Leto m, št. 39 Mnt«^ it 219 a> LJubljana, ponedeljek tj. septembra HM cena l ran UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 8122, 3123, 8124, 8125, 8126. sratnJ oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica •t. U. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca it. 2. — Telefon fit. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: T WM dr. Baum-gartnerja. _ Ponedeljska izdaja Ponedeijaiui iroaja »Jutra« vsak ponedeljek zjutraj. — ročs se posebej In velja po pofti prejemana Oln 4.-, po racnafial Hh dostavljena Din 5.- mesečno (JredniStvo: LJubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon fit. 8122, 8123. 8124, 3125 to 8128 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. MADŽARSKA BLAMAŽA V ŽENEVI Enotna fronta proti madžarski manjšinski politiki - Tudi Italija Je pustila Madžarsko na cedilu ženeva, 23. septembra, d- Včera>j§nja de-fcsrta v poetični komisiji Društva narodov je dala zastopnikom Male antante dobrodošlo priliko, da so pojasnili dejansko razmerje med Madžarsko in državami Male amante gitede na ma nižinsko zaščito. To priliko je dal madžarski delegat Tibor Edkhardt, ki je prekoračil meje, določene * politični komisiji za manjšinsko debato m kS je svoje izja-ve o manjšinah porabil sat utrditev svojega strankarSkopoiiitičnega staliSča na Madžarskem. Tako vsaj presojajo v Ženevi njegove izjave m s tega vidika sta mn tudi odgovorila francoski de-feiga-t Massigli ter italijanski delegat baron tAJoisi. Toda niti na Madžarskem ne bodo Edkfhardtovi napadi proti Rumuniji ipc®itivnega odmeva, če bodo madžarski trsti o njih iporoča« pošteno. Ostra zavr-katev romunskega poslanika Antoroiada je ttesnartirala izjave madžarskega delegata in prave namen-o sftcrft>i madžarske vlade za madžarske manjšine r državah Male an-Harrcte je jasno, in povsem primerno obrazloži jugoslovanski stalni delegat pri Drti-Rfcvn narodov Konstantin Fotič. Tod* s češkoslovaškim zunanjim mmi-«ax>m dir. Benešem so se strinjali vsi člani fcKifitične komisije, ko je o-bra^ložil, da ne t»wejo nastopi agentov, kakršen je n. pr. i profesor JeMricska, in napadli proti edrža-vam. v katerih žive madžarske mani-feie, koristiti niti tem manjšinam, niti pomagati k zibofišanjtt odnošajev med srednjeevropskimi državami. V Zmevi se je moglo včeraj povsem do-bnj spoctTJBfj, do kakšnih posledic vodi postopanje madžarske viade v manjšinski nadevi in kakšna odgovornost pada za di-sfareditiranje manjšinske zaščite predvsem to izključno na Madžarsko samo. To je is» pa je sicer previdno, toda dovolj razumljivo na-Madžarski, da je Italija v njenih frostoiovsk h podjetjiih glede na manjšine se more podtpi-rati. Italijansko stališče iJoomal de Naticm«, ki poroča o razpravah politične komisije Društva narodov, ▼ kateri so bili zavrnjeni madžarski napadi proti državam Male antante, piše «xve<1 drugim: Pozornost Je Obudilo, da se je r nedavna razpravi o intelektualnem sodelovanju, ki jo je izzval Tibor Eckhardt s svojimi nas>adl proti Mali antanti, Italija vzdrža-jn od intervencije. Kljub rimskemu protokolu rz meseca marca, ki določa konzultiran je o vseh zadevah, ki interesirajo skupno italijansko tn madžarsko vlado, je italijanski delegat smatral sa potrehno, da pusti svojega madžarskega tovariša samega v borbi, ki jo je započel z zastopnikom češkoslovaške. Včeraj je baron AJotei, šef Mnssolinijevega kabineta, interveniral v debati toda ne, da bi pomagal Eckbardtu k častnemu Izhodu iz ne-stapatične borbe, tenrveč, da mn sporoči, da se tudi Italija ne strinja z njegovo metodo zlorabljanja Društva narodov. Zastopnik Italije se ni mogel izogniti, da ne W svojemu madžarskemu tovarišu javno povedal, da je samo svet Društva narodov pristojen »a debato take vrste, M jo je hotel vsiliti skupščini. Včerajšnja Intervencija barona Aloisija JS dokaz, da ofc tej priliki rfenštei proto-fco( ni bfl t veljavi. AH Madžarska prej Bi vprašala za svet Italije, ko se Je odločila, da se izpostavi nevarnosti takega poraza v Ženevi, ali pa je to storila in Italija ni obvestila Madžarske, da se ne bo strinjala « takim poizkusom za revizijo samega statuta Društva narodov. Drugače se ne more tolmačiti italijansko Javno deeavniranje madžarske teze, da se morejo bodisi konkretne kršitve manjšinskih obveznosti s strani katerekoli države spravljati v razpravo tudi pred skupščino Društva narodov. Ali se more ta taktika * žrtvovanjem maižarskih interesov smatrati kot znak približanja "Italije k Mali antaaiti zaradi avstrijskega vprašanja, bo morda pojasnila skorajšnja bodočnost. Mala antanta Je v ženevi pokazala svojo komipaktnost. Čeprav je bil madžarski napad hsvršen tokrat samo proti Rumuniji »o vse tri njene delegacije razumele, 'da Je ta napad naperjen proti vsem. Zato »o soglasno nastopile v obrambi skupnih interesov, ki so v tem primeru identični s splošnimi interesi miru ter ureditve razmer r Evropi. Uspeh Male antante v razpravi o manjšinskih obveznostih Je nedvomen, ker so njeno staJišče podiprle tudi velesile in zagotovile spoštovanje obveznosti, pri čemer so zavrnile Madžarsko na pravo pot, pred svet Društva narodov, kjer lahko aatoteva svoje, ako ima kaj zahtevati. | Madžarska na razpotju I Pariz, 23. septembra. AA. Havas poroča: »Tempa« prinaša članek pod naslovom »Madžarska ta Srednja Evropa«. Pri članku obravnava razmerje med Madžarsko in njenimi sosedi. Italijansko-madžarski sporazum se je sklenil v dobi zbližanja med Italijo ta Nemčijo, ko se je italijanska diplomacija zavzemala za revizionizem, napetost med Italijo in Nemčijo zaradi dogodkov v Avstriji je pa to politiko popolnoma podrla. Madžarska bo najbrže prisiljena izbirati med prijateljstvom z Italijo, ki ji je doslej prineslo dragocene koristi tako na političnem, kakor na gospodarskem polju ta brez katerega Madžarska pač ne bi mogla dolgo zavzemati sedanjega mesta v srednji Evropi, ta med sporazumom med Nemčijo, ki bi pa po sili razmer napravil iz nje podrejenega agenta nemške hegemonije v Po-dunavju. člankar zaključuje, da je v interesu Madžarske, če se pridruži tistim, ki delajo za obnovo srednje Evrope. Gospodarsko sodelovanje z Nemčijo Sestava gospodarskih odborov za izpopolnitev trgovinskih stikov med našo državo in Nemčijo Beograd, 23. septembra, č. V trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo, ki je bila sklenjena 1. maja, določa cL 31, da ustanovi vsaka izmed obeh pogodbenih držav svoj gospodarski odbor z nalogo, da na podlagi stalnih neposrednih stikov z oblastmi in gospodarskimi krogi vsake izmed obeh držav proučujeta vsa vprašanja, kako bi se povečala možnost plasiranja nemškega blaga v Jugoslavijo in jugoslovenskega v Nemčijo. Nadalje naj proučita učinke določb, ki bi mogle nepovoljno vplivati na izvoz ene izmed pogodbenih držav. Zaključni protokol tudi določa, da imata ta dva odbora posvetiti vso pozornost vprašanjem, kako naj bi se prilagodile gospodarske panoge v Jugoslaviji, da bodo proizvajale blago, kakršno bo čim bolj primerno za uvoz v Nemčiio. Na podlagi omenjenega člena trgovinske pogodbe je nemška vlada sestavila naslednji odbor: predsednik Sarow, ravnatelj gospodarskega ministrstva; Slani: Maks Mul-ler, svetnik ministrstva za prehrano in kmetijstvo; Viljem Seidel, svetnik finančnega ministrstva, Hermann Reinhard, svetnik gospodarskega ministrstva, Klodius, svetnik zunanjega mmststva. Valter Hess, tajnik nemškega poslaništva v Beogradu, Kari Schnurr, tajnik nemškega poslaništva v Budimpešti. Jugoslovenski odbor je sestavil minister za trgovino in industrijo Demetrovič takole: predsednik Miftvoj« Pilja, načelnik trgovinskega ministrstva; člani: dr. Milen La-zarevič, načelnik trgovinskega ministrstva, Milan Novakovič, načelnik kmetijskega ministrstva, ministerialni svetnik Radmilo Bujdič, dr. Ivan Božič, tajnik zunanjega ministrstva, dr. Mjilutin Petrovič, šef urada za kontrolo nad izvozom živine, Edo Markovič, generalni ravnatelj FRIZADa, Milan Antuk, šef odseka trgovinskega ministrstva. Generalni tajnik odbora je Zvo-nimrr Jankovič, šef kabineta trgovinskega ministrstva. Pred važnimi odločitvami ženevskih diplomatov Prihodnji dnevi bodo prinesli razčiščenje v pogajanjih za zaključitev vzhodnega pakta Pariz, 23. septemfora, d. Na včerajšnji seji vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebrana je zunanji minister Barthou podrobno poročal o diplomatskem položaju v Ženevi, predvsem pa o vatopn Rusije v Društvo narodov, o zagotovitvi neodvisnosti Avstrije na podlagi mirovnih pogodb, sklenjenih v Versaille-su in Saint Germainn, o pogajanjih za zaključitev vzhodnega pakta o medsebojni pomoči, kakor tudi o pripravah za francosko-italijanske razgovore v Rimu. Bodoče sodelovanje Rusije v Društvu narodov ocenjuje vodja francoske zunanje politike kot činitelja čegar pomen bo za organizacijo evropskega miru zelo velik. Načrt Litvinova, po katerem bi se jamstva za mir ojačila s sistemom pogodb o medsebojni pomoči hi z osnovanjem stalnega mirovnega sveta v Ženevi, Je identičen s stremljenji Francije. Francoska politika ni naperjena, kakor tudi maka ne, proti nobeni evropski velesili. Ako se bo Poljska, ki je sklenila z Nemčijo zaupne dogovore, izognila sodelovanju pri vzhod r?o-evropskem paktu o medsebojni pomoči, bosta Francija in Rusija skušali doseči mir v vzhodni Evropi po drugi poti. Sedaj gre predvsem za to, da se ustvari jasen položaj, če bo Poljska priznala prednost zvezi z Nemčijo in če bo svojo bodočnost vezala z njo, bo morala Francija pač izvajati potrebne posledice. Litvinov je poljskemu zunanjemu ministra Becku predlagal v ženevi politično in gospodarsko sodelovanje Rusije in Poljske, kar je podprla tudi francoska diiiplomacija, proti pričakovanju pa Beck ni hotel pričeti pogajanj o tem ruskem predlogu. Iz tega Odklonilnega stališča Poljske napram francosko-ruskim pobudam sklepajo, da korakata poljska in nemška vlada v svojih diplomatskih pogajanjih v isti smeri. Prihodnje dni bo-Barthou in Litvinov proučila možnost* vzhodno-evropskih regionalnih pogodb pod rusko- francoskim Jamstvom. Na francoski strani pričakujejo, da bodo ti razgovori v ženevi imeli pozitivne uspehe. Pariz, 23. septembra. AA. Francoski zunanji minister Louis Barthou je odpotoval nocoj v ženevo, kamor bo prispel jutri zjutraj. SO ljudi v plamenih Tragedija brezposelnih v češkoslovaškem premogovniku — 27 ljudi opečenih do smrti Katovioe, 23. septembra, d. Na oeemljn premogovnika pri Ruda, prMžno 800 m daleč od nemške meje, se je včeraj pripetila grozna nesreča. Odipadke, ki jih izločujejo v separaciji od dobrega premoga, po večini prah, med katerim pa so tudi kosi premaga, odvažajo z vagoni na posefcen kraj. Te vflake spremftja običajno množica brezposelnih, bi se preživljajo na ta način, da izkopavajo iiz teh odpadkov posamezne kose premoga ter ižh prodajajo. Ko so tako včeraj spremljali vlak s premogovnimi odpadki, je naenkrat švigni! iz enega izmed vagonov ogromen plamen 15—30 metrov visok in 30 ni širok. Čeprav je plamen trajal samo štiri sekunde, so bile posledice katastrofatoie. PrlbBžno 50 brezposelnfii, ki so MB slučajno v bližini vagona, Je plamen zajel ter }8i grozno opekel. Odigrali so se strašni prizori. S premogovnim prahom pokrita obleka nesrečnežev ie pričela goreti v plamenih. Sličnf živim gorečim bakljam so začeli begati okrog kričaje na pomoč. Mnogim so odpadla zoglenela ušesa fei nosovi, nek] ženski pa celo prsa. Nekateri so odhiteli preko žarečega pepela po pobočju ter planMi v bližnjo mlako, da bi pogasili Plamene, afi pa so se valj aR ^ Matu, kj je nastal juri gašenja premoga. Pri poizkusih, da bi strgali obleko s telesa so si mnogi nesrečneži odtrgali tudi cele kose me^i. Obupno kričanje nesrečnežev se Je čuk) v 600 m oddaljeno vas, odkoder so takoj ■prihiteli reševalci pod vodstvom poCciske-ga poveljnika. Smrtno nevarno je bilo ranjenih 27 oseb, btdše 15. ostali pa lažje. Nesreča je bržkone nastala, ker so vSled neprevidnosti na premog naSožMi tudi žareč pepel, zaradi česar v notranjosti nastali premogovni ptari mso mogli uhajati ter so eksplodirali. Ostavka zagrebškega župana Zagreb, 23. septembra, č. Glede na določbe novega zakona o mestnih občinah, po katerih državni in samoupravni uslužbenci ne morejo biti predsedniki občin, je dr. Ivo Krbek podal ostavko kot župan, ker stopd jutri novi zakon v veljavo. Sestanek gospodarskega sveta Male antante Določitev stališča Male antante za pogajanja v gospodarski reorganizaciji Podunavja Beograd, 23. septembra, p. Konferenci I gospodarskega sveta Male antante, ki bo I jutri pričel svoje delo v Beogradu, se pripisuje poseben pomen, ker bo morala proučiti praktične uspehe sklepov prejšnjih konferenc, ki so stvarni, kar najbolj dokazujejo statistike o povečanju izmenjave blaga v prvih devetih mesecih letošnjega leta med Jugoslavijo in češkoslovaško ter Rum unijo in češkoslovaško, in bo morala na podlagi svojih ugotovitev izvesti gotOL. ve korekture teh sklepov, v kolikor se je pokazalo potrebno. Poleg zelo važne analize dosedanje bilance gospodarskega sodelovanja se bo moral gospodarski svet Male antante ba-viti z vsemi aktualnimi vprašanji gospodarskih odnošajev med državami Male antante, kakor so povečanje izmenjave blaga, prometna politika v zvezi s plovbo na Dunavu, sodelovanje poštnih in brzojavnih uprav, poštnih hranilnic itd. Razen s temi zadevami, ki se tičejo čisto notranjih odnošajev med državami Male antante, se bo moral gospodarski svet bavi ti na svojem zasedanju v Beogradu v zvezi s pogajanji, ki se vodijo v ženevi, tudi s predlogi za gospodarsko reorganizacijo Podunavja, ker se neposredno tičejo gospodarske politike Male antante, pri čemer ima odločiti skupno stališče za bodoča pogajanja z drugimi prizadetimi državami. Mala antanta Je poslovala naglo in učinkovito. V gospodarsk. pogledu je dala naj. lep® zgled drugim državam srednje Evrope ter pokazala tudi pot, po kateri bi imele iti, da bi prišle do končnega cilja, do uresničenja velike gospodarske federacije po. dunavskih držav. Zbor Serijalcev na Bledu 15 let dela koristne splošne dijaške organizacije, katere početki segajo že v predvojne čase 1 Obsedno stanje v Španij Madrid, 23. septembra, d. Vlada je z današnjim dnem proglasila nad vso Španijo obsedno stanje. Bled, 23. septembra. V vrsti društev, ki delujejo za jugoslo-vensko edinstvo, se mora na prvem mestu imenovati dijaško društvo Ferijalni savez. Početki tega društva, ki se je najprej imenovalo Počitniška zveza in ki je izšlo iz vrst Preporodovoev, segajo daleč nazaj, v predvojno dobo. Smoter same organizacije je bil, da slovenski Prepo rodoven potom potovanj spoznavajo svoje najbližje sosede, Hrvate in Srbe, in da na ta način propagirajo idejo zedinjenja vseh Jugoslove-nov. Organizacija sama je bila revolucionarnega značaja, ki ga je pa izgubila, ko so se ob polomu habsburške monarhije vsi Jugosloveni uedinili v lastni državi. Delovanje društva se je iz Slovenije kmalu razširilo preko vse države. Namestu