Glas vpijočega v puščavi. Iz SeianSčine. Oprostite, g. urednik, moji drznoati, da dajem tak čuden nsslor svojemu dopisu. Nikar se ne preplašite, češ, to bo jerimijada. Le po • tolažite se ! Ear tako 7 pristno črnilo pomočim zarjavelo pero ter načečkam nekaj 7rstic kot kroniat, se^eda ne Uerodot ali Nestor. Tako 7isoko ne letam jaz. Vendar rabim to besedo pr7ič, ker je kratka, le d^ozložna, drugifi me pa Bpominja na Eronosa, Zeuso^ega očeta, ki se mi je jako smilil. Saj je bil to pravi protitip nekakega 7zor-birokrata naše vsekakor jako moderne A^strije. E70 7am do^oljnega 7zroka, da mi je jako drag spomin na tega čudnega boga. Glede modernosti naše drža^e se ne maram pričkati. To trde 87. Birokracij et. Comp. in tedaj pika. Emalu bi pa pozabil po^edati, 7 čem je božanski Eronos podoben birokratoin. On je požrl 87oje otroke, razen Zeusa, a namesto tega debel kamen in 7endar je bil zdra? kot riba. Pm nič mu ni težila ta čudoa pojedina želodca. Birokrati delajo rayno tako Cele kope prošenj, 7log jim pride 7 roke, toda 7Se izginejo kakor 7 Eronoso^em želodcu. Ne rečem, da jih ra^no jedo, toda beli dan jib zagleda šele čez dolgo čaaa največkrat take, da jib ni 7redno 7eč prijeti 7 roko. Iato je delal Eronos. Vae pogoltnjeno je oddal na čuden način od sebe iii še dobro mu je bilo, da ee je rešil nepotrebnega želodčnega obteženja. Menim, da sem do^olj utemeljil in dokazal 87ojo absurdno trditev 0 čudnem piTaku grškib bogo7. Podoben sem že klepeta^i branje^ki na BLesnem trgu" 7 Tratu, zato pika. Nato prehajam k at^ari. Dne 23. preteklega meseca smo imeli 7 Eomnu uradno konferenco, toda 0 njej ni ne duha ne sluha 7 stano7skem glasilu. Saj nas je 7 okraju nad šestdeset, toda nihče ne mara priobčiti niti kratke vesti 0 nji 7 tem listu. To je rea karakteristično za naše razmere. Se^eda se lahko izgo^arjamo, da smo mislili, da je opra^il S7oje poročevalsko dolžnost naš kolega iz sosednje vasi. Tako čakamo in čakamo, čas biti, a 7 ,To7arišuu ni 0 nas sledu. Tako se krčijo vesti 8 Primorakega na minimum. To ni nikakor znak zavednosti in stanovskega ponosa. Menim, da je bila zadoja koiiferenca že vredaa omembe. Saj se je vršila 7 znamenju prosla^e 7ladarje^ega jubileja. Bil je slavnosten go^or 0 našem si^olasem 7ladarju, ki ga je imel g. okr. šol. nadzornik. Nato je prečital kolega A. Leban 7danostno adreso tem po^odom in odposlala se je 7danostna brzojavka na kabinetno pisarno. Dalje je poročal g. nadzornik 0 stanju ljudskega šolstva sežanskega okraja v dobi od 1848—1908. Vidite, kako smo bili marlji^i. T07. Ea^bar nam je podal lep referat 0 roditeljskih 7ečerih. Eazen tega smo še mnogo zade7 pretresali, tudi dijete smo dobili in celo kosili smo pra7 dobro. Eakor vidite, re8 mnogo gradiva. Pa 7endar se nihče ne gane! V ^Edinosti" je izšlo poročilo, toda 7 BTo7arišu" ga najbrže ni treba. V znak protesta zaradi nezaslišanega barbarizma 20. septembra t. 1. smo zbrali 100 E za družbo S7. Cirila in Metoda. Tako sem po^edal lepo po vrati 7se, kar smo naredili omenjenega dnel E sklepu omenjam še, da smo odšli vsak na S7oj dom z različnimi prometnimi 8redst7i. Tako zaključujem to dolgo^ezno poročilo 7S7esti si, da aem otel nekoliko pozabljivosti naš Kras. Sicer bom staknil kje še kaj, da napolnite g. urednik, kak predalček svojega lista. S i tn e ž.