Sovražnik od zunaj jo duhove j v notranjosti razdvojil, zato so r<o bomo prav nič pregrešili pro tr lastni wuvorenostr, če v teh najtežjih časih prosimo za 7>o mioč svojo velike prijatelje. Ta l>rošnja. ki jo danes nastavljamo na Tjondon. na "Mos'ki\o in na Washington, jo on sam vzdihijaj Jugoslavije in zato te prošn;'e zavezniki odbiti ne morejo n smejo.
Prihaja ura osvobojonja, ki ga prinašajo zmagovite sovjetske armade, ki ga bodo podkrepile in pof-peŠile ostale zavezniško vojske na zahodu in jugu Evrope. Ali naj nas o-S'vobodilna ura najde sredi najhujše bratomiomo meščanske vojne: Kakšno korist naj nudi Kvropi in človeštvu iztreb-Ijena, požgana in razdejana Jugoslavija ? Komu naj služijo milijoni in milijoni grol>ov v naši domovini?
^K'-i a so Jugoslavije so uprte <lames k zaveznikom za najnujnejšo |>onioč, ki pomeni za .naša srca in naše div^o več kakor kakršnakoli druga usluga. Po-l^eg puš, topov, letal, kimha in živil, pri-ne-ite nam, veliki za-vezn'iki pomirjene in zed i njene duhove ker samo na ta način Ixttroo v resnici krepki in močni l>roti enemu samemu sovražniku — nemškemu zavojevalcu. Iskreno in čisto besede l>oda o-zdravile jugoslovansko bol oči-no in prihran'ile ogromno število človeških »življenje. Pri vas je (beseda, veliki zav<^zni-ki! /