starega imon^ je dobilo društvo ime Ferijalni savez, revolucionarni program pa je zamenjalo z novim; osnovna ideja, na potovanjih se medsebojno spoznavati, pa je ostala kot vodilna nit. Potovanja naj bodo glavno sredstvo, da se dijaštvo spoznava, da spoznava svojo domovino, da se na ta način vzgoji v nacionalno trdne značaje, da iz njih postanejo vredni ta koristni državlja ni. K temu svojemu osnovnemu programu je organizacija dodala še kulturni ta socialnoekonomski del, tako da deluje konstruktivno na vseh področjih. V tem smislu se je društvo lepo razvijalo in beleži danes prav zavidljive uspehe. V tem letu slavi organizacija petnajstletnico obstoja in da se ta čim dostojneje proslavi, je upravni odbor Ferijalnega saveza sklenil, da bo jubilejni kongres organizacije v njeni zibelki, v Sloveniji. Kot mesto kongresa je izbral odbor naš divni Bled, da s tem še bolj podkrepi značaj proslave. Lepo vreme je omogočilo, da so prihiteli na kongres ferijalci prav iz vseh delov države, od Vardarja, Dunava, Bosne in Jadrana, da s skupnim nastopom manifestirajo ferijalno idejo in jugoslovensko edinstvo. Kongres je otvoril ob 9. dopoldne ▼ lepi dvorani blejskega Sokolskega doma predsednik upravnega odbora Ferijalnega saveza profesor g. Radoje Kneževič iz Beograda. Pozdravil je zastopnika Nj. Vel. kralja kapetana L klase g. Petroviča, na to pa so se odposlale vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministru prosvete g. Hiji Sumenkoviču, minL stru za trgovino to industrijo g. Jura ju Demetrovidu ln prosvetnemu ministru g. Ognjasu Kuzmanoviču. Nadalje je pozdravil zastopnika ministra prosvete prosvetnega inšpektorja g. Prvislava Zariča, zastopnika notranjega ministra in bana dravske banovine, prosvetnega inšpektorja g. Vrhovnika Frana, župana občine Bleda g. Antona Vovka in zastopnico glavne uprave Profesorskega društva profesorico go. Katarino Jovičevičevo ta vse ostale goste to delegate. — V nadaljnjem je podčrtal delovanje društva v zadnjih petnajstih letih. V vsem delovanju organizacije se jasno vidita dve periodi, prva od L 1919. do 1929. to druga od L 1929. pa do danes. Prvo periodo je treba smatrati kot mladostno dobo društva, ko so se še snovale podružnice to ko je moral ves ferijalni pokret odstraniti nešteto ovir, da se je mogel čvrsto ukoreniniti to razširiti. Jasno je, da je bil začetek Skromen ftoda člani so se z veseljem oprijeli dela to na kongresu v Sarajevu L 1921. ao se pokazali prvi večji uspehi . Kasneje je v društvenem delovanju nastal zastoj zaradi notranjih društvenih pre-mirov, dokler se ni 1. 1929. začelo za ves pokret zanimati Profesorsko društvo to ni prevzelo vodstva v svoje roke, saj je pretežna večina članstva srednješolsko dijaštvo. S tem je nastopila nova doba v društvenem delovanju. Ministrstvo prosvete je izdalo nova pravila, katerih jedro je, da morajo izrazito dijaško društvo voditi ljudje, ki so v neposredni zvezi s šolo: učitelji in profesorji. V društvu so se notranje razmere zadovoljivo uredile, uspehi niso izostali. tako da danes lahko s ponosom gledamo nanj. Po otvoritvenem govoru predsednika prof. Kneževiča so pozdravili kongres g. dr Jože Mihelak, profesor iz Ljubljane in predsednik dravske oblasti Ferijalnega saveza, ki je v svojem guvoru izrazil veselje, da more pozdraviti ferijalce v Sloveniji. Da se vrši kongres na Bledu, ni slučaj, temveč ideja, da se da kongresu čim slavnostnejše obeležje. Ferijalni savez po- meni danes eminentno važno institucijo to vzgojni faktor v vzgoji jugoslovenskega dijaka. Kongresistom želi čim boljših uspehov pri delu to najlepših vtiskov z Bleda. Besede dr. Mihelaka so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem. Za njim so pozdravili kongres Se gg. inšpektor Zarič, inšpektor Vrhovnik, župan Vovk, ga. Jovičičeva to g. dr. Maček Viktor, odvetniški koncipient iz Ljubljane, v imenu onega kadra «tarih fe-rijalcev, ki so že izven vrst aktivnih članov. žal mu je, da ne more pozdraviti kongresa tudi v imenu nenadno preminilega pokojnega dr. Janžeta Novaka, ustanovitelja društva ta njegovega prvega ideologa. Ferijalci so počastili njegov spomin stoje z vzklikom Kava! Kongresu želi govornik mnogo uspehov in obljubuje, da bo ta stari kader vedno stal ob strani mlajšim ferijalcem tako s nasveti kakor tudi s pozitivnim delom. Nato so še pozdravili kongres prof. g. Vladimir Lapajne v imenu ljubljanske sekcije Profesorskega društva in profesor g. Planina iz Kranja v imenu direktorja kranjske gimnazije. Kongresu so poslali pozdravne brzojavke občini Bol ta Jelša, sreski načelnik iz Radovljice, g. Korenič, načelnik srednjega šolstva pri ministrstvu za trgovino ta industrijo in direktor mariborske klasične gimnazije dr. Mastnak. Zatem se je prečitalo poslovno poročilo za preteklo poslovno leto, iz katerega posnemamo da je društvo delovalo v vseh smereh prav zadovoljivo, čemur je mnogo pripomogel agilni predsednik prof. g. Kneževič. Izdelala so se nova pravila in poslovnik, kjer je določeno, da se poleg obstoječih devetih oblasti društva po banovinah ustanove še posebne akademske oblasti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Na ta način so se akademiki popolnoma oddelili od srednješolcev, sama administracija pa je s tem pridobila, ker je mnogo olajšana. Kakor vsako leto, tako so se tudi letos povsod po večjih mestih osnovala zavetišča, ki nudijo dijakom brezplačno prenočišče; r tem pogledu se še beleži napredek, ker je društvo kropilo precejšnjo množino postelj. Tudi letoval išča-kolon i je so glede na prejšnja leta izkazala vidno izboljšanje. Vsega je bak> 6 kolonij, la to pri Sv. Stevanu, v Orebi-ču, Boln, Jelši in Škof j i Loki. Pri Sv. Stevanu se gradi velika stavba kjer bo nastanjena stalno vsako leto dijaška kolonija. Tudi posamezne oblasti so pokazale lepe uspehe, najlepše pač dravska, kjer je ferijalni pokret najbolj razširjen in jo vodi neumorni delavec g. dr. Mihelak. Denarno stanje Je prav zadovoljivo, kar znači, da je organizacija na čvrstih temeljih in da ima dobro vodstvo, članstva Je letos preko 20.000; od L 1927. se je povečalo za 100%. Poročilo Je balo po krajši, s stvarni debati soglasno sprejeto. Med tem je verifikacijski odbor overil delegate in se je prešlo na ostali dnevni red, na volitev različnih kongresnih odborov. Nato je predsednik nadzornega odbora prečital poročilo in predlagal razrešnico, ki je bila podeljena soglasno. S tem se je dopoldansko zasedanje prekinilo ki se nadaljevalo pojpoldne. Takoj po popoldanski otvoritvi je predsednik g. Kneževič razjasnil, da je po žrebu izpadlo iz odbora 7 članov, katere bo treiba na novo izvoliti v soglasju s pravili. Po kratkem posvetovanju je bila predložena ena sama lista, ki Je bila soglasno sprejeta. Predsednik ostane še nadalje prof. g. Kneževič. Vse ostalo delo kongresa je poteklo v složnem sodelovanju vseh. Razpravljalo se je o notranjih društvenih zadevah in o smernicah za bodoče društveno delovanje, tako da so se ferijalci razšli z zadovoljstvom in z novimi mislimi za delo. Jutri bodo udeleženci kongresa napravili izlete v Vintgar in v Bohinj da ee po duševnem delu malo razvedre ln si ogledajo naše najlepše kraje. Sam kongres Je bil izvrstno organiziran. Za prenočišče ln hrano Je poskrbel g. Kenda v Park hotela. Seveda Je največ dela izvršil predsednik dravske Oblasti Ferijalnega saveza g. dr. Mihelak. INSERIRAJTE V „JUTRU" žrtve jetike v Mariboru Med umrlimi za jetiko je 30 odstotkov delavcev Maribor, 22. sptembra Državni protituberkulozni dispanzer v Mariboru, ki ga vodi specialist dr. Valentin Vari, je objavil zanimivo statistiko o umrljivosti za tuberkulozo v mestu Mariboru za 5 let nazaj. Po teh podatkih je bilo v Mariboru v tem času med umrlimi na tuberkulozi 30 odst delavcev, 21 odst. obrtnikov, 17.5 odst. železničarjev, 12-5 odst uradnikov, 10 odst. zasebnikov, 5 odst. dijakov in 4 odst. učiteljev. Čeprav je ugotovljeni odstotek delavcev, ki so umrli za jetiko, zelo visok, vendar ta številka ne ustreza povsem dejanskemu stanju. Mariborsko delavstvo stanuje povečini izven m«=sta v cenejših stanovanjih in zato ne pridejo vsi pri statistiki za mesto Maribor v poštev. V resnici pa je mnogo več jetike med delavstvom, ki dela za minimalne mezde v nezdravih obratnih prostorih, v orahu, brez zadostne ventilacije. Protituberkulozni dispanzer bo imei prav pri pobijanju jetike med delavstvom še mnogo de'a. Dispanzer, ki ga je ustanovila in spočetka vodila Protituberkulozn« liga. je pred štirimi leti prešel v državno upravo. Pri Zdravstvenem domu se je ustanovil poseben oddelek za jetiko s postajo za pnev-motoraks in za drugo terapijo tuberkuloze. S tem je bilo mnogo pomagano predvsem siromašnim rekonvalescentom, ki ss vračajo iz bolnic in sanatorijev, ker lahko na ta način ambulatorno brezplačno nadaljujejo zdravljenje. Dispanzer je uvedel obvezno reakcijo sedimentacije krvnih telesc, Iri jo je napravil v 2522 primerih, in si pridobil mnogo izkušenj v pogledu te važne reakcije. Dispanzer živahno sodeluje tudi s postajo za rekonvalescente, ki posluje pri ekspozituri OUZD. Lani je dispanzer pregledal 1266 bolnikov in 1288 bolnic in ugotovil pri prvih 285, pri drugih pa 258 primerov odprte tuberkuloze. Umernih pnevmotorak-sov je izvršil 338, obsevani 274. obiskov na domu 190. Smrtna nesreča kolesarja Pri Novi gori sta zadela drug v drugega dva kolesarja, izmed katerih je eden zaradi počene lobanje izdihnil na kraju nesreče Novo mesto, 23. septembra. Danes je Društvo kmečkih fantov in deklet v Gotni vasi priredilo kolesarsko dicko na Gorjance pri kateri je startalo 7 dh-kačev. Kmalu popoldne se je napotil v Vinjo vas nakupovat jezice 2Slet-,ni posestnikov sin Anton Turk iz Gornje 'Težke vode, ki se je okrog pol H5. vračal proti domu. Na poti je naletel na državni cesti pri Novi gori ob kilometrskem kamnu 801 na dirkača Riflja, uslužbenca pri itvrd/ki Pavčič v Novem mestu. Ker je Turk vozil po napačni, levi strani, sta oba trčila v polnem zaletu skupaj. Turku, ki je odletel daleč s koiesa na cesto, je ob padcu počila lobanja ter je obležal takoj mrtev, medtem ko se je Ritel j onesvestil. Na kraj nesreče poslani vojaški avtomolbil je ponesrečenca prepeljal v neko gostilno v G črtni vasi, kjer se je Rifelj zavedel in nadaljeval potem pot sam v mesto. Tragično umrlega Turka so prepeljali njegovi starši na dom. Neumorno delo prekmurskih akademikov Letos pomladi so združi-li prekmurski akademiki kluh, ki je v tem kratkem času pokazal že veliko delavnost in postal činitelj, ki bo imel pri ustvarjanju bodočih razmer v Prekmurju velik delež. Ustanovni zbor Kluba prekmurskih akademikov se je vršil 3. aprila. Iz poročil raznih funkcionarjev, ki so na občnem zbo-ru pretekli torek v Murski Soboti referi-rali o delu, je razvidno, kako je klub program, ki si ga je nadel aprila, izvedel v teku počitnic. Tajnik je poročal, da je klu-bovo članstvo od ustanovitve naraslo za 80 odst. Izgubil je klub enega člana, in sicer predsednika g. Škrlaka, ki mu je potekla doba dveh let po absolutoriju, ko pravila ne dopuščajo več članstva. Koliko stikov je navezal klub v tem času z javnostjo, je razvidno iz seznama odposlanih dopisov, katerih število je doseglo 1009. Blagajnik je poročal o denarnem prometu. Glavni dohodki so bile podpore* glavni izdatki pa finansiranje klubove delegacije, ki je šla v Beograd intervenirat za popolno gimnazijo v Murski Soboti, in založitev zemljevida Slovenske krajine. Izmed odsekov sta najvažnejša statistični odsek za gimnazijsko akcijo. Načelnik statističnega odseka je poročal, da je odsek sestavil natančni pregled področij, ki se naj preuče, in svoj elaborat razposlal med člane v obliki vprašalnih pol, ki naj jih oddajo pred odhodom na kraj študija letos v jeseni. Za zbiranje statistik pri uradih je klub prosil za dovoljenje pni banski upravi. Akcija za popolno gimnazijo v Murski Soboti je absorbirala največ sil v klubu, zato je med vsemi poročili odsekov zavzelo to največ časa in sprožilo največ debat. Na 25 tipkanih straneh je bilo popisano delo treh mesecev letanja, resolucij, prosja-čenj, shodov, govorov, pogajanj, dopisovanj, delegacij in vozarjenja s kolesi in rru torji, kar je dalo 15.000 podpisov za popolno gimnazijo v Soboti, zbranih v 300 st ani obsegajoči knjigi z naslovom »Ža.ja prekmurskega ljudstva ob 15 letnici osvo-bojenja«. Uvod v knjigo je nagovor na Nj. Vel., odnosno na ministra prosvete. Po en izvod te knjige je izročila klubova delegacija dvornemu maršalatu in ministru prosvete. Delegacija se je vrnila iz Beograda x najlepšimi nadami, vendar do danes še ni ustreženo žel ji prekmurskega l judstva. Pri zbiranju podpisov za popolno gimnazijo so nudili akademikom veliko pomoč zlasti učitelji, deloma pa tudi gimnazijci. Predsednik je v poročilu podal pregled vsega dela s posebnim ozirom na smernice, za katere se je odbor odločil v začetku poslovnega leta. Socialno .delo vrši klub s snovanjem samostojnega sklada za podpiranje siromašnih študentov. Za sklad so že dani prispevki in klub je že dal posojila. Na kulturnem področju pa se je klub izkazal v tej poslovni dobi z izdajo zemljevida Slovenske krajine. Izdelal ga je akademik g. Maučec. Z zemljevidom so nam pokaza-ne mnoge doslej nepoznane zanimivosti Prekmurja: mineralni vrelci, zgodovinska najdišča, narodne manjšine, verske razlike, zlasti pa krajevna imena v pristni ljudski govorici. O svojem delu je obveščal klub slovensko javnost z apelom ob začetku gimnazijske akcije (posamezni člani so pisali o klubu v razne časopise), z letaki in s predavanjem v ljubljanskem radiu. Klub je navezal najiskrenejše stike z učiteljskima društvoma v srezih Murski Soboti iri Lendavi. Na njih zborovanjih je imel predsednik dva govora, kjer jim je razložil smoter kluba ter ju naprosil za sodelovanje. Z ljudstvom je prišel klub v stik zlasti na treh shodih (Grad, Bodonci in Cankova). Po absolutoriju, ki ga je predlagal revizor Miško Kranjec, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dosedanji podpredsednik Pintarič Ivan, abs. mpd.; podpredsednik škerlak Tibor, stud chem.; tajnica Krepsova Ema, stud. med.; blagajnik Nemec Ludovik, stud. techn.; odbornika Ti-vadar Jožef in Berden Ludvik, cand. iur. Istega dne kakor občni zbor je imel klub sestanek, na katerem je predaval dosedanji predsednik o psihoanalizi. Bilo je to prvo predavanje iz serije, ki sledi. Mirna ljubljanska nedelja Ljubljana, 23. septembra. Prva jesenska nedelja je bila poletno solnčna in so Ljubljančani z njo lahko zadovoljni. Sicer je bilo davi mesto do 10. v gosti megli, a ko se je dvignila, smo imeli najlepši dan. Zato ni čudno, da je bilo v kopališčih precej živahno. Ilirija je ime. la popoldne kar lepo število obiskovalcev. Prav tako jih je bilo precej na Savi in Ljubljanici. Lepo nedeljo je izkoristilo tudi na tisoče izletnikov. Kronika nesreč je bila majhna. Snoči ao morali reševalci na Dunajsko cesto, kjer je neki avtomobdlist povoail SIJetnega brezposelnega mizarja