pO' AWERISK^^DOIIIOVliAEI1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ^AtttWtfatl fintttp" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI • , , * ; ; ■ . x _ _ NO. 148 __CLEVELAND, OHIO,yBD^IESDAY DECEMBER 22nd 1020 LETO XXIII. - VOL X3B»I -*-'- " *......... ' 1 " " . '' " ' 1 ™ 1 " " 11 - """'" 1 " - 11 ■ ■ ...i -,.—..■. . i i. ... .________________________ Nova pogodba podana za plin » ■ i ■■ i > t f ■ \ .v Kar smo pričakovali, Be je zgodilo. Mestna zbornica je pri svoji seji v pondeljek zvečer sprejela ordinanco ali postavo, glasom katere mora pli nova družba, The East Ohio Gas Company, dajati od ff. febr. 1921 naprej za deset let naravni plin po 35c. za 1000 kubičnih čevljev. To je tista cena kot sedaj. Poleg tega Je zbornica sprejela predlog, da je dovoljeno plinovi družbi izdelovati umetni plin, katerega ne sme prodajati dražje kot 85 centov za 1000 kubičnih čevljev. Vsi council mani brez izjeme so glasovali za ta predlog. Ko so predsedniku plinove družbe na-I znanili, da je ordinanca spre jeta, se je izjavil, da ne bo sprejel pogodbe z mestom. Toda povedal ni, kaj namerava kompanija narediti, če ' mesto prisili kompanijo, da oddaja naravni plin po isti ceni kot dosedaj. Kompanija . Be ima pravico pritožiti na državni odbor za javne naprave, toda sodi se, da bo državni odbor potegnil z mestom, ker kompanija Absolutno nima nobenega vzroka, zakaj bi podražila plin. raz-ven tega, da če je cena aražja ga bodejo ljudje manj rabili • in tako bo naravni plin za več let zadostoval. * . fsl' • V pondeljek, 27. dec. ne bo iabl list "Ameriška Domovi na , ker bi morali sicer delati na božič in nedeljo potem, da bi omogočili izdajo. Prva številka po božiču, ki izide je V sredo 29. dec. Naš urad se zapre v petek, 24. dec. opoldne in ostane zaprt v soboto ih nedeljo 25. in 26. dec. "=- Pevsko in pod. društvo Zvon priredi v nedeljo, 26. dec. v dvorani Slov. Nar. Doma v Newburgu izvanredno zanimiv koncert,, pri katerem sodelujejo pevska društva Edinost in Šoča ter oktet Samo. Na programu So izbrane lepe pesmi, kakor se čitateljf lahko prepričajo iz Oglasa, ki bo priobčen v prihodnji številki lista. Rojakom se priporoča obilna udeležba. Začetek koncerta je pb 7. uri zvečer. — Dr. Primož Trubar št. 126. SNPJ jej/volilo sledeče uradnike za leto 1021: Predsednik Mike Kos, podpredsednik John Križmančič, tajnik. John Gabrenja, blagajnik John Gabrenja, zapisnikar Fr. Pobočnik. Nadzorni- ; ki: Frank Jerina, Frank Kra-Sovec in , Anton Abram. i Zdravnik dr F. J. Kern. .-t- Iz stare domovine se po- i roča, da bodo Usti za Ameri- i ko podraženi. "Slovenski Na- ! rod bo veljal po novem letu 54Q kron na leto. ^ j -r Društva, ki hočejo imeti < imenik uradnikov, dan seie 1 in druge podrobnosti priob- ] cene v našem listu skozi pri- 1 hodnje leto, po dvakrat na 1 mesec, lahko to store, ako ] x prinesejo naročilo za to v j urad in plačajo $10 naprej za | — Slovenski pogrebnik Mr. i Frank ZakrajSek, je dobil te < dni lepe koledarje. Kdor jih i hoče imeti naj se oglasi na i — Dr. Ribnica, št. 12. SDZ Je zvolilo sledeči odbor za leto 1021: los. Sadar pred- i sodnik, los. Lunder podprod- i sednik, Louis Oražem tajnik i U J OS. Ban zapisnikar, Matija ] križman blagajnik. Nadzor- I «m ^^^^^ j ; muviiiu. i Mnogo je še naših društev, trgovcev ali posameznikov, ' ki niso še začeli poslovati s tem edinim slovenskim denar nim zavodom v Ameriki. Sedaj je pač najlepša prilika, ko se poslavlja staro leto, da začnete z novim letom svoje bančno poslovanje pri North American Banking & Savings Co. Društva naj prenesejo svoje premoženje v to banko, kjer dobijo isto varnost in boljšo postrežbo kot pri najmočnejši banki v mestu. Poleg tega pa, kadar kaj potrebujete od banke, vam ne bodo delali sitnosti, se ne bodo izgovarjali ali vam pov-zročdvali nepotrebnih potov in stroškov, pač pa vas poznajo kot rojaka, kateremu se postreže z dobrim nasvetom ali dejansko, kakor je pač potreba. Ravno tako tr^ govci in posamezniki. Skupno premoženje banke presega daleko od milijona, in mnogo drugih bank, ki so bile prej ustanovljene, je daleko zaostalo za tem našim domačim podjetjem. Zategadelj so pa naši ljudje v prvi vrsti poklicani, da se zavedajo svo jih dolžnosti napram temu denarnemu zavodu, kakor bo slovenska banka vedno poznala svoje Hudi