Edvarda Anžurja iz Glinka pri Škofljici. Anžur je dobil precej hude notranje poškodbe. Dopoldne je našel policijski stražnik na Poljanski cesti ležečega brezposelnega delavca Antona Jerše-ta, ki je pade! z lestve, ko je hotel iti spat na svisli. Najbrž je bil mož malo okajen. Bil je nezavesten in je njegovo stanje precej resno. Kr javi jeva koča je prvi dolenjski planinski dom Litija, 23. septembra. Naša lepa, valovita Dolenjska je v tujsko prometnem oziru pastorka. Zapostavljena je bila dolga desetletja in so jo po-sečali le samotni planinci. Pa so Dolenjci strumno sami stopali na noge. Ustanovili so si »Krko«, Smučarski klub »Polž« in v vseh pomembnejših krajih Dolenjske tuj-sko-prometna društva, ki vabijo tujce. Ra. zen tega so se začeli graditi planinski domovi. Nedavno je bila izročena prometu prva planinska koča na Dolenjskem, ki stoji na Oboinem med Litijo in Stično. Vsi ti kraji so znani že tudi povprečnemu inteligentu iz naše 'iterature. Levstik je hodil tod okrog in Jurčiča je dalo to okolje. Deseti brat je živel v našem srezu in iz naših smrek je dolbel Krjavelj svoje žlice . Prav zanimiva je zgodovina ustanovitve prve planinske koče na Dolenjskem. Zgradila jo je majhna vr3ta rodoljubnih učite, ljev in učiteljic iz Stične hi okolice s pomočjo dolenjskih študentov Svoje prihranke so zlagali na kup in danes je krona tega truda Krjavljeva koča na ObcJnem. Oboino je zajetna gmota na sredi litijskega sreza ter loči potočke, ki se stekajo na sever v Savo in aa jug v Krke. Za Janč-jem je v tem predelu najvišji hrib, 771 m visok, ki ga vidi tudi popotnik iz vlaka zasavske proge pri Porovičah. Predzadnjo nedeljo se je zbralo kijub skromni reklami mnogo občinstva iz Ljubljane, Litije, Stične in iz drugih krajev Dolenjske ,da prisostvujejo otvoritvi koče. Ob krasnem solnčnem dnevu je pozdravil občinstvo v imenu graditeljev visokošolec g. Julče Ver bič, slavnostno bedelo pa Je izpregovoril planinski starosta in predsednik litijske SPD g. Ferdo Tomazin. Zastopnik »Polža« g. Jože Župančič je prinesel čestitke sosednjih planinarjev. Poudaril je velik napredek turizma na Dolenjskem in je povedal veselo sporočilo, da bo v kratkem otvoritev novega doma pri Sv. Duhu nad Višnjo goro. Pripravljajo pa se tudi žužemberčani za graditev doma v svoji okolici. Ravnatelj g. špende je pozdravil Krjavljevo kočo v imenu osrednjega odbora SPD, planinski senior gosp. Kornčan paje nazdravil dolenjskim pla. ninarjem v imenu »Piparjev«, ki so položili temelje naSi SPD. Planinarji in plani-narice, kmečki fantje in dekleta so se strnili pod vodstvom šmarskega upravitelja g. Kovačiča Maksa v Kr javi je v pevski zbor ter so vneto prepevali med posameznimi govori in kasneje vse popoldne. Popoldne so prišli v velikem številu oko. liški kmetje in je zavladalo po solnčnih travnikih poleg koče veselo življenje. Čakovec ie mesto čakovec, 23. septembra Z včerajšnjim dnem je postal čakovec v Medmurlu mesto. Kakor prav! zgodovina, je dobil čakovec svoje ime po grofu čaku, ki je živel ofo koncu XII. stoletja. Tedaj je Medmurle pripadalo Hrvatski, pozneje pa je večkrat menjalo gospodarje in je imelo prav burno zgodovino, zlasti za časa Zrinjakih, ki so bil! dalje časa gospodarji te pokrajine. j* vn- d&a dolgotrajno borbo, da si Je priborila naslov mesta, ker je veUk del občanov deloval z vsemi silami proti njim. Vsekakor pa je čakovec dovolj velik kraj in je njegovo imenovanje aa mesto čisto upravičeno. K zgodovini šentpetrske vojašnice V zadnjem času se je mnogo pisalo in razpravljalo o tem, da bi adaptirali staro šentpetrsko vojašnico v Ljubljani za oddelek splošne bolnišnice, ki ji tako zelo primanjkuje prostora. Načrt pa je propadel. Če bi ostalo pri prvotnem načrtu, bi dobil rek »nič novega pod soncem« novo potrd lo, zakaj ta stara stavba je biLa, kakor nam priča domača zgodovina, že v 17. stoletju lazaret, ki je bil pozneje spremenjen v vojašnico. V začetku 18. stoletja je bila ljubljanska vojašnica na Zabjeku. Mestna občina pa je smatrala, da stara stavba ni več namenu primerna in je hotela sezidati novo vojašnico. Leta 1732 je izgotevil stavbenik Janez Jurij Schmidt načrt za vojašnico in dobil zanj honorar 4 goldinarje iz mestne blagajne. Toda načrt je ob'ežal neizvršen, zakaj še leta 1748. je izvršil mestni stavbenik Candido Zulliani drug načrt m dobil za svoje delo honorar 8 goldinarjev 20 krajcarjev, za dve nadaljnji kopiji pa še 4 goldinarje. Zidava vojašnice se je izvršila z adaptacijo starega lazareta pri Sv. Petru. Ta lazaret so zgradili skupno mestna občina in deželni stanovi v letih 1612 do 1635. Lazaret je bil nekakšna ubožnica in hiralnica. V dobah raznih epidemij je bila tukaj tudi izolirnica. Adaptacija se je izvrš;la v začetku samo za nastanitev ene vojaške čete, in je bila zgradba pritlična do leta 1780., ko so ji nadzidali eno nadstropje. Ko je bila sklenjena adaptacija lazareta v vojašnico, so se obvezali ljubljanski meščani, da bodo prispevali dve leti po dva tisoč goldinarjev. Ta vsota 4000 goldinarjev se je razdelila na hišne posestnike. K tej vsoti je dalo mesto še h;šo, vredno 18.000 goldinarjev. Poedini hišni posestniki so plačevali po 1 do 5 goldinarjev. Največ prispevkov po 4 gld. so plačevali posestniki iz šent-petrskega predmestja, kjer je bilo takrat mnogo usnjarjev, strojarjev in mesarjev. Posestniki v notranjem mestu, kjer so imeli svoje hiše plemenitaši in trgovci, so plačevali po 5 goldinarjev. Pri šentpetrski vojašnici so bili tudi hlevi, zato je prirejala na prostranem dvorišču vojašnice leta 1790. jahaška družba svoje dirke in predstave. Tako poroča istega leta »Leibacher Zeitung«: »Dne 25. in 26. septembra je pokazal g. Mathien, kraljevi angleški konjar, katerega sta že občudovala Dunaj in Madrid, tudi pri nas v naši vojašnici, kamor je prišlo sila mnogo ljudi iz mesta, dokaze svoje in svoje družbe splošno znane umetnosti na konju. Konji in jezdeci, bodisi, da se občuduje pripravnost in urnost drugih, ali pa lepoto in hitrost prvih, vsekakor zaslužijo oboji, da se jih vidi in potem poznavalec umetnosti ne more odrekati družbi svojega priznanja.« Šentpetrsko vojašnico omenja leta 1793. tudi nemški turist: »Zunaj mesta Ljubljane jo velika, v štirikotu zidana vojašnica, katere notranje steno na dvorišču so temno-modro prepleskane. To pa zaradi vojakov pri vežbanju, ker jih slepijo belo stene, zlasti če jih obseva sonce. Tudi oficirji lažje razlikujejo bele vojake, njihove puško in njihovo premikanje. — Tudi profesor Benedikt Franc Herrmann omenja v svojem potopisu »Potovanje po Avstriji, Štajerski, koroški. Kranjski, Italiji, Tirolski Salcbur-Ski in Bavarski« (1780) pri opisu Ljubljane med najbolj znamenitimi poslopji poleg ro-tovža, gledališča, Gruberjeve in Zoisove palače tudi vojašnico v šentpetrskem predmestju. Prvi polk v šentpetrski vojašnici je bil takratni domači pešpolk št. 43 grofa Antona Thurna Valsassina. Bil je ustanovljen leta 1715. kot polk grofa Wallisa in je bil leta 1809. v začetku francoskega medvladja na Kranjskem kot polk barona pl. Simbsche razpuščen. — Gojenci polkovne kadetne šole Thurn Valsassina so priredili leta 1787. več diletantskih predstav v stanovskem gledališču v Ljubljani. Igrali so v prid ljubljanskega ubožnega sklada pod vodstvom nadporočnika Grossilier, med ostalim tudi žaloigro v petih dejanjih, ki je obravnavala hvaležno snov — Wallensteina —, dolgo pred Schillerjevim mojstrskim deloml Po odhodu Francozov je prišel v šentpetrsko vojašnico še leta 1816. domači pešpolk št. 17, poznejši Khunovci, katerim so vzdeli ime »kranjski Janezi«. Leta 1893. jo prišel kader pešpolka v Celovec, po en bataljon pa jo ostal vedno v šentpetrski vojašnici. Med svetovno vojno je bil kader 17. pe5-polka premeščen v Judenburg na Zgornje Štajersko, kjer se je izvršil leta 1918. znani vojaški upor s tako žalostnimi posledicami. Ob početku svetovno vojne so odkorakali prvi pohodni bataljoni kranjskih Janezov iz šentpetrske vojašnice, od katerih za veliko množico ni bilo več povratka v domovino. (Po starih virih — R. DI.) Beograjska pravoslavna stolnica Beograd, 23. septembra. Pravoslavne cerkve pri nas navadno niso velike. Velik del pravoslavnih verskih obredov se ne opravlja v cerkvi, temveč na prostem, ali pri vernikih na domn, pa so zato večje, razsežnejše cerkvene stavbe tndi nepotrebne, je pa tudi resnica, da naši pravoslavni bratje, dasi se Jim nikakor ne sme odrekati globoka vernost niso posebno vneti za obisk cerkve v ve-Hkl množici, pa se zato tndi ob največjih praznikih župna cerkev, dasi Je majhna, le redkokedaj napolni za veliko opravilo, llfcurgijo. Nasprotno pa se tudi redkokedaj zgodi, da bi človek, ki prihaja sam mimo cerkve, ne vstopil, poljubil svete ikone (podobe) in opravil kratko molitvico. Tako ni čudno, da se pravoslavne cerkve pri nas niti od daleč ne morejo meriti v razsežnosti s cerkvami drugih veroizpovedi, zlasti pa katoliške, pr! katerih pa večinoma tudi ni bil razlog za njihovo veličino dejanska potreba, temveč le vodilna misel, da mora biti cerkev najmogočnejša, najoblastnejša stavba vse-naokoli. Beograjska sabora a cerkev, stolnica, je dejanski zelo skromen božji hram- Sezidat! Jo Je dal knez Miloš Obrenovič na kraju, kjer Je stala že prej cerkev iz starejših čassv, v neposrednem sosedstvu te- daj *• turška trdnjave. V eartvenl grobnici tndi leti krsta s posmrtnimi ostanki kneza Miloča. Krsta je že zelo strohnela, popolnoma pa Je strohnel leseni križ, ki ga dobi vsak pravoslavni mrlič. Poleg' te krste leži krsta s truplom Miloševega sina, kaeoa Mihajla. Krsta ln kril st« če dobro ohranjena. V posebni Sari se hrani ta tndi sroe kneza Mihajla. Na žari je napis: »Srce kneza Mihajla, poginulog 29. maja 1868. god me*. Knez Mihajlo je bil is zasede ustreljen v Košutnjaku nad Topčiderom. Na drugi strani je grobnica, v kateri počivajo trije beograjski mitro-politi, med njimi mitropolit Antim, zadnji grški mitropolit^ ki ga je carigrajski patrijarh postavil S°rbom (poznejši mitro-politi so bili sinovi srbskega naroda) in Je ta mitropolit mazilil leta 1831. kneza Miloša za dednega srbskega vladarja. Sedaj, ko se cerkev znotraj in zunaj prenavlja, so našli v tleh veliko krsto po čemer se da soditi, da je bilo okoli nekdanje stare cerkve pač pokopališče. S a borna cerkev se sedaj, kakor rečeno, prenavlja. Ker bo v kratkem popolnoma dovršena nova patrijaršija, v kateri bo stanoval patrijarh in bodo nameščeni v njej vsi patrijaršijski uradi, veličastna palača, vsa snežno bela kakor tam onstran oerkve nova palača francoskega poslaništva, se Je pokazalo nujno potrebno, da se prenovi tudi saborna cerkev znotraj in zunaj, zlasti pa zunaj in se tako prilagodi svoji okolici. Cerkev se zunaj obloži z umetnim kamnom ln dobi bakreno streho. Na stolpu se namesti električna ura. V oerkvi se uvede zračna kurjava Vsa ta dela se dovrše deloma še letos deloma pa v prvi polovici prihodnjega leta. Tako bo tamle v začetku prihodnjega poletja beograjska pravoslavna stolnica vsa prenovljena in bo vkljub svojim precej skromnim izmeram v okras vsemu kalemegdanskemu mestnemu .predelu, a vidna po svojem vitkem stolpu že od daleč potniku, ki prihaja v Beograd od severa ali zapada. Narodno gledališče v Maribora v sezoni 1934-35 Razpis gledališkega abonmsna. Uprava »"Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje za sezono 1934/35 abonma, ki se zaključi v začetku maja leta 1935 ter obsega 22 predstav (12 dramskih, 9 glasbenih predstav in en koncert) in znači velik popust napram večernim cenam. — Abonma je najmanj 10 odst cenejši od lanskega, ker sta letos 2 uprizoritvi (1 glasbena predstava in 1 koncert) več. — Plačuje se v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stane torej 7 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži po 58, 38, 31, 24 Din: (za uradnike 49, 32, 27, 20); parterni sedeži po 48, 38, 31 Din (za uradnike 41, 32, 29 Din); balkonski po 48, 38. 29, 22 Din (za uradnike 41, 32, 24. 18 Din); galerijski po 24, 19, 13 Din (za uradnike 19, 14, 9 Din). Dobe s« tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih, 9 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. (Izvzete ao le one predstava, ki imajo na lepakih označbo «Izven«. (Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonma nu.) Prijavni rok za gledališki abonma je Podaljšan do ponedeljka 1. oktobra. Repertoarnl načrt za novo sezono. Dramski del: Slovenska dela: Cankar: »Hlapci«. Golouh: »Od zore do mraka«. Kreft: »Kreature«. Sorli: »Divji ognji«. Quidam: »Injekcija«. Vombergar: »Zlato tele«. Srbohrvatska dela: Feldman: »Profesor Zič«. Koson »Požar strasti«. Nušič: »Mister Dolar«. Češko delo: Scheinpfln-gova: »Gugalnica«. Rusko delo: Tolstoj: »Živi mrtvec« aH »Ana Karenina«. Neslovenska dela: Alsberg: »Konflikt«. Bua-Fe-kete: »Trafika«. Doval: »Tovariš«. Farrere: »Bitka«. Frank: »Vzrok«. Hoffmannsthal: »Slehernik«. O' Neill: »Anna Cristie«. Sa-voir: »Osma žena«. Shakespeare: »Hamlet«. Shaw: »Hudičev učenec«. Toller: »Hin-kemann« (Jalovec). Wilde: »Idealni soprog«. — Razen tega nekaj otroških in ljudskih iger ter eventualno drugod izredno uspele novitete. Glasbeni del: Parma: »Zlatorog« ali »Urh, grof Celjski«. Smetana: »Dalibor«. Verdi: »Trubadur«. Offenbach: »Hoffman-nove pripovedke«. Abraham: »Ples v Sa-voyu«. BeneS: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Ipavic: »Princesa Vrtoglav-ka«. Lehar: »Carjevič«. Millocker: »Gaspa-rene«. Stolz: Izgubljeni valček«. Dve slovenski noviteti. Iz akvarlstovske torbe O rakih V loki V senci košatih jelš ln starih vrb, ki so svoje korenine vsidrale globoko v obalo, žubori potoček. Po močnejših dejte v jih razkrije voda mnogo korenin, ki se nam vidijo kakor omrežje, spleteno iz čr-norjavih vrvi in vrvic. Pod omrežjem se nam pokažeta pedčenec in drugo kamenje, pomešana z ilovico im rjavo zemljo, vmes pa zijajo ustja večjih in manjših lukenj med poedinimi koreninami. Na dnu potočka opazimo često globlje jame, kjer se je nagamilllo počrnelo listje jelš in vrb. Tu žive pastranice, ličinke kačjih pastirjev in enodnevnic, hrošči, pnpki, žabe, paglavci in drugi drobiž. Poleg jamic bliže obali, kjer prodira poletno solnce skozi go6to vejevje, se pa solnči zarod globočkov, kleni-čev in drugih ribic, a tndi kako večjo ribico zagledamo tn in tam. V tem tihem kraljestvu kraljuje vitez s trdim oklepom, x dolgimi brki ln s posebno močnim, škar-Jam podobnim orožjem, kraljuje rak, ki ga pozna večina Zemljanov le v on! rdeči halji, katero si nadene, ko ga vrže neusmiljeni kuhar v vročo vodo, sicer je pa barva telesa modro-zeleno-rjavo-rdečkasta. Rak Je dokaj zanimiva živalca in nas spominja po ustroju života na žuželke, zlast! na ščipalca. Svoječasno &o ga krstili znanstvenik! na hne Astacus flnviatilis, v novejših časih pa eo mu dali ime Pota-moblus astakus. No, za Slovence in ostale slovanske narode ostane slej ko prej rak. Pod listjem na dnn najdemo navadno manjše rake, v luknjah med koreninami pa stanujejo starejši, kar občutiš prav lahko, če posežeš nerodno v tako luknjo. Vitez v njej ne pozna šale in te prav občutno vščtpne. Ko ga lzvlečeš iz luknje, se boi čudil velikemu številu nožic, od katerih mn pa služi za hojo samo 5 daljših parov, med katerimi je tudi škarjasti par. Gilava in oprsje sta pod enim oklepom (košem). Skrajni del glave je trikotno zaoščen, kjer sta na dveh, kratkima kolencema podobnih izrastkih čmi očesi. Tik izpod očes štrle štiri manjše in dve dolgi tipalki. Z daljšimi tipa in voha. Usta leže globlje, a okoli njih je 6 parov nožic za donašonje hrane. Za košem se trup zožuje v zadek, ki se konča z repno plavutjo in k! ima na vsakem obročku po en par končin. Z repno plavujto udarja izpod sebe in se bliskovito umakne, če ga zasledujejo sovražniki, zlasti vidra, ostriž, ščuka ali pa jegulja, ki je neusmiljena uničevalka rakov za časa levitve, ko jim je oklep mehak. Rak diha skozi škrge, ki so ob nožicah, razporejenih okoli ust. če vzamemo raka iz vode, zdrži razmerno dolgo, ker moči škrge z vodo ki je ostala v škržni votlini. Raklja noši bobasta jajčeca s pomočjo zadkovih končin s seboj. Ko se izležejo mladiči, se drže tudi ti pod repom. V maju in juniju vlovimo z rakljo vred prav lahko tudi za akvarij prikladne mladiče. Rak žre vse: ličinke, pupke, paglavce, mrtve živalce in rastlinsko hrano. V akvariju gojim 6 cm dolgega raka. Hranim ga z nastrganim mesom, ki ga takoj zavoha in pograbi z hodilnimi končina-mi, ki ga podado čeljustim, slednje Jih Pa. maše v ustno odprtino. V akvariju si želi temno mesto, in če ga ni si napravi vdolbino v mivko. Majhni raki niso nikomur nevarni in postanejo zelo krotki, sicer so pa ljubke živalice, katerih obnašanje v akvariju je nad vse zanimivo. V skupini skrluparjev, kamor spada n*rš rak, so tudi praskrluparji, ki Jih zastopa moluški ostvar z močnim oklepom na sprednjem in zadnjem delu trupa. On je potomec velerakov, ki so živeli za časa stlur-ske pa tja do permske tvorbe starega zemeljskega veka. Zatem sledi rod obročkar-jev, ki jim pripadata tudi postranica in ko-čič, ki &e zavije v kroglico, če ga vzamemo med prste. Slednjič so v tej skupina še oe-ponožci, kakor naši samooki, povodne boJ-he in drugi najmanjši, v lupinah tičeči ra-čiči s katerimi hranilmo ribice. O. S. Vremenski pregled Druga polovica septembra kaže za me vendarle boljše nego prva polovica saj je bila po večini že sreda meseca ugodnejša nego prejšnji teden. Morda se vendarie uvaja splošna sprememba vremenskega značaja; davno Je že čas zanjo. Prvo polovico tega tedna je še obvladoval mogočni anticiklon ki se je čez nedeljo držal povsem neoslabljeno, dasi »e je moral polagoma umikati proti vzhodu, ter se je naselil s svojim os red jem nad porečjem Dona, naklanjajoč pred vsem domala vsej Rusiji zelo lOPo in prijetno zgodnjejesen-s-ko vreme. Za odmikajočim se anticiklonom je prodirala silna atlantska depresija, ki pa je mogla napredovati na celino le prav počasi. Nekako v torek in sredo se Je čez srednjo Evropo pomikal mejna pas med anticiklonskim in depresijskim območjem, to 6e pravi hkrati med lepim solnčnim vremenom ter poOb iačirt vi jo in dežjem. Spremembo vremenskega režima je napovedovalo krepko nevihtno razpoloženje ki se je pri nas pokazalo zlasti v torek popoldne in zvečer, ko so se zlasti ob gorah sprožile manjše nevihte, ponekod s hujšimi nalivi. V sredo j« "r sferi oblakov že prevladal zapadni tok, znamenje, da smo že prešli pod vpliv ciklonskega vetrovnega sistema. No, in v četrtek zjutraj nas je močan dež prepričal, da nas je ie zajel deževni pas depresije, prav tako kakor tudi izapadino srednjo Evropo in naslednji dan, v petek, že tudi podonavske in balkanske dežele. Ali vendar moremo biti še prav zadovoljni. Velika atlantska depresija je ostala nekako okorna; ruski anticiklon je ne pusti na celino, zato je morala ostati nad Oceanom, odkoder se Je začela prestavljati prav počasi daleč ob Skandinaviji proti Belemu morju. Komaj nas je torej v čettr-tek preplavil deževni sektor depresije se Je jela odmikati od naše smeri in pozno zvečer je dež Jenjal, naslednje jutro pa nas Je »nova prijazno pozdravilo solnce. Z oddaljitvijo depresije se Je zračni tlak pri nas zopet dvignil, ruski ciklon se je raztegnil nazaj čez srednjo Evropo v smeri proti asorskemu anticiklon«!, ki čn-va lepo vreme Španiji. In tako ee Je zgodilo, da smo imeli zadnja dva dneva r tednu zopet lepo vreme. Ne moremo pa še trditi, da nam Je vreme znova zagotovljeno. Nasprotno, vremenska situacija Je še zelo kočljiva. Za-padmi zračni tok, ki ga gledamo ob koacn tedna v sferi visokih in najvišjih oblakov, priča da sega vpliv atlanske depresije, potujoče daleč na severu, vendarle še vedno do nas in se more ob prvi priliki celo ojačiti. Burja v spodnji sferi zračne mase pa priča, da se Je stvorila nad Sredozean-skim morjem manjša stranska depresija, ki je dosedaj le prav malo vplivala na naše vreme, ki pa tudi ne more okrepiti in nas osrečiti s prav zoprnimi Oblačnimi in deževnimi dnevi. Ako pa ostane zmaga anticiklon sk emu vplivu in se ta ojači potem pa solnčnih dni še ne bi bilo konec. Tako ne moremo drugega kakor da želimo zmage dobrim silam, a smo vendarle pripravljeni na premoč nasprotnega, ki se zdi. da ima za enkrat še močnejše postojanke. Nova grobova. V Ljubljani je v visoki starosti 72 let preminil davčni upravnik v pokoju Franc Modrijan. Pogreb bo 25. t. m. ob 16. izpred mrtvašnice na Vi-dovdanski cesti 9. — V ljubljanski (bolnišnici je umrl organist v pokoju g. Ivan Pogačnik. Pogreb pokojnika bo 25- t m. ob 9. dopoldne. — Obema rajnkima blag spomin, žalujočim naše sožalje! Klub esperantistov v Ljubljani bo otvoril esperantski tečaj za začetnike v sredo 26. sept. 1934 ob 19.30 uri v prostorih Dopisne trgovske šole, Kongresni trg 2-IL Tečaj se bo vršil dvakrat tedensko (sreda in petek) od 19.30—20.30 ure, učnina bo malenkostna. Priglasiti se more vsakdo. V glasbeni šoli operne pevke, profesor Jarmile Lily Gerbičeve prične pouk dne 1. oktobra. Poučuje se klavir, solo-petje, teorija, deklamacija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Tozadevna pojasnila in vpisovanje v sredo 26. in v soboto 29. t. m. od 11. do pol 1. in od 2. do 4. v Čevljarski ulici št. 1-IL Šolnina nižja kakor v drugih glasbenih zavodih. ie okrog letoviških potreb Bohinja Bohinj, 22. septembra. Dne S. t. m. smo brali v »Jutru« članek pod naslovom »Okrog letoviščarskih potreb Bohinja« ki naj bi bil nekakšna replika na članek »Bodoče pridobitve Bohinja«. Hvaležni smo za vsak članek, ki opozori naše ljudi na lepote Bohinja in jih vabi, da si Ih ogledajo, hvaležni smo tudi za vsako kritiko razmer, vendar pa mora biti kritika dobrohotna ta upravičena V omenjenem članku smo opazili le dosti neinfonm-raaosti o dejanskem položaju. rSSod H. se je spotaknil prav ob vse, kJ^e bral v članku »Bodoče pridobitve Bohinja«, razen ob sirarno, ki ga kot tuj-ca najbrž ne zanima. Najprej ob vzP^ja-to Tkateri želi. da bi se ^'Ijala od jezera L Komarčo ali pa na Skalaški dom na Voglu. Najbrž pa je prezrl, , je bilata vzpenjala omenjena. V Uskovnu S se gradi centralna sirarna ^ bohinjsKe planine okoli V.penj^^- dar enkrat dobili standardni tip ^ V1 „0 doslej še nimamo. Ker pa je SrS^vSliSm višta naših planm vegeta- ^kskorai povsod različna, je različno tu, S3 mlS ta^otem sir. Ker se bo zdaj vse predelalo v C. tudi sir postal enotnejši. Mleko bi se s SenSLS/pokvariio in tudi vse velike EnTne bi bilo mogoče prenesti po^več ur daleč pri prevažanju z vzpenjajo pa Seko ne bJ nič trpelo. Le to in nič druge Z * imen vzpenjače, ki se za osebri sploh ne bo rabila. Te vrste vz^ SaCe so v Švici že dolgo uvedene in ao se S^Sd obnesle. Naša bo prvi poizkus v na- ITdržavi in - po stari kranjski navadi -ie pKTel prvi kamen nanjo, še preden je bil postavljen zanjo prvi steber. O gorskih vzpenjačah za osebni promet se ie že dosti pisalo in večina tremo pisa-^člankov po avstrijskih, nemških inšvu carskih listih je izzvenela v migljaj daj&e ^ turist vzpeniač ne po^uie P^ ie lepa dokler je človek ne izmanča s svo-^pridobitvami«. V nekem švicarskem planinskem listu se je nedavno vnela i debata. ali naj bi v^penjačo na Jungfrau še podaljšali ali ne. Slučajno smo dobdi v roko članek dr. Rugglija, ki v njem pravi: X bi šlo po mojem, bi podrl kolikor je že zdaj stoji, ne pa da bi jo Je podaljševal malone do vrha. Naše svete <^re so za mladino, ki na njih izkuša svo o moč. ne pa za eksaltirane Američanke n debele bančnike.« Mož ima prav. Gorskih ko* zavetišč in hotelov imamo zaenkrat v bohinjskem kotu že dovolj, če ne celo preveč. vzpenjače nam še dolgo ni treba. Vodovod je v planinah potreben iz ve« razlogov Prvič pri izdelavi sira. Vse kotle, posode in orodja, ki so potrebna za izdelavo sira je treba skrajno čisto pozvati. Veda, ki so jo prej v to svrho v^Mja, -ie bila po večini kapnica, ki je škodovala okusu sira Vodovod je potreben zaradi ogromnega porasta letoviščarjev v zadnjem letu. Kakšen ja ta porast, bo še pozneje omenjeno. Potreben pa je tudi zaradi živine ker v vročih mesecih v planinah skoraj redno zmanjka vode in je treba živino na. pa jati včasih cele ure daleč. Res je da je vodovod tudi okoli jezera potreben.' Pa bi dali zanj morda iniciativo in del potrebnega denarja tisti, ki so pri njem prizadeti — lastniki številnih vil in hotelov okoli jezera če bi bil del kritja stroškov že zagotovoljen, bi prispevala svoj del tudi občina in banovina bi dala nedvomno znatno podporo. Tudi vodovod na ■Dlaninah ni bil napravljen s samimi podporami. Tisti domačini, ki so delali m še zdaj delajo tlako zanj, to dobro vedo. Predlaganje po listih še ni vse. Bohinjska ob. čina je zadnja leta pokazala pod svojim županom g. Jankom Hodnikom toliko aktivnosti in dosegla tolikšne uspehe, da ne zasluži trganja po listih. Gospod H. omenja v svojem članku tudi to da branijo nekateri lastniki na vzhodni' obali Bohinjskega jezera prehod čez svoje zemljišče in da pot po tej strani jezera zdaj skoraj ni mogoča. Tudi v tem pogledu se bo prav kmalu vse obrnilo na bolje. Izdeluje se že regulacijski načrt za okolico jezera in v njem bo prav lepa pot po tej strani bohinjskega bisera. Kjer bi šla ta pot čez tuja zemljišča, se bo uvedlo razlastitveno postopanje. Da bi srednjevaški župan trda, da je je-zero last srednjevaške občine, ni resnica. Re3 pa leži v srednjevaški občini in zato ima občina pravico, naložiti davščine na njegovo uporabljanje, in te davščine mora potem še odobriti višje oblastvo, to je banovina. Davščina na čolne, ki jo pisec omenja, ne gre v korist ostali občini. Zaradi velike frekvence letoviščarjev in naseljevanja okoli jezera je imela občina zelo velike izdatke in jih ima še zdaj z vzdrževanjem poti, cestne razsvetljave in reda Vzdrževati mora sama poti do hotela Z!a.toroga in do Savice. Ker so se tujci pritoževali zaradi nereda, je morala nastaviti posebnega redarja, ki ga sama plačuje. S tistimi šestimi tisočaki, ki jih dobi na leto od prenočnin, vsega ne more kriti. Sicer pa taksa na čolne, ki se g. H. nanjo sklicuje, ni tako visoka. Za vso sezono maša za vseh 20 čolnov na Bohinjskem jezeru celih 2000 Din. Da pa bi morala imeti občina od jezera le stroške, a nika-kih dohodkov, ni nikjer napisano. Trditev, da je jezero javna last, je prav lepa in se lepo sliši V regulacijskem načrtu je določena tudi gradba javnega kopališča. Zgraditi ga bo morala srednjevaška občina. Velikokrat se bere, da sta lov in ribolov na jezeru, pa tudi po pritokih Save Bohinjke last gozdne uprave (nekdanjega verskega zaklada). To pa zlasti za nekatere pritoke (Ribnico) še ni prav zanesljivo in bo morda kje drugače zapisano. Vsekako bi bilo dobro, reč dokončno razčistiti. članek »Bodoče pridobitve Bohinja« se je zavzemal za gorsko cesto Bled—Mrzli studenec — Rudno polje — Uskovnica — Srednja vas. Nasprotno pa želi replika gos:poda H. še podaljšek čez aoro Studor na Staro Fužino. Prav ta želja kaže skrajno nepoznavanje razmer. V prvi vrsti ta cesta ne bo grajena samo za izletnike, ampak tudi za praktično korist. Na Pokljuki, ki jo ta cesta vzdolž prereže, so ogromne količine lesa, ki bodo zaradi lažjega odvoza dobile večjo ceno. Les se izvaža po večini v Italijo. Za ta les je treba izbrati najkrajšo pot. Ena etapa, Mrzli studenec — Koprivnik — Jereka — Bohinjska Bistrica, se že gradi. Zaposlenih je na njej stalno 80 delavcev ta bo cesta, ki bo tudi za avtomobile, že prihodnje poletje izročena prometu. Druga etapa, Mrzli studenec — Rudno polje — Uskovnica _ Srednja W5, bo služila zlasti prevozu lesa s tiste strani planin, ki gravitirajo na Srednjo vas, bodisi da so državne, bodisi privatne. Velike koristi od nje bo' imela zlasti planina Uskovnica, ki bo kmalu naše prvo gorsko letovišče z velikimi hoteli. Dandanes je zaradi skalnate kolovozne poti njen razvoj skrajno oviran, saj se zaradi nje podraži dovoz gradbenega materiala za okrog 30 par Pri kilogramu, kar da pri kompletni stavbi veliko vsoto. S to cesto se bo tudi precej pocenila režija v gorskih kočah, ki morajo vsako leto izdati ogromne vsote za donašanje živil. Vsa ta živila prihajajo preko Srednje vasi. Pot čez goro Studor na Staro Fužino je brez vsakega praktičnega pomena ta bi prav v tem podaljšku cesto tudi vsako leto pokvarili plazovi, ki se 8 Studora stalno trgajo. Konec članka H. pa tudi ne priča o socialnem čutu, ker nekako po ovinkih pravi, da polovična voznina na železnici pri povratku po desetdnevnem bivanju ni potrebna tudi za druge kraje v Bohinju razen jezera ta Stare Fužine. Tudi nami-gavanje na pastirske koče ta »sanice« (menda »stanove«) je deplasirano. Nedvomno je ta olajšava v veliko korist tistim ljudem, ki si s težavo pritrgajo nekaj denarja za bivanje na deželi, in morajo računati tudi s posameznimi dinarji, ne pa le s stotaki in tisočaki. Kdor ima denar, se za ta popust najbrž ne bo dosti menil. Gospod H. pa očividno ne ve, da je bilo letos po »pastirskih kočah in senicah« lepo število uradnikov, dijakov ta drugih oddiha, zdravja in miru potrebnih. ljudi, ki se jim Je pomanjkanje te olajšave krvavo poznalo, ker jim je pomenilo nepotrebno skrčenje počitnic za nekaj dni. G. H. tudi ne ve, da so neposredno prinesli ti letovišča rji bohinjskim domačinom vsaj toliko denarja kakor hoteli ob jezeru. Od denarja, ki ga posta tnjd v tafc hotelih, vidijo domačini malo. Gospod H. namiguje tudi, da hi bila glede polovične voznine težavna kontrola, ali so letoviščarji res bivali 10 dni v občini Le brez skrbi naj bo! Vsakdo se mora prijaviti, ker je treba za vsakega gosta, tudi po »pastirskih ko-čah in senicah«, plačevati občini nočnino, in pri občini se hitro ugotovi, kdo je do polovične vozne oene upravičen in kdo ne. Samo izdajanje potrdil je treba prepustiti občini. Da je raxtegnitev te oSajSave na vso ob-čino res potrebna in da bo deležno olajšave veliko Število ljudi, bo najbolj potrdila statistika, ki pove, koliko ljudi je letos obiskalo Bohinj do 81. avgusta. Del občine Srednje vasi, ki obsega Staro Fužino, Sv. Janez ob Bohinjskem Jezeru, Zlatorog in kočo pri Triglavskih Jezerih, je obiskalo: gostov nočntae 1933 (vse leto) 1278 7533 1934 (do 31. VEH.) 2188 9055 Del porasta v letu 1934 gre M račun koče pri Triglavskih jezerih, ker lani prenočujoči gostje »e niso priglaAalt Všteti so pa seveda le tisti, Id so vsaj eno noč spali v koči. Ostali del občine Srednje vasi je obiskalo: gostov DoCntM 1933 (vse leto) 70 307 1934 (do 31. VHI.) 1269 5839 Kakor se vidi, Je porast ogromen. Del tega porasta gre na račun planinskega hotela na Goreljku, ki tudi ne uživa nobene olajšave, nekaj pa na račun koče na Velem polju in na Aleksandrov dom, Id lani še nista priglašali prenočnin. Vendar pa prirastek ne bo večji kakor pri koči pri Triglavskih jezerih, ker imata vsako leto obe ko« komaj toliko prenočnin kakor koča pri Triglavskih jezerih sama (okrog 1000). Ostane vzlic temu najmanj 3000 nočnin, ali, če vzamemo, da bivajo letoviščarji povprečno 15 dni v planinah, 200 gostov, ki so bili pri polovični vozni ceni prikrajšani. In to so po večini gostje »iz pastirskih koč tn senic«, ki jim polovična voznina nekaj pomeni! Pozimi bomo imeli dosti smučarjev, ld bodo ostali po več kakor deset dni v Bohinju, in večina njih do polovične voznine, kakor zdaj kaže, ne bo mogla priti, škodo bo trpel seveda Bohinj, ker bi bilo smučarjev dosti več, 6e bi dobili vozno olajšavo. R. šolski vrt podaljšana učilnica Lepo uspel šolskovrtnarski tečaj za učiteljstvo litijskega sreza — Taki tečaji bodo tudi v drugih srezih — Za osemletno šolsko obveznost brez olajšav Litija, 23. septembra. Obnova vasi je važno vprašamje, ki ga rešujejo številni čjiitelji. V slednjem času se je zastavflo zanj zlasti učiteljstvo, ki na svojih zborih nenehoma razmotriva, kako bi se pomoglo našemu kmetu, ki ga stiskajo gospodarske težave. Pri sekciji JUU de-hije vneto Klub prijateljev vaške kulture. Na svojih sestankih pa razpravljajo o tej zadevi tudi naša podeželska učiteljska društva JUU. Učiteljstvu gre na roke pri njegovem delu posebno banska uprava. Le-ta je sklenila, da bo enotno usmerila ves šolskovrtnarski pouk, ki naj bo temelj kmetijski izobrazbi. Iz tega namena ie pooblaščen banski nadzornik za šolske vrtove g. Andrej Skulj, da izvede v teku letošnjega šolskega leta vrsto predavanj ln tečajev za vse sreze naše banovine. Izvajanja znanega vrtnarskega strokovnjaka, ki se močno ndejstvnje na te>m področju tudi kot tajnik osrednjega odbora Sadjarskega in vrtnarskega društva, naj z mišljenji ostalih učiteljskih vrtnarskih strokovnjakov postavijo enotne smernice za nadaljnje delo na šolskem vrtu. Včeraj se je vršil prvi tak tečaj v naši banov®j za nč'teljiStvo litijskega sreza. številno uččtefljstvo, ki se je udeležilo pomembnega tečaja kz vseh krajev sreza — zastopani so bili tudi oni z višnjegorske strani — je pozdravil predsednik sreskega JiUU lit'}s*kj učitelj g. Župančič, ki je podal program detla ter poročal o delu pripravljata ega odbora. Zatem pa je referi-ral g Andrej Skulj, ki je prinesel tudi pozdrave banske uprave, zlasti še predsednika b a no vinskega šolskega odbora pod-bana g. dr. Pi rtoma je ria, vnetega podjpor-nika našega šolsttva, posebno kmetijskega. Vzgojni duh šolstva v bivši Avstriji ie odtujeval mladino kmetiji in kmečki misli i. Ivan Canfkar nam pripoveduje zgovorno zgodfoo uspeha takega šolstva v svojem deln »Mater je zatajil«. Šolanček se je sramoval svoje matere, ki ga je prišla obiskat s culo daril... Današnja Soda pa izpod-buja mlade Jugoslovene k spoštovanju kmečkih žuljev in je kmetijski pouk eden glavmih izhodišč za vse ostale predmete današnje delovne šole. Kot najvažnejše učilo novodobnega pouka je šolski vrt Po zakonu ga mora imeti vsaka šola. Mnogo ie sicer še izjem v naši banovim, oblastva pa naprezajo vso skrt>. da dobe vse šole svoje vrtove. Posebno ražnjo posvečajo tej zadev; ob ustanavljanju no vrh šol Hn ni dovoljena nobena, kjer ni okrog šo4e tudi zadosti prostora za zgraditev vrta, to je okrog 30 do 45 arov sveta. Prav tako zahtevajo novi predpsi, naj ima vsaka šola tudi primerno igrišče, ki naj služi telesni vzgoji. Za vsakega šolarja je predpisanih 5 kvadratnih metrov igrišča. PrlnoSp sodobne šole Je: šolski vrt naj bo podaljšek učilnice. Zato nai bodo šolski vrtovi glede na svojo važno nalogo primerno urejeni. Vsak vrt naj ima po sred j vsaj 2 metra široko pot Tam je dovolj prostora, da zbere učitelj ves razred k po-ukn na prostem. Mladina naj sama opazuje d«k> na vrtu, razvod rastlinstva, seveda pa tudi sama pomaga pri delu na šolskem vrtu. Šokki vrt naj ima dovolj prostora za vse nasada, zlasti ra mora imeti zelenjadm vrt drevesnico in sadovnjak. Kjer so dane razmere, naj bodo tud} naprave za gojitev perutninarstva, čebelnjak in drugo. Cvetlica pa se naj goje ob robovih gredic. Za razdelitev vrta je seveda potrebna smotrna razdelitev ie takoj ob ustanovitvi šole, odnosno vrta. Mladina se kaj rada tndi sama ndetetvo-ie pri deihi na šolskem vrtn. Irfcnstva, dobljena pri šolskem vrtnarstvu, ponese potem domov, kjer začno še bo H s pridom izrabljati svoje vrtove. V debati so tečajniki navedili več primerov, kako šoli in napredku nenaklonjeni ljudje ovirajo udejstvova-mie šolarjev na šolskih vrtovih. Dovolj žalostne prigode, ki pa naj bodo našim učiteljem le v vzpodbudo. Šolski vrt služi v mnogih primerih za izhodišče delovnega pouka. Mladina računa potrebščine za vrtove. P šejo naročilnic© za razno semenj« in kataloge. Sestavljaj ponudfce in časopisne oglase za odvišno sadje in druge pridelke, rišeio načrte in tako naprej. Vrt je neizčrpen vir za smotrn pouk strnjenega šolskega deda. Bistremu učitelju je neizčrpna zakladnica učnih enot Kmetijstvo kot učna panoga naj dokaže mladini vzvišen pokljc kmečkega staou. Mladina, ka dobi že v zgodnji mladosti v roke mofko, zna ceniti'žulje kmečkih rok. Tudi sama se rada ndejstvu-je na domačem vrtu. Tako bomo vzgojili generacije, kakor jih imajo že drugi naprednejši narodi: da bodo obrtnik, delavec in uradnik pohiteli v svojem prostem času na košček zemlje ter se bodo po službenem dehi razživeli na vrtičku med cvetlicami in zelenjem. Prav tako delo je tndi najuspešnejše sredstvo proti pijančevanju in slabi tovariš'ji. Tečajniki so prejeli še kopico drugih dobrih nasvetov in napodil. Razstavljenih je bilo tudi več vzornih načrtov za šolska gospodarstva. Podčrtana so bila osnovna načela, kako je treba v raznih primerih postavljati šolsko poslopje z ostalimi gospodarskimi stavbami in kako je treba razdeliti zemljišče za posameesne panoge vrtnarstva. Med najvzornejše načrte so tečajniki uvrstili tistega, ki prikazuje osnovno šoflo v G-alb rku v Poljanski dol ni pri Škof ji Loki. Vse zemljišče meri 36 arov. Smotrno podeljeni nasadi bodo dali v dogledtnom času, ko bodo radfla sad vsa drevesa — šola je šele stara okrog 5 let — okrog enega vagona prvovrstnega sadSa na leto. Navzočni tečajniki, po večini vsi odlični vrtnarji in sadjarji, so se pridno in stvarno udeleževali debat Stavljenih jo bilo tudi več predlogov naših praktikov, ki naj služijo oblastvu pri bodočem pravilniku za šofeke vrtove. Nujno so se izrekti vsi za popravo šolskega zakona, ki dovoljuje kmečki mfladini od 12. do 14. leta oprostitev šolskega pouka v jesenskem in pomladanskem ternrnu. Prav tedaj je pouk na šolskem vrtiu, ki ga bodoči naši gospodarji najlbolj potrebujejo, najuspešnejši. Pa so zaradi ugodnosti zakona oproščeni prav v času, ko bi jim obisk šole največ koristil. Zatorej bo treba 8!etno šolsko obveznost obdržati do skrajnosti in brez olatfšav! Tečaj, ki se je pričel ob pol 9. zjutraj, je traja! brez odmora do 13. Vršil se je v predavalnici Ktrjsfee osnovne šoJe. Po skupnem frosfln v gosGto* pri Uifki, odnosno pri šribarju, so si tečajniki ogledali vzorne kmetijske naprave bližnjega bano-vinskega veleposestva na Ponovičah. Na praktičn* primerih in izvajanjih znanega kmetijskega strokovnjaka upravnika vele-posestva r. RupHa so si ogledali drevesnico v Mačkovui, kjer vzgajajo le take sadne sorte; ki so za zasavsko podnebje najugodnejše. Ogledali so si tudi širne pašnike. kjer se pase montafonska pasma. To krmijo v zimskem času s presno travo, ki jo konservirajo v zajetnem podzemeljskem silosu, betoniranem »kompotnean kozarcu« z globno 6 metrov. Nad vse zanimive «> bile tndi demonstracije v koko- šarnici, kjer upoštevajo vse moderne pridobitve ter goje le štajersko kokoš. Eks-turzisti so si ogledali tudi vse ostale banovinske naprave: vzgajališče za mladino, mizarsko, čevljarsko in krojaško delavnico tal vsa gospodarska poslopja. Zadivil pa Jih je tudi novi, v začetku meseca otvorie-ni Sokolski dom. kjer se bo vršil v letošnji zimski sezoni kmečki tečaj za zasavsko kmečko mladino. Polni lepih vtisov m koristnih pobud so izrekli tečajniki svoio prisrčno zahvalo vsem. ki so daH tečajnkom kopico praktičnih nasvetov in smernic za enotno reševanj« šolsko vrtnarskega vprašanja. Plinski napad na Ljubljano Včerajšnja obrambna vaja pokazala dobro LJubljana, 23. septembra. LJubljana j« prestala danes Bvoj drug: ognjeni krst. Pod okriljem meg.e oo ne-«r>a.ž«K> priletela od Rakeka nad njo na vse ®godaj sovražna letala. Toda ob r run b a Ljubljane je bila budtna. Že ugotovili, da je bila vržena bomba s strašnima plinom iperitom. že 5 minut pozneje pa Je prišla po kurirju vest, da Je več bomb padlo tudi na Muzejski trg in zahtevalo človeške žrtve. Tudi tja «o naglo zdrvele kemične ta sanitetne ekipe ta so kemiki ugotovili, da so sovražna letala metala bombe s plinom fosgenom. Zelena zastavica na obeh straneh je označevala, da Je prehod zagrenjen. Obenem je bila tam že postavljena napisna tabla da se Sirijo strupeni plini. •Istočasno so 'letala vrgla bombe na oglu Gregorčičeve in Bleiweisove ceste pred trgovsko akademijo, na Gosposvetski in Bleiweisovi cesti pred palačo Delavskega doma, na oglu Knafljeve in šelenbnrgo-ve ulice in na oglu Aleksandrove ln Beethovnove ulice pred palačo Zbornice za TOI. Po večini «o vrgli tu bombe s fosgenom, kar so dognali kemiki, medtem pa je pred Delavskim domom padla bomba s kihavcem. Kakor rečeno, so 8H najprej za izvidnike kemiki, nato so prihiteli sanitejci s plinskimi maskami, ki so pObrali žrtve. Stanje žrtve, ki je vdihavala kihavec pred Delavskim doanom, je bilo zelo kritično. Ko so padale bombe, je tudi začelo goreti na več krajih v mestu. Zato so bili pozvani na pomoč gasilci. Poklicni gasilci z Magirusovo lestvo in motorno brizgal-no so pridrveli pred palačo Kranjske hranilnice za dramskim gledališčem, kjer je proti plinskim bombam Je pripravljenost bilo poslopje že v plamenu, a gasilci z Barja, pomešani z ljubljanskima^ so na vse pretege gasili tehnično srednjo šolo, ki je gorela kar na štirih straneh. Vrli šiškarji so gasili v Knafljevi ulici palačo Zbornice za TOI. Ko so kemične in sanitetne ekipe opravile svoje delo, so prišle tehnične čete tja, kjer so se širili strupeni plini, in so tla polivale z apnom ter čistile oorračje od strupenih plinov. »Bombni napad« na Ljubljano Je nadzoroval župan g. dr. Dinko P ne, vodil pa ga je v glavnem primarij dr. Ras, medtem ko sta kemične in sanitetne čete vodila dr. A h č i n in g. S en k, kd sta. napravila načrt ®a napad, a tehnične čete je vodil g. inž. Gor Jane, Zanimivo demonstracijo, ki Je naaorno pokazala strahote bodoče vojne, »o opazovali pred muzejem divizijski general g. C u k a v a c, župan g. dr. Dinko P n c s predstavniki Odbora za obrambo Ljubljane pred zračnimi napadi, predsednik oblastnega odbora Rdečega križa g. dr. ivrejči, predsednik krajevnega odbora Rdečega križa dr. Fettieh, raami vojaški in kemični strokovnjaki in mnogo občinstva. Ves program je bil absolviran tako, kakor Je bil zamišljen, dovolj naglo im nmo. Vse čete in gasilci so pokazali vzorno disciplino, tako da so gledalci dobili vtisk, da je Ljubljana v primeru sovražnega napada iz zraka vsaj nekoliko zavarovana.. Naglasiti moramo tudi vzorno sodelovanje policije. Stražniki so bili opremljeni s plinskimi maskami. Vse čete in edinice so se po končani demonstraciji Zbrale v Mladiki, kjer JEh je nagovoril divizijski general g. Cuka-vac in vsem izrekel toplo zahvalo in pri-manje k uspešni vaji. Obrambna vaja se bo ponovila oktobra ponoči in bodo pri njej v resnici sodelovala tudi letala. Dve žrtvi 1 jubavne tragedije Iz Savinje pri Drešinji vasi so potegnili včeraj zvezani trupli zaljubljencev, ki sta obupala nad življenjem Celje, 23. septembra. Danes so odkrili ▼ Drešinji vasi pri Petro vč ah pretresljivo ljubavno tragedijo, ki je zahtevala življenje dveh ljudi. Iz Savinje so namreč blizu Drešinje vasi potegnili z vrvmi prevezani trupli 44 letnega brezposelnega pekovskega pomočnika Vinka Skafer-ja iz Gotovelj pri Žalcu, ki je stanoval v zadnjem času na Obrežni cesti 1 v mestnem parku v Celju, in 19 letno posestniko-vo hčer Milko Grilčevo iz Drešinje vasi. Pri škaferju so našli notes, v katerega je zapisal, da gre v smrt, češ, da nima službe in denarja in ker Je bil zaradi tatvin pri bivšem mojstru g. Senici v Žalcu obsojen, To vse da mu je mučilo življenje. Navedel je tudi, da ni izvršil vseh tatvin, zaradi katerih je bil obsojen. Naposled je napisal, da je šel v četrtek ob 18. v smrt. Grilčeva je zapustila listek, v katerem pravi, da gre v smrt, ker ji doma branijo, poročiti se s škaferjem. Obe trupli so prepeljali v žalsko mrtvašnico. škafer se je spoznal z Grilčevo, ko je služila z njim pri pekovskem mojstru Senici v Žalcu. Grilčeva je služila dve leti, a zadnje leto je živela pri materi v Drešinji vasi. škafer je letos 23. avgusta odslužil kazen zaradi tatvine, ki jo je izvršil pri bivšem delodajalcu Senici. Od tega dne je stanoval v hišici v mestnem parku v Celju. V ponedeljek 17. t. m. je prišla Grilčeva vsa objokana k njemu, kjer je ostala do četrtka, in vse dni prejokala. 20. t m. zjutraj je kupila na trgu v Žalcu šopek cvetlic ta šla opoldne s škaferjem proti Drešinji vasi v skupno smrt Ljubljanski skavti so polagali račune svojega dela Ljubljana, 23. septembra. Vsako leto ob takem času podajajo skavti bilanco svojega delovanja. Za to leto so se zbrali ljubljanski skavti, včlanjeni v Zmajevem stegu skavtov, danes v dvorani OUZD ter položili obračun za preteklo leto, ki je bilo izdatno na dogodkih in uspehih, pa tudi na napredku. Ljubljanska skavtska organizacija se iz leta v leto lepše razvija. Tudi se opaža v javnosti vedno večje zanimanje zanjo. Skupščino so posetili starši in zastopniki javnosti v prav lepem številu. Z zoora so bile odposlane pozdravne brzojavke, in sicer visokemu pokrovitelju jugoslovenskega skavtizma Nj. Vel. kralju Aleksandru, ministru za telesno vzgojo g. dr. Andjelinoviču ta banu g. dr. Marušiču. V otvoritvenem nagovoru je naglasil starešina stega, da odločujoči činitelji vedno bolj upoštevajo pomembnost skavtskega gibanja in da je ministrstvo za telesno vzgojo votiralo letos lepe zneske za organizacijo tečajev, so pri nas organizirani na povsem samonikel način. Že se kažejo v organizaciji krasni vplivi te institucije, ki se je v dravski banovini pričela šele lansko leto. Ljubljanski skavti so letos dobili tudi stalno streho, svoj dom, in sicer po naklonjenosti g. bana, spoznavnosti higijenskega zavoda in velikodušnosti uprave Ljubljanskega velesejma, ki je dala za prestavitev barake na razpolago del veseličnega prostora. Za dom, zlasti pa za izredno primeren prostor nas lahko zavidajo vse druge jugoslovenske organizacije. Iz poročila stegovodje in ostalih odbornikov, ki so bila vsa soglasno sprejeta, se je videlo, koliko skritega dela in truda je bilo položenega v preteklo poslovno leto. Gotovo je krona vseh uspehov v pridobitvi lastnega lokala, v udeležbi na župnem taboru pri Mariboru in v pomoči, ki ao jo nudili ljubljanski skavti higijenskemu zavodu pri preiskavi podzemskih vodnih struj na Notranjskem. Sodelovali so ljubljanski skavti tudi pri drugem srednjem občnem župnem tečaju nad Gameljnami. Marsikateri član je posvetil ves svoj počitniški prosti čas delu za organizacijo. Zato pa je tndl število Članstva naraslo za 100 % in v isti meri denarni promet Vendar pa ljubljanskim skavtom še vedno primanjkuje podpornih članov in dobrotnikov, ki bi materialno pomagali temu idealnemu gibanju. S trdno vero v boljšo bodočnost kljubujejo skavti vsem težavam. Odbor, ki je bil izvoljen za prihodnje leto, je nekoliko izpremenjen. Marsikateri stari delavec zapusti zaradi študija ali službe Ljubljano, marsikateri je tudi poklican na delo v župno upravo. Starešinsko mesto je prevzel odvetnik g. Tornago, njegov na-mes-nik je inž. Pengov, stegovodja in četo-vodje so isti kakor lansko leto, v upravo pa so bili izvoljeni: Debevc, Seifert, Šalamun, Erjavec, Tavčar Danilo in Peterlin. Potem, ko je izbrala skupščina tri zastopnike za župni občni zbor ter izvolila v nadzorni odbor g. Knafliča, je pooblastila stegov svet, da po svoji spoznavnosti pomnoži število svojih članov iz vrst staršev in zastopnikov javnega življenja. V priznanje za neumoren trud je skupščina soglasno osvojila predlog o odlikovanju stegovodje br. Mitje šviglja. Nato je pomočnik starešine zaključil lepo uspelo skupščino. Gledališče pohabljencev Tujec, ki pride v Newyork, Chicago ali Bo-ston,. ee čudi velikim letakom, ki oznanjajo predstave »Gledišča pohabljencev<. V tem gledališču nastopajo eamo pohabljenci, ljudje, ki jim manjka ena roka, ena ali obe nogi, slepi, gluhonemi itd. Repertoar teh nenavadnih igralcev ie spisan nalašč zanje. Vendar igrajo včasih tudi dela klasikov. Velika posebnost je. da imajo velik 'jspeh, in sicer ne zaradi tega. ker ee po odru gibljejo sočutje vzbujajoči pohabljenci, nego zaradi tega, ker eo ti pohablieni ljudje izvrstni igralci. Kadar igrajo vlogo, v kateri je človek cel, kakor vsak drug zdrav človek, svojo telesno rasd-logo po možno6ti skrijejo. Tako dobi n. pr. enonogi vlogo, kjer se mu ni treba gibati, ampak mirno sedi. Gluhonemi imajo vlogo, v kateri ne govorijo, nego igrajo eamo z izrazi obraza, gibanjem rok in dragimi kretnjami. ali pa iim sploh ni treba ni? govoriti. Slepcem pa dajo temna tičala. Kakor poročajo ameriški listi, je med pohabljenci mno-po genialnih umetoiho*. Anton Cehov: Govornik { Nekega lepega popoldneva so pokopavali kolegijskega asesorja Ki ri l a Ivanoviča Vaviionova, ki je umrl za dvoma boleznima, v Rusiji zelo razširjenima: zaradi hudobne žene in zaradi alkoholizma. Med tem, ko se je žalni sprevod pomikal od cerkve proti pokopališča, je sedel uradniški tovariš rajnkega, Poplavski, v voz in se ie hitro odpeljal k prijatelju Grigoriju Petroviču Zapojkknu, mlademu možu, ki si je bil pridobil velik sloves. Imel je namreč redek dar, da je nepripravljen Lahko govoril na svatbah, jubilejih in pogrebih. Govoril je, kadar so zahtevali od njega: če je bil čisto zaspan, na tešče, pijan ko vol, v najhujši vročmci Njegov govor je tekel gladko in enakomerno, kakor voda iz strešnega žleba in je bil čudovito poln. Pri pogrebih so imeli njegovi govori več žalob-nih izrazov, kakor dobiš ščurkov v kakšni pivnici. Govoril je vedno lepo v rožicah in dolgo, tako da bi bilo včasih že treba klicati policijo, da bi mu ustavila val besedi. »Dragi prijatelj, prošnjo imam do tebe!« je začel Poplavski, ko ga je našel doma. »Takoj se obleci in se pelji z menoj. Eden izmed naših tovarišev je umrl; pravkar ga spremljamo na drugi svet; torei je potrebno, da se mu v slovo še nekaj nagobezda, najdražji prijatelj... Na tebe stavljam vse svoje upanje. Če bi umrl kateri izmed nižjih uradnikov, bi te ne nadlegoval, toda gre za tajnika, tako rekoč osnovni steber našega urada. Ne s£>odobi se, da bi i pogrebih tako veliko živino pokopali brez govora.« »Tajnik torej!« je odvrnil Zapojkin in zazehaL »Pijanec, kajlne?« »Da, pijanec. Na sedmini bodo pon-vičniki in mrzel prigrizek ... Tudi vožnja te ne bo nič stala. Pelji se z menoi, draga duša! Postavi se ob grobu kakor Cicero in videl boš, da ti bodo vsi hvaležni.« Zapojkin se je rad omehčal. Razmr- šil si je lase, dal svojemu obrazu melanholičen izraz in stopil s Poplavski m na cesto. »Vašega tajmika sem poznal prav dobro,« je rekel, ko je sedel v voz. »Sa-laimenska kanalja, Bog mu daj nebeško kraljestvo, malo je takšnih.« »No, no, Grigorij, ne govori slabo o rajnkih!« »Prav, prav. De mortuis nil nisi be-ne. Lump pa je bil vendarle.« Oba prijatelja sta dohitela žalni sprevod in se mu pridružila. Sprevod je tako počasi korakal, da sta do pokopališča še trikrat obiskala krčme m za mir pokojnikove duše pila žganje. Na pokopališču se je brala maša za-dušnica. Tašča, žena in svakinja so zelo jokale, kakor je to že star običaj. Ko so položili krsto v grobnico, je žena celo zaklicala: »Pustite me k njemu!«. Toda ni sledila svoiemu možu v grob; najbrže se je spomnila, da bo kot vdova prejemala pokojnino. Zapojkin je čakal, dokler se ni vse pomirilo, potem pa je stopil malo naprej, pogledal po zbranem občinstvu in začel: »Skoro ne moremo verjeti svojim očem in ušesom. Ali niso ta krsta, ti objokani obrazi, to vzdihovanje in žalovanje samo strašen sen? Zal, niso sanje, naši čuti nas ne slepijo. On, ki smo ga še pred kratkim videli čvrstega, mladeniško svežega m dobrosrčnega med nami, on, ki je nedavno pred našimi očmi kot neumorna čebela prinašal med v splošni panj naše lepo urejene države, on, ki... je zdaj v prah in v senčno podobo izpremenjen ... Neizprosna smrt je položila nanj svojo težko roko v času, ko je bil kljub starejšim letom še v polnem razvoju in je bilo od njega še mnogo pričakovati. Nenadomestljiva izguba. Kdo bo izpolnil to vrzel? Imamo mnogo dobrih uradnikov, toda Prokofij Osipič je bil en sam. Njegova vestnost v službi je bila brezmejna; nikoli ni štedil svojih moči, še spal ni, če je bilo treba delati, bil je nesebičen jn nepodkupljiv ... Kako brezmejno je zaničeval tiste, ki so ga hoteli podkupovati v škodo obče blaginje. ki so si prizadevali, da bi ga z zapeljivimi dobrotami življenja pripravili do izdaje njegovih dolžnosti! Da, pred našimi očmi je razdelil Prokofij Osipič svojo ne preveliko plačo med najubožnejse svoje uradniške tovariše. In vi ste pravkar sami slišali plakanje vdov in sirot, ki so živele od njegovih darov. Posvečal se je samo svoji službi in dobrim delom, ni poznal veselja tega sveta in se je celo odrekel rodbinski sreči. Znano vam je. da je ostal neoženjen do konca svojih dni. Kdo nam Iga bo nadomestil kot tovariša? Se zmerom se mi zdi, da vidim pred seboj njegovo gladko obrito, drago obličje, ki se obrača proti nam s prijaznim nasmehom. Se zmerom tujem njegov blag, drag glas. Mir tvoji duši, Prokofij Osipič! Počivaj sladko po hudem delu, ti častni, plemeniti mož!« Zapojkin je govoril dalje, poslušalci pa so začeli šepetati. Govor je prav za prav ugajal vsem in je izvabil celo solze iz nekaterih oči. Mmogo pa je bilo v tem govoru prav čudno. Prvič ie bilo nerazumljivo, zakaj je govornik imenoval rajnkega za Prokofija Osipiča, čeprav se je pisal Kiril Ivanovič. Drugič je bik) vsem znano, da se je rajnki vse življenje vojskoval s svojo življenjsko družico; torej ga ni mogel označiti za neoženjenega. Tretjič pa je imel rajnki gosto plavo brado in se ni nikdar v svojem življenju bril. Zaradi tega je bfk> nepojmljivo, zakaj je govornik imenoval njegov obraz gladko obrit. Poslušalci so se čudili, se spogledovali in skomigali z rameni. »Prokofij Osipič!« je nadaljeval govornik in je zamaknjen gledal v grobnico. »Tvoje obličje m bilo lepo, temveč celo grdo; bil si godrnjav in mračen; toda vsi smo vedeli, da se pod to zunanjostjo skriva častno prijateljsko srce!« Zdaj pa so poslušalci opazili tudi na govorniku nekaj posebnega. Zastrmel je v neko točko, se začel nemirno gibati in tudi sam skomigati z ramami. Zdajci je umolknil, od začudenja široko odprl usta in se obrnil k Poplavskemu. »Poslušaj, saj še živi!« je dejal ves prestrašen: »Kdo živi?« »No. Prokofij Osipič! Tamle stoji poleg nagrobnega spomenika!« je poka- zal Zapojkin. »Saj ta ni umrl, Krni Ivanovič je preminil!« »Kaj mi nisi rekel, da je umri vaš tajnik?« »Seveda! Pa ta je bil Kiril Ivanovič! Veliko zmešnjavo si napravil, nesrečnik. Prokofij Osipič je bil prej pri nas tajnik, to je res, a so ga pred dvema letoma kot predstojnika prestavni v drugi oddelek.« »Vrag naj vas razloči!« »Zakaj si prenehal govoriti? To je mučno. Nadaljuj!« Zapojkin se je obrnil spet proti grobu in nadaljeval prekinjeni govor. Poleg nagrobnega spomenika je resnično stal Prokofij Osipič, star uradnik z gladko obritim obličjem in gledal govornika z zaničljivimi in jeznimi pogledi. »No, enkrat si se pošteno zaleteiU so mu govorili uradniki in se smejali, ko so se vračali z Zapojkinom od pogreba. »Živemu človeku si govor?! ob grobu!« »Ni lepo od vas, mladi mož!« je pripomnil čemerno Prokofij Osipič. »Vaš govor bi bil za kakšnega mrtveca prav lep, toda glede na to, da ste govorili za živega, je bilo pravo zasramovanje. Kaj ste že rekli? Nesebičen in nepodkupljiv mož. ki ne sprejema darov! O kakem živem se lahko tako govori samo. če s^ iz njega norčuješ. In naposled. kdo vas je prosil, spoštovani gospod, da ste se spravili nad moj obraz? Naj bo nelep m grd. toda zato vam še ni treba o tem govoriti javno. To je žaljivo!« DOGODKI PO ŠIRNEM Borba za mline na veter lniin na. veter je najznamenitejša značilnost nizozemske pokrajine in podoba je, da ostane tudi še v prihodnje, ker so bila prizadevanja nekega društva za ohranitev in zaščito te starodavne naprave tako uspešna. Nekaj časa je namreč vse kazalo, da bo nnlin na veter izginil z nizozemskih planjav. Njih število se je manjšalo od leta do leta in so pred desetimi leti skrbni amsterdamski rodoljubi ustanovili društvo Nizozemski mlin na veter, da rešijo, kar se rešiti da. Izprva so bila vsa prizadevanja zaman. Kmalu pa je neki Leydenčan izumil neko novo vrsto pogonskih kril, odnosno je izboljšal stara. Uspeh ni izostal. Doslej so mlini na veter potrebovali precej močan veter, da so mogli obratovati. Ce je veter malo popustil, so morali nastaviti jadra, da je mlin mlel dalje, če je pa veter postal še šibkejši, se je mlin ustavil. Nova krila zajemajo veter s toliko lahkoto, da mlini lahko brez prestanka obratujejo' tudi pri šibkem vetru, pri katerem so se prej morali ustaviti. Od 2500 mlinov na veter ima zdaj že 110 nova krila in zato se splošno upa, da se bo mlin na veter ©hranil v deželi, ker ga ne potrebujejo samo za mletje žita, nego tudi za namakanje zemlje. Čitajte tedensko revijo ,,ŽIVLJENJE IN SVET« Ameriške (iu menda tudi kakšne druge) zakonske žene imajo navado, da lučajo v svoje nepokorne močnejše polovičnike — kadar se skregajo z njimi — najrazličnejše gospodinjske predmete. Ta Klika kaže nekaj ameriških mladenk, ki se pred vstopom v zakon urijo v tej spretnosti. V rokah imajo valjarje za testo. Vse skupaj je seveda fcja, toda vrii mož je smatral kljub temu za potrebno, da se je proti tej žali oborožil s — srednjeveškim viteškim oklepom ---» - „Kralf se klanja »kraljici" Igra z zmaji je starodavna StouBEarffe zmajev v zrak ima prastaro zgodovino. V vseh časih m vseh dežeiah ie bil zmaj in je še veliko vesele otrok. Domovina zmaja je najbrž Kitajska, kjer je zmaj že od pamtiveka priljubljena igrača m!a crvestruh praznikih plavajo na Kitajskem četi roji vsakovrstnih zmajev po zraku. Največji teh praznikov je praznik visokega poleta, ki pade na 9. dan 9. meseca. Na višavah pri Fučovu se na ta praznik zmajev zbere na deset tisoče ljudi, ki ali spuščajo zmaje ali pa o-bčudujejo čudoviti prizor v zraku. Kitajci znajo prav mojstrsko izdelovati zmaje, a so tudi mojstri v tehniki, spuščanju in vodenju teh papirnatih ptičev. Ze izza pradavnih časov jim dajejo simbolične obtoke, ki so v tesni zvezi z bajkami m pravlzicami njihove vere. Kak stavni bog aiH junak, bajeslovna bitja vsake vrste, lepe ženske in mogočni čarovniki so podobe teh papirnatih zmajev, katerim pripisujejo dober aii slab pomen. Žabe, ribe, sveteče muhe, metulji, netopirji, ogromne stonoge — vse te in take živali se vidijo v pisanem svetu zmajev. Posebno so na Kitajskem priljubljeni rmrzikaini zmaji, ki imaio bambusove loke spete s svilenimi vrvicami, ob katerih povzroča veter, ker so napete, močne zvoke. Ze v starodavnih časih je neki kitajski gemeral spuščal v zrak take umzikaJne zmaje, na katerih so bile obešene še prižgane svetilke. Taki zmaj j so potem leteli čez sovraž-n kovo taborišče in čudmi glasovi teh sve-tečih pošasti so zbujali velik strah med sovražniki, ki so postreliali vse svoje puščice na pošasti. Premeteni general pa je drugi dan lahko premagal -ovražoika, ki m več imel streliva — puščic. Zelo radi uiporabMajo zmaje v gledališču, da prikazujejo grozne pošasti iz starih legend in fantastičnih pravljic- Včasih naredijo anaja v orjaški vel kosti; tako na primer naredijo stonogo, ki meri od glave do repa tudi do 15 metrov in se lahko sJcloipi kakor harmonika. S tako zvantmi vojnimi zmaji uprizarjajo cele bitke v zraku. TI zmaji so tudi zelo veliki; narejeni so v obliki križev im Imajo na konceh o^tre konice. Srušča.io jih na svilenih vrvicah, ki so v vsej dolžini namočene v ribjem kle-ju in v nekem izdeliku iz stoleenega stekila ali porcelana. Če se vrvice križajo, je hkratu pet, šest zmajev v fcoju med seboj in ljudje s strastno napetostjo čakajo, izida, pri čemer delaio visoke stave. Po stari kitajski ljudski veri nosijo zmaji tudi želje Mudi k bogovom- Te želje napišejo na papir. 14. dne 1. meseca pošljejo v zrak z zrnajj vse nesreče, ki bi jih tisto leto lahko prineslo. Zmaje so baje uporabljali tudi za zračne ladje, saj je v enem talkem zmaju slovit; ropar Išikava ziletel na vrh gradu Nagaja, da je ukradel čudovršo zlato ribo. Originalno stavko so doživeli v nekem ženskem golfskem klubu v Chicagu. Dame so bile namreč sklenile, da znižajo plačilo tako zvanim kadi-jem, to je tistim mladcem, ki nosijo za igralci golfa njihove tclkače. Fantiči pa so začeli stavkati in dame so se odločile, da bodo same nosile tolkače. Prvi dan, ko se je imel ta njihov sklep izvrševati, pa je igralka, ki je imela prvi udarec, doživela nekaj nepričakovanega. Ko je šla za žogo, je zdajci naletela na čisto slečenega fantiča. Stopajoč dalje je zagledala še drugega, prav takega, in tako naprej. 160 kadijev jim je na ta način zagodilo in posledica je bila da je bilo veliko igrišče od tistega dne popolnoma zapuščeno. Kako se je stavka nadalje razvijala, listi še niso poročali. Po vojaških vajah pri Besanconu Tekstilna stavka in spopadi Trening za zakonski stan ITa otroški lepotni tekmi, ki so jo priredili te dni v Versaillesu, so izvolili za »kralja« 6 let starega Rogera Guimbarda ln Sest mesecev starejšo Claudino Masovo za »kf»-ljjcoc- Slika nam kaže, kako se je mali kralj poklonil svoji dražestni družici SVETU V tem znamenju Tekstilna stavka v Ameriki se z vsakim dnem bolj zapleta. Na mnogih krajih je Se Višlo do spopadov s stavkajočimi, zaradi česar je vlada poslala na ulice oborožene oddelke je zasedal letošnji kongres nemške narodno socialistične stranke v Norimberku Azijat, rekorder v troskoku Niponec K e n č i k i O š i m a je postavil s 15.82 m nov svetovni rekord v troskoku Kako daleč leti dim Profesor Cohen iz Le tadi druga stran žetela re-•važno. Ta'ko se incidenti niso nikoli končali. Lijufoliančarti so imeli svoje najboljše igralce v obrambi. Oba branilca. Bergle* hi Svetle, ter vratar Malic so igraii z dušo in zelo Freska (Konec) »Tudi jaz,« prizna disponent. »In sploh — Saj vam lahko zaupam, gospodična. Niti povedati ne morem, kaj sem čutil zanjo. Hotel sem — No, kratko: Pred štirimi dnevi sem ji vse natanko pisal in sem zdaj nestrpno čakal odgovora. « »Vem,« si gospodična Dragica otare solzo. >Ali vam je tudi to zaupala?« se skloni disponent. »Kaj je vendar rekla?« »Šele popoldne eem dobila pismo — in tudi za vas —« »Pismo? Njeno pismo — ? Tedaj sem morda celo jaz sokriv — Ah, gospodična, tla se majejo pod menoj — Prosim vas, pojdiva odtod, kam v park, v samoto — Pismo, njeno pismo —?!« »Tudi vaše pismo —« »In moje pismo tudi —? Uboga Jelka! Le zakaj je šla v smrt?« »Ker ji je smrt ugrabila zaročenca. Poročnik^pilot N. je treščil z letalom na tla in obležal mrtev. Saj je bilo včeraj v listih. Ali se ne spominjate, gospod disponent? In ponoči, proti jutru, je šla Jelka za njim. Kaj pa vam je, gospod disponent? Ali vam je slabo?« »O, nič, nič ni. Tisto svoje pismo bi rad —, saj razumete —« »Prosim —« »Hvala —« »Pisala mi je tudi, naj vas v njenem imenu prosim, da ii oprostite. Ni mislila nikoli nič hudega, saj je bila že poldrago leto zaročena.« »Aha? Da. No, lahko noč! Klanjam se, gospodična!« »Zbogom, gospod disponent! In pri pogrebu se vidimo jutri, kaj ne? Saj te zadnje ljubeznivosti menda Jelki ne boste odrekli —?« »Se razume, da ne. Lahko noč!« »Zbogom, gospod disponent —« Šla sta vsak na svojo stran, a drugi dan je gospodična Dragica pri Jelkinem pogrebu zaman z očmi iskala disponen-ta Vinka Trnovca. •dobro. Vodili so težko borbo z napadom Gradjanskega, ki je v ostrem tempu takoj začetikoma začel pritiskati ter ie naložil •veliko delo ofcirambi. Premoč Gradjanskega v prvem polčasu ie bila očitna. V drugem ■polčasu so Ljubljančani zaradi agilnosti ■svoje obrambe, a zlasti zaradi dobre Igre svoje kritike vrste, držali igro otvorjeno. To jim je bilo olanišano tudi s tem, da je bil v 14. min. drugega polčasa Živkovič Izključen. Izredno dobro igro so pa pokazali vsi trije krilci Ilirje. V napadu sta bili dobni obe krili, trio pa ie bil prepočasen. Kar se pa itiče strelov, se jc ilirijanski napad pokazal iz dobre strani;. V splošnem se more reči, da Je Ilirija mnogo boUša, kakor ie bila. Gradjanski sc je odlikoval s pret:rano ostrostjo, pa ie pri tem pozabil na kombinacije. Igtrajl je na prodore, ki mu pa niso vedno uspevali, ker .ie Ilirija imela v svoji obrambi najboljše igrače. Gotovo je, da na-ipad Gradjanskega ni bil najboljše sestavljen. Ze v prvem napadu so bila vrata ILrije v velltki nevarnosti, ki pa je srečno prešla. V 13. min. pade prvi gol za Gradjanskega. Po lepi kombinacij'!' Kokotovič - Živkovič strelja ostro Živkovič v prečko, od koder se odbije žoga do Antolkoviča, ki iz bližine zabije v mrežo. 1:0 za Gradjanskega. V 15. min. pade drugi go! za Gradjanskega, in sicer iz enajstmetrovke, ki jo Živkovič pretvori s silno -bombo. 2:0 za Gradjanskega. V drugem polčasu se igra nadaljuje z istim tempom, mogoče še bolj ostro, vsekakor pa preveč surovo. V 14. nrn. je izključen rgrač Gradjanskega živkovič. Nekoliko pred koncem igre sta bi:la iziklju-čena še Ilirijan Svetic in igrač Gradjanskega Šnpoš. Sedaj se vršijo incidenti za ■jnckieintoim. Vidijo pa se tudi zanimivi momenti pred goloma obeh moštev. Igra je odprta in Ilirija ima priliko, da zr.iža rezultat, kar jS pa ne uspe, ker »odmik ni odredil kazenskega strela proti Gradjanskemu zaradi kršitve pravil v kazenskem prostoru. Ilirija se ne ra-ziburja ter igra dafje. V 27. min. soloakc ja Šlpoša, ki preigra obrambo Ilirije ter iz zelo tepe pozricije postavi končni rezultat 3:0 za Gradjanskega. Publika je bila zelo aktivna. Poleg odobravanja se je slišalo tudij žvižganje in ipsovanje. Občinstvo je tudi hotelo vdreti na rigrišče, kar pa je policija preprečila. Jugoslavija : Tri zvezde 11:2 (6:2) Beograd, 23. septembra. Na igrišču Jugoslavije se je danes vršila prvenstvena tekma med Jugoslavijo in apatinskim klubom Tri Zvezde, katero je gledalo 2500 oseb. Poleg slabe igre gostov je bil vzrok 'za visok poraz Apatin-eev tu-di izredne težak in blaten teren, tako da so morali žogo večkrat menjati. Apatinci so zelo lepo pričeli ter že v 3. min. dosegli vodstvo. Dve minuti kasneje so celo postavili na 2:0. Nato se je Jugoslavija znašla, zlasti ker je njen cen-terhalf Lojančič nudil izredno lepo in koristno igro. že 2 minuti po drugem golu Apatincev je Beloševič zabil prvi gol za Jugoslavijo. Izenačil je Milovanovič. V prvem polčasu so igrači Jugoslavije zabili še §tiri gole. Tudi v drugem polčasu je bila Jugoslavija v premoči ter postavila končni rezultat 11:2. Aipatinci so v aplo&nem Igrali precej podrejeno vlogo. Pri Jugoslaviji se je posebno odMkoval Lojančič. pa tndi žečevič je bil dober. BSK : ŽSK 9:3 (4:3) Veliki Bečkerek, 23. sept. Pri današnji prvenstveni tekmi je državni iprvak BSK poka-zal odlično igro, čeprav so se železničarji prav žilavo branili. Zlasti v drugem polčasu je BSK igral tako lepo, da je bil deležen navdušenega aplavza občinstva. Sparta : Gradjanski 4:1 Radnički : SSK 3:1 Nogometno prvenstvo LNP Pričele so se tekme za prvenstvo našega podsaveza — Jadran je s tekmo z Marsom otvoril svoje igrišče Celje : Rapid 1:0 (1:0) Včeraj se je pričelo prvenstvo ljubljanskega nogometnega podsaveza, in sicer v prvem in drugem razredu. Ze prve tekme so prinesle presenečenja. Tako je moral nekdanji podsavezni prvak I. SSK Maribor prepustiti eno točko najnovejšemu li-gašu, mariborski Svobodi. Tudi zmaga Celja nad močnim Rapidom je nekoliko presenetila. Maribor : Svoboda 3:3 (2:0) Maribor, 23. septembra. Danes popoldne se je vršila prva tekma v jesenskem delu podsaveznega prvenstva V prvenstveni oorbi sta se srečala stari podsavezni ligaš ISSK Maribor in najnovejši član slovenske lige SK Svoboda. Progno-ze za izid so bile take, da je bilo iz njih razvidno, da bo borba težka in napeta. To pa je tudi bila, posebno v drugem polčasu, ko je Svoboda napela vse sile, da izenači, kar se ji je tudi posrečilo. Maribor: Pišof-Koren, Nejžar-žane, Gomolj,, Ketiš-Drago, Stare, Miro, Priveršek, Hreščak I. Svoboda: Drašbaher-Novak, Strnad-Dvo-fak, Tkalec, Filipec-Selinšek, Tičar, Kolar, Stern, Tomažič. Maribor je nastopil v dokaj čudni postavi, ki že početkoma ni obetala nič dobrega Tekom tekme se je pokazalo, da moštvo v taki postavi ne bo želo uspehov, ker med posameznimi deli ni nobene povezanosti. V obr- mbi ni bilo nobenega, ki bi predstavi-' >1 kaj boljšega. Pišof v golu je branil nekatere stvari bravurozno, odgovoren pa je za dva gola. Od branilcev je bil Nejžar nekoliko boljši od svojega partnerja Med krilci je igral vidnejšo vlogo Gomolj. V napadu je bilo sicer pet igralcev, med katerimi pa ni bilo povezanosti. Vsem pa manjka prodornost in odločnost pred golom. V tem ozira sta mnogo grešila Priveršek in Stare. Moštvo tudi ni znalo uporabiti zavlačevalne taktike ko je bilo v vodstvu. Svoboda se je v prvi tekmi predstavila kot moštvo, ki si je zasluženo utrlo pot v prvi razred. Sicer ne premore odličnih posameznikov, kot celota pa tvori izredno borbeno moštvo, ki ne klone do zadnjega. Najboljše delo moštva je bila solidna obramba Krilska vrsta je bolj pomagala obrambi kot napadu. Napad je le sporadično prišel pred nasprotnikov gol. Znal pa je taktično izrabiti te prodore, iz katerih rezultirajo tudi vsi trije goli. Po predvedenem znanju je neodločen rezultat realen, po premoči v polju pa bi bil Maribor zaslužil zmago. Tekma je bila zanimiva in napeta a vendarle fair, kar je v veliki meri zasluga odličnega sodnika g. dr. Planinška. Maribor je prišel v vodstvo v 28. min. po Starcu iz prostega strela. V 41. min. je s krasnim strelom Miro povišal na 2:0. V drugem polčasu je postavila Svoboda že z 5. min. po Tomažiču na 2:1. Dve minuti kasneje zabije Priveršek z glavo tretji gol za Maribor. V isti minuti zniža Svoboda po Sternu na 3:2, a do izenačenja je prišlo v 43. min. po Tomažiču. V predtekmi sta se srečali v prvenstveni borbi rezervi Maribora in Svobode. Zasluženo je zmagala rezerva Maribora s 5:2 (4:0). Sodil je g. Jančič. V tekmovanju za jubilejni pokal Maribora so juniorji železničarja porazili ju-niorje Maribora z 1:0 (0:0). Sodil je gosp. Nemec. Celje, 23. septembra. Danes popoldne Je bila na Glaziji v prisotnosti 500 gledalcev prva jesenska tekma za prvenstvo podsaveza med Celjem in Rapidom. Celje je zasluženo zmagalo z 1:0. Tekma je bila tipična borba za točke. Moštvi nista pokazali zmiselnih kombinacij. Igra je bila raztrgana in nervozna. Na mestu sta bili samo obe obrambi. Celjani niso znali izrabiti več zrelih šans pred golom. Rapid je igral zelo ostro. Proti koncu je hotel za vsako ceno izenačiti, kar mu pa ni uspelo. Gol za Celje je zabil Zupan v 40. min. prvega polčasa. Sodil je g. Pevalek ležerno ln precej površno. Tako si je Celje v prvi tekmi priborilo dve dragoceni točki. V tej tekmi je rezerva Celja porazila moštvo Žalca s 7:3. (4:1). Nogometna tekma med celjskimi in ga. brškimi gasilci, ki se je vršila na igrišču Olimpa v Gaber ju, se je končala neodločeno 1:1. Start Ljubljanskega II. razreda Za Kolezijo so ee že zdavnaj vsidrali črno-beli iz Trnovega. Spočetka so se morali zadovoljiti z nekultivirano gmajno, ki jim je bila s kanalizacijskimi deli še razrita. Uvidevnost in naklonjenost na magistratu jim je naposled omogočila s trajno oddajo zemljiSča v najem da so se lotili načrtov za urejeno igrišče, ki so ga, evo, poklonili športni mladini v Trnovem . Otvoritev še»tega igrišča Brez velikega hrupa je Jadran stavil v promet svojo športno napravo. Podsavez mu je odredil prvo prvenstveno tekmo na njegovo igrišče in s tem so bile opravljene vse formalnosti. Na igrišču se je zbralo razveseljivo število občinstva, po večini iz najbližje soseščine, pa tudi s »severnih« ljubljanskih igrišč je bilo nekaj znanih obrazov. Bodrenje je veljalo skoro izključno »domačemu« moštvu, vse kaže, da se bo z zgraditvijo novih športnih prostorov na naši periferiji razširil krog privržencev športa, razvila pa se bo nemara tudi lokalna privrženost s svojih prijetnih in — najbrže — tudi neprijetnih strani. Jadran bo seveda zapisal današnji datum s krepkimi potezami v svoje anale. Po tolikih letih brezdomovinstva — saj spada med najstarejše ljubljanske klube — si je z velikimi žrtvami in nemalim delom zgradil prijetno torišče za svoje športno delo, ki ga bo sedaj lahko poglobil v korist mladine vsega okraja. Tako se je tudi ta naš klub pridružil srečnejšim ljubljanskim športnim klubom, ki so že razpolagali s svojimi igrišči, obenem pa je dokazal svojo življenjsko silo in svojo eksistenčno upravičenost. Jadran je v preteklih letih igTal v ljubljanskem športnem življenju precejšnjo vlogo, naj bi pod novimi pogoji našel čimprej pot do svoje nekdanje pozicije. Jadran : M**« 1:1 (0:1) V otvoritveni tekmi bi bilo Jadranu skoro spodrsnelo. Marsovci so se vrgli takoj spočetka resno na delo in uvodna krepka napadalna akcija jim je prinesla uspeh. V nadaljnjem poteku igre so bili sicer Jadra, novci močnejši v polju, vendar do polčasa niso mogli spremeniti rezultata. Sele v za- flertt.il drugega polčasa ee Jha. Je ponudOa prilika za izravnanje, potem je ostalo ob odprti igri enakih protivnikov pri tem rezultatu. Marsovci so bili nekoliko povezanej-še moštvo, Jadranovci boljši v startu. Pri teh je bil najboljši mož Marolt kot srednji krilec, od Marsovcev je najbolj ugajalo desno krilo. Tekmo je sodil g. Kušar zadovoljivo. Predtekma rezerv je dala rezultat 3:1 (1:1) za Jadrana. Mladika : Svoboda 1:0 (1:0) Na igrišču Mladike na Kodeljevem je Svoboda doživela neprijetno iznenadenje. Kljub močnejši igri v polju ji ni uspelo dohiteti Mladikinega naskoka . Za Mladiko, novinec med ljubljanskimi klubi, pomeni ta rezultat vsekakor nepričakovan uspeh. Sodil je g. Mrdjen. Reka • Slovan 2:1 (0:0) " Reka je imela na svojem igrišču v go-steh Slovana. Občinstva, po večini pristaši Reke. je bilo precej in so z velikim veseljem sprejeli končni rezultat. Moštvi sta dali izenačeno igro. le v drug-em polčasu je Reka nekoliko močnejše pritisnila. Sodil je g. Pfundner. Grafika : Sloga 4 K) (4:0) Na Slovanovem igrišču sta se srečali Grafika in Sloga. Grafika je zasluženo zmagala, ker je bila na polju absolutni gospodar. Sloga je igrala zelo požrtvovalno in borbeno. Hašk komb. : Ilirija komb. 4:3 (2:0) Ta tekma kombiniranih moštev zagrebškega Haška in ljubljaniske Ilirije je privabila v Stadion skoro 400 gledalcev, ki so prišli na račun glede golov, ne pa glede igre. Takozvani »wunderteam« Ilirije se namreč nikakor ni obnašal, kakor običajno in njegova mašinerija ni funkcijonira-la. šibka je bila zlasti obramba, ki ima na vesti najmanj tri gole, dočim se vratar Herman n: mogel izkazati. Napad si je sicer ustvaril na tucate zrelih šans, ki jih pa ni znal izrabiti. Boljše je bilo moštvo v drugem polčasu, ko je vstopil stari ruti-ner Dobrlet. Izredno odlično je igral ves čas Ice, tako v desni zvezi, kakor kot srednji krilec v drugem polčasu, ko je Varšek zaradi blesure izstopil. Hašk je tehnično, pa tudi taktično boljše zaigral in je ugajal zlasti v polju, pred golom je pa izkoristil, kar se je dalo. Moštvo pa je imelo precej sreče, kar lahko rečeno tudi o vratarju. V drugem polčasu je Ilirija četrt ure oblegala Haškov gol, pa nobena žoga ni našla pot v mrežo, enkrat pa so se štirje zaporedni streli odbili od nog obrambe. Pri Hašku je ugajal zlasti Jeren v desni zvezi, stari internacijo-nalec Kunst v obrambi, pa vratar Nedelj-kovič. V predtekmi so juniorji Ilirije zmagali nad VSK Triglavom 6:4. * Avstrija : češkoslovaška 2:2 (2:0) Dunaj, 23. septembra. Avstrijci so na današnji mednarodni tekmi, ki šteje v tekmovanje za srednjeevropski pokal, zasluženo doživeli neuspeh. Ni bilo potreba izgubiti tekme, v kateri so Avstrijci že vodili z 2:0. Zlasti zgoditek, s katerim so Cehoslovaki izenačili, je padel povsem po krivdi avstrijske obrambe. Avstrijci so prišli v vodstvo že v 3. min. po Binderju. Nato so bili v premoči ter so neprenehoma napadali. V 31. minuti je Vogel zabil 2. gol za Avstrijo. V drugem polčasu se ie slika spremenila. Cehoslovaki so imeli mnogo prilike pre-igrati avstrijsko obrambo, ki je igrala zelo nepovezano. V 14. min. je Cambal znižal na 2:1, v 40. mi™, je pa zaradi neverjetne po-greške avstrijske obrambe, katere je bil kriv tudi vratar Platzer, napadalec Cech izenačil. Po tekmi je občinstvo izžvižgalo avstrijsko moštvo. __ Pred 50.000 gledalci je sodil italijanski sodnik Barraslna. Ostale nogometne tekme Novi Sad: Bask : Vojvodina 3:1 C2:0). Prijateljska tekma. Praga: Dunaj : Praga 4:2 (1:1). Lina:: Dunaj : Linz (amaterji) 3:2 (0:1). Budimpešta: Ferencvaros : Hungaria 3:2, Kispest : Budai 3:2, Ujpest : Bocskai 0:0, m. okraj : Szeged 2:0, Attila : Pho-bus 2:2, Somogy : Saroksar 1:1. Oslo: Norveška : Danska 3:1. Helsingfors: Finska : Švedska 5:4. Plavalni dvoboj j Sušak-Ljubljana Sušak, 23. septembra. Na kopališča Viktorije se je danes vršil plavalni dvomateh med reprezentancama Sušaka ta Ljubljane. Ljubljano so zastopali plavači Ilirije, ojačeni z "Vilfanom in Cerar jem; Sušak pa plavači Viktorije. Tehnični rezultati so zelo dcfttri ter so skoro vsi boljši od dosedanjih jugoslovenskih rekordov. 100 m prosto: 1. Wilfan 0.59 faa£>olJši čas, ki ga je dosegel Jngosloven). 2. Fritsch (Ljubljana) 1:02.8 (boljši od rekorda). 3. Kruzinec (Sušak), 4. Pehar (Sušak). 100m hrbtno, dame: 1. Winwner (S) 1:39 (boljše od rekorda), 2. Bradač (L) 1:35.3, 3. Petrovič (L) 1:39.4, 4. Fergina (S). 200 m prsno, gospodje: 1. Grkinič (S) 3:00.5 (najboljši rezultat, ki ga je dosegel Jugosloven), 2. Hribar (L) 3:02.8 (bolj-ši od rekorda). 3. Cerar (L) 3:05.2 (boljši od rekorda) 4. Lozanič (S). 4X100 proato, dame: 1. Sušak 5.22 (-za 30 sekund boljše od rekorda), 2. Ljubljana 5.41.1 (boljše od rekorda). 400 m prosto, gospodje: 1. Stooker (S) 5.20, 2. Mihalek (L) 5-24.9, 3. Fux (L) 5.30.6, 4. Bezjak (S) 5.3«. Vsi časi so (boljši od rekorda. 100 m prsno, dame: 1. Wimmer (S) 1:32.8 (boljša od rekorda), 2. Bayer (S) 1:37.2. 3 Fine (L), 4. Babinek (L). 100 m hrbtno, gospodje: 1. Wilfan (L) 1:13. 2. Marčeta (S) 1:15. Oba časa sta boljša od rekorda. 100 m prosto, dame: 1. Polič (S) 1:17.8, 2. Brazzoduro (S) 1:17.8, 3. Grošelj (L). 4. Šiška. 5X50 m prosto, gospodje: 1. Sušak 2:22.2 (boljši od rekorda), 2. LJubljana 2:22.3. Wilfao je plaval 50 m v feoome-nalnem času 26:6. 3X100 m mešano, dame: 1. Sušak 4:25 (boljše od rekorda), 2. Ljubljana 4:4«. Končno stanje: 1. Sušak 71, 2. Ljubljana 54 točk. V vaterpolu se je Viktoriji posrečilo re-vanžirati se za svoj poraz v Ljubljani. Viktorija je zmagala s 6:2 C2:l). Lahkoatletski dvoboj Slavija (Varaždin) : železničar 45:42 Maribor, 23. septembra. Dopoldne se je vršil na igrišču ŽelezM-čarja lahkoatletski dvoboj med varaždin. sko Slavijo in železničarjem, ki se je končal po zelo napetem in zanimivem tekmovanju s pičlo zmago Slavije. Dvoboj se je pričel ob 9.30 in sicer sta pri vsaki disciplini tekmovala po dva atleta vsakega kluba. Pred pričetkom mitinga je pozdravil goste v imenu prireditelja g. Fišer, ki jim je predal v spomin lično zastavico, v imenu JLAS pa je govoril poverjenik g. Bergant. Organizacija je bila tokrat na višini, za kar gTe zasluga sodniškemu zboru z g. Fišer-jem na čelu. Rezultati so bili: Prvo mesto se je kvalificiralo s 5 točkami .drugo s 3, tretje pa z eno točko. Skok v višino: l. Gjurak (Slavija) 162.5, 2. Samec (Slavija) 160, 3. Požar (Železničar) 155. Tek 100 m: 1. Samec (Slavija) 11.6, 2. Venuti (železničar) 11.7, 3. Viser (Slavija) 11.8. Met kopja: 1. Martušič (Slavija) 40.94, 2. Požar (železničar) 38.42, 3. Ogrizek (železničar) 38. * Skok v daljavo z zaletom: 1. Požar (železničar) 619, 2. Urbanec (železničar) 566, 3. Viser (Slavija) 583. Tek 400 m: 1. Samec (Slavija) 56.8, 2. Martušič (Slavija) 56, 3. Pruš (železničar) 57. Skok s palico; 1. Cehi ar (železničar) 290, 2. Grims (Slavija) 280, 3. Cizelj (Železničar) 260. Tek 1500 m: 1. Podpečan (železničar) 4:42.4, 2. Muravs (železničar) 4:44.1, 3. Martušič (Slavija) 4:58.4. Met diska: 1. Cehlar (železničar) 82.93, 2. Viser (Slavija) 27.11, 3. Požar (Želez-ničar) 24.05. švedska štafeta 400X300X200X100: 1. Slavija v postavi Samec, Markušič, Petran, Biser 2:16.8, 2. železničar v postavi Mu-rauc, Prus, Venuti, Ban v 2:17.2. V tej disciplini, ki je bila odločilna za i»-id tekmovanja ,je odločila slaba predaja Mariborčanov. Končno stanje je: Slavija 45, železničar 42 tOčk. P.evanž bo 1. oktobra v Varaždinu. Krasen uSpeh »Letečega Kranjca* B* mednarodnih motodirkah v Pragi. Preteklo nedeljo so se vršile v Pragi mednarodne motodklistične dirke, katerih se je udeležil tudi naš Ludovik Starič, član ŽSK Hermesa iz Ljubljane. Dirke so se vršile v praškem stadionu pred 65.000 gledalci. Med drugimi so nastopili vse svetovne »zvezde« kot Bertram (Berlin), KUlmayer (Dunaj), Meynier (Pariz) itd. Naš Starič je v kategoriji seniorjev, kjer je startalo 16 voza-čev, zasedel drugo mesto par desetink sekunde za Killmeyerjem, v kategoriji do 1000 ccm pa tretje mesto ter s tem pokazal, da spada med elito evropskih dirkališčnih vozačev. Naš jugoslovanski motosport je s tem uspehom krasno zastopal, za kar mu najiskreneje čestitamo. Prihodnjo nedeljo bo Starič nastopil na mednarodnih dirkah v Gradcu, potem pa bo na medklubskih motodirkah, katere priredi ŽSK Hermes ob priliki proslave klubove 15-letnice po. kazal svoje velike sposobnosti pred domačo publiko. ASK Primorje (nogOmetjia Sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Re-becu. Konec tekstilne stavke v Ameriki Washlngton, 23. septembra d. Posredovanje predsednika Roosevelta v stavki tekstilnih delavcev je imelo uspeh. Snoči so voditelji strokovnih organizacij odredili, naj se stavka preneha S tem se je po treh tednih končal eden izmed največjih gospodarskih bojev v Zedinjenih državah, v katerem je bilo mnogo ljudi tudi ubitih in ranjenih. New Vork, 23. septembra. AA. >New York Herald Tribune« trdi, da bo general Johnson na zahtevo predsednika Roosevelta zapustil upravo vrhovnega gospodarskega urada, ker je med stavko tekstilnih delavcev preostro nastopil zoper sindikate. Klajpedski spor Bftrtin, 23- septembra. AA. Podpredsednik deželnega zbora v Klajpedi, Meyer, je izročil državam, ki so podpisale konvencijo o Klajpedi, pritožbo proti litovski vladi, v kateri zahteva, naj bi uvedle v Klajpedi zakonito stanje. V podkrepitev te zahteve navaja Meyer, da je litovski direktorij od 28. junija dalje odpustil 538 uradnikov nemške narodnosti, 135 pa premestil v kraje izven Klajpede. K temu je treba prišteti še nad 100 nemških učiteljev, ki jih je direktorij odpustil januarja meseca. Vseh skupaj je direktorij odpustil dve tretjini javnih nameščencev v Klajpedi. Rudarska stavka v Pecuha Budimpešta, 23. septembra. w. V premogovniku v Pečuhu je pričelo stavkati 1000 rudarjev. Samomor bolgarskega književnika Sofija, 23. septeipbra. p. V Borisovi Gra-dini, enem izmed sofijskih okrajev, je izvršil samomor mlad delavski književnik, Atanas Lazarov Trendafilov, star šele 21 let. Z objavljenimi deli si je pridobil že veliko ime. Najboljša med njimi so zbirka pripovedk »Zimske noči«, novela »Tovarna in ulica« in skice s svinčnikom, večje delo, ki je baš v tisku. Trandafilov je bil stavec in je živel v veliki bedi. Bržkone je bilo pomanjkanje vzrok njegovega obupnega dejanja. Rumunski general obtožen poneverbe Bukarešta, 23. septembra. AA. Vojno ministrstvo ie odstavilo vrhovnega nadzornika orožništva generala Constantina Dimitresca, ki je zapleten v poneverbo javnega denarja. General ee bo moral zagovarjati pred voiaškim sodiščem. Počastitev poljskega letalskega prvaka Varšava, 23. septembra AA. Maršal Pilsudski ie poslal zmagovalcu na krožnem po-letj okoli Evrope, stotniku Bajanu. braoiav-ko s prisrčnimi čestitkami k uspehu. TEDEN DNI FILMA Najhvaležnejša ženska vloga v zadnjih letih Tako vlogo ima Kathe von Nagy v Ufi-nem zvočnem filmu ^Njegova prijateljica«, kakor zatrjuje nemška filmska kritika. »Lo-kal-Anzeiger« namreč piše: »Kathe von Nagy igra čudovito lepo. Njena vloga ni lamo igralsko lepa. nego je morda najbolj polna življenja in najtoplejša ženska vloga-ki jo je podaia kakšna igralka nemškega ssvočnega filma v zadnjih letih.« Jessie Vihrogova, ki ima drugo glavno tensko viogo v tem filmu, se uveljavlja kot Kathe von Nagy kot Marga Kohlerjeva v »Njegovi prijateljici« humoristka ir frna z \Vernerjem Finekom na svoji strani tiste gledalce, ki se radi smejejo. Kari Ludwig D-ehl, ki nam ie enako znan kot izvrsten igralec, igra glavno moško vlogo kot tvorničar s prepričevalno moškostjo in nobleso. _ Glavno moško vlogo v »Njegovi prijateljici«. fabrikanta Petersa, podaja Kari Ludvrig Diehl Prav zaradi lepe igre, ki Jo nudi Kathe von Nagy, našemu kinematopafskemu občinstvu že dobro znana in priljubljena filmska zvezdnica, doseza zvočni film »Njegova prijateljica« povsod velike nspehe. Režiral je to delo z vso spretnostjo Paul We-gener po drami Alfreda Mollerja in Han-sa Lorenza »Prijateljica velikega moža«. Glasbo je pripravil Harald Bohmelt. Po Jessie Vfhrogova si ja-ča svoj sloves nadarjene filmske igralke; v »Njegovi prijateljici« podaja drugo glavno žensko vlogo nemajhni zaslugi režiserja Wegenerja so poleg Kathe von Nagy, kakor se čujejo navdušene kritike, prav vse ostale moči storile svoje, da je nastal mojstrsko dovršeni zabavni film. Spričo tako ugodne kritike smo vsekakor radovedni na to deio. ki ga bomo v kratkem gledali in poslušali tudi v Ljubljani. »Viktor in Viktorija« Že zadnjič smo pisali, da dobimo tudi v Ljubljano ta zelo zabavni zvočni film, v katerem igrata glavni vlogi Renate Miil-lerjeva in Hermann Tbimig. Miillerjeva kot Suzana Lohrova se lepega dne vrže v varietejsko življenje kot damski imitator in je v ženski obleki seveda tako silno Willy Fritsch kot Dessaner v filmu »Velika ljubezen mladega princa« privlačna, da se mora hudo prizadevati, da ne pade iz vloge »moža«. Tudi v privatnem življenju se ji dogaja isto: očarljivi mladenič je naravnost nevaren. To osnovo komičnih zapletkov je režiser izrabil z vsemi sredstvi. Dejanje ima tempo in humor in je originalno. Dobra igra in prijazna glasba Franza Doelleja morata pripomoči filmu povsod do uspeha. FilmškTdrobiž Ana Sfenova, ki nam je zlasti znana iz filma »Bratje Karamazovi«. bo v naslednjem filmu družbe United Artists nastopala s prejšnjim Paramountovim zvezdnikom Ga-ryjem Gooperjem. Film se bo imenoval »Broken soil« in ga bo insceniral King Vl-dor. Puccinijevo opero »La Bohemet bodo zvočno filmali v angleščini v Elstreeju. Glavni vlogi bosta imela Oouglas Fairbanks mlajši in Gertrude Lawrencejeva. Režiser bo Paul Ludwig Stein. Ivan Petrovič je poleg Camille Hornove, Adele Sandrockove, Ernsta Dumckeja in Tibora von Halmaya angažiran od nemške družbe Gnom Tonfilm za film »Zadnji valček«. Louis Trenker v Hotty*oodu. Kakor pišejo listi, bo imel Louis Trenker glavno vlogo v filmu »Sutterjevo zlato«, ki se bo izdelal v Hollywoodu. Igral bo slavnega nemškošvicarskega generala Sutterja. Trenker bo obenem tudi režiral delo. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tun, stotto-grafijn, fcnjng>OTWl»bTu, tr-gwBkem računstvo, reklami it>d. »e otTori 2. oktobra. S-ctorirm mee<*6ro Dim 100. Rerrai popra*. Dne-voi in tef»ji, Tr gor- ski nSrai M.vxxi v Ljubijo*« — Kongrasm trg 2/II- rfeseda 1 Oln. davek 2 Din za 611ro ali dajanje na slova S Din. Najmanj« znesek 17 Din. Vabimo Vas k naiupo T oa-jceoejft ob-laiiiaioi A- Preeker, St. Petra ee®» 14. 1<33 Otroške vozičke Športni^ globoke, igračo e. trnciklj«, koieea, za n>«J« d-eoorja eolkdmo blago samo prf S. Rebolj & drug, Lj^Miouoi. Goepoeretok« e. St. IS. 84 Umrl nam je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, tast itd., gospod Ivan Pogačnik, organist v pok. Pogreb predragega bo v torek, dne 25. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne izpred mrtvaške veže obče državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubi jana-Rakek, dne 23. septembra 1934. Žalujoči rrtali. ObSma ItfuMgaoa Mf*»1» pogrebni larod studenca, ki prihaja v poštev za zajetje, na izdatnost za časa suše. Dnevna uporaba vode znaša danes na našem podeželju ie 70 do 80 litrov na vsakega prebivalca, kar je v primeri s predvojno dobo zelo mnogo. Ko se je ugotovila primernost in izdatnost vode, napravi zavod načrte in pozove interesente. da dajo pismeno obvezo, da bodo tretjino vseh stroškov prispevali bodisi z delom ali denarjem, nato pa predloži banski upravi prošnjo, da tudi ona prispeva drugo tretjino. Tretjo tretjino prispeva zavod. Glede na ekonomske razmere prebivalstva je pa ključ za podelitev podpore včasih tudi drugačen. Kolikor je na razpolago brezobrestno posojilo po zakonu o asanaciji vasi, ga dobivajo občine za važne asanacijske objekte. Vendar pa je sporazum s prebivalstvom v zadevah asanacij mnogokrat zelo težaven. V tem oziru ima prav zdravnik dolžnost, da pouči prebivalstvo o velikem pomenu asanacije in da ga pozove na slogo. Ko pa je izvršen objekt za preskrbo z vodo, ga je seveda treba stalno nadzorovati in vzdrževati. To spet spada v področje zdravnika, kajti prebivalstvo hitro zanemari te objekte, ki izgubijo zaradi tega postopno svoj higienski pomen. Zdravnik mora torej stalno opozarjati prebivalstvo na vzdrževanje vodnih naprav. V zadnjih letih se je začelo zanimati podeželsko prebivalstvo tudi že za javna letna in zimska kopališča in za kanalizacijo vasi. Higijenski zavod dela tozadevne načrte, ne more pa priskočiti na pomoč z denarnimi sredstvi zaradi zreduciranih kreditov. ktotako se stalno dviga stanovanjska hi-gijena podeželja. Pri novih stavbah se povsod opaža težnja, da si gospodar ustvari svetlo, zračno in suho stancranje. Razen tega tudi občine kot gradbena oblastva prve stopnje dosti skrbno pazijo na to, da se dosedanji higijenski nedostatki kmečkih hiš pri novih gradnjah in prezidavah ne pono-ve. Delovanje Higijenskega zavoda je ta omejeno na vzgojno delo in napravo načrtov. Standardni načrti manjših in srednjih stanovanjskih hiš, ki jih je izdelal zavod, lahko služijo le za smernice, ker so individualne zahteve posameznikov preveč različne. Urejevanje greznic in gnojiSč vrši Higijenski zavod le še v redkih primerih tam. kjer je to potrebno v zvezi z asanaranjem vodnjakov ali studencev. Skrb za higijensko ureditev hlevov, gnojišč in greznic prevzema v vedno večji meri kmetijski oddelek banske uprave, ki ga pri tem vod