ter jih krepila na gospodarskem po-ljv, kar bo v prid in večji napitek ne samo naše slovenske naselbine v Clevelandu, pač pa vseh Slovencev v Ame rilci ter onstran morja. V tem namenu želi slovenska banka vsem rojakom Sirom Združe-. nth držav vesel božič ter srečno, zdravo uspešno novo leto! — Adam J. Damm, councilman 23. varde, se je pritožil pri županu, da policija preveč brezvestno in brutalno postopa proti gostilničarjem, ki morajo odstraniti mreže in druge ovire v svojih oknih. llapreM naselbine I'MrtLlttt Skoro bo minulo leto 1920, s od"katerega je vsakdo toliko ; pričakoval, mnogim so se - spolnile nade, mnogi so doži- - veli poraz. Ali je slovenska i naselbina v Clevelandu letos > napredovala? Ali smo kaj pri . dobili in koliko? Da, napre-; dovali in pridobili smo več i kot prej mnogo let skupaj, t Letos se je v prvi slovenski-' ameriški naselbini ustanovi-, la Prva Slovenska Banka pod imenom "The North A-, merican Banking & Savings l Company. To je prvi sloven-» ski denarni zavod večjega i obsega med Slovenci v Ameriki, pri katerem imajo odločilno besedo izključno Slovenci. Dasi je potreba takega > denarnega zavoda bila že občutena pred mnogo leti in je vsakdo vedel, da bo tak zavod krasno uspeval, pa je nje ga pravi in resnični napredek bil v resnici tako ogromen, tako da največji optimisti ni tega pričakoval. Tekom borih šestih mesecev je bMo nad en milijon slovenske ga premoženja pod streho tega zavoda, in v istem času se je posodilo nad $400.000 slovenskim trgovcem in delavcem za njih posle, gospodarstvo in poftigfra- Kar je velike važno*$ se je uredila Došiljatev za naše rojake. Denarne pošiljatve preko te banke so izpljčan^domav 12 do f5 dnevih, tfferVsakS, K zavlačevanja ali sitnosti, nka je v treh mesecih pošiljanja imela nad 15 milijonov kron teh pošiljatev v domovino. Ali grazi zopet nova silna vojna? S - 5 Ženeva, 20. dec. Dasi je 5 Liga Narodov pravkar končala sVoje prvo zborovanje, 1 navidez v lepem miru in s sporazumu med posamezni-1 mi narodi, pa je gotovo, Cfa l mir Evrope visi na tenki nit-" ki, in da lahko žbruhne nova • vojna, v katero bi bile Zjed. države ponovno zapletene. Južna Amerika je nezadovolj 1 na proti Ligi Narodov, in " nihče se ne bi čudil, ako od-i stopi tudi Kanada. Na Balkanu itak še ni bil mir, zavezni-1 ki groze Grški z najbolj te-škim orožjem civilizacije — z ekonomsko blokado, ker so " Grki sprejeli ex-kralja Kon-1 štantina, Turki so popolnoma | oboroženi, pa črni oblaki voj-5 ne se prikazujejo tudi v Bal-| tiških državah. Italija je ne-! zadovoljna z odločbo Anglije in Francije, da se Grško bojkotira, in ves mir, ki je v Evropi je tako umeten in napihnjen, da se zna vsak čas ; razbliniti. V splošnem pa bi 1 bili povzročitelji nove vojne sledeči trije momenti: j 1. Ako Nemčija ne plača Franciji šestnajst tisoč milijonov v zlatu, tedaj Francija okupira Ruhr in okolico. 2. Ako Grška ne opasti Konstantina, tedaj se bo francoska vhufy sporazumela z Mu-; stafo Kemal pašo, turškim nasodnim vodjem, kateremu prepusti kraje, ki so bili prvotno prepuščeni Grški in Erizna njegovo vlado. 3. Ako enin formalno ne prizna francoskih posojil, ki izvirajo še izza carskega režima, tedaj Francija ne bo podpisala nobenih trgovskih dogovorov in bo dovolila francoskim delničarjem, da pri francoskih sodni jah vlože svoje zahteve na vse zlato in blago, ki igra vlogo v trgovski zvezi med sovjetsko Rusijo in privatnimi francoskimi državljani. Okoli teh treh točk francoske politike se suče mir ali vojna Evrope. Med tem francosko časopisje grozi, da ako še nastane vojna, da bo katastrofalna za Nemčijo. Andre Cheradame, sloviti francoski časnikar, se Je ' izjavil: Mina, katero je eksplodiral Venizelos, bo imela še mnogo naslednic, in odprlo $e bo znova vprašanje vse Centralne Evrope. Ako se porušijo trianonslu , in st. germainski mirovni dogovori, tedaj razpade tudi ver- ' sailleski. (Mir z Nemčijo.) Povratek Konstantina v Atene pomeni dvig nemškega : upljiva na Balkanu. Črki se bi jejo s Turki v Mali Azi- i ji, a Bulgari in Turki na Balf kanu. Dočim sc boliševiki v Besarabiji pripravljajo na • ofenzivo, koncentrirajo Nem 1 ci čete na Litvinskem, in go- 1 tovo je, da boljševiki na spo- 1 mlad napadejo Poljake. Po- 1 sledica tega bi bil* formacija j nove Evrope pod nemško he- 1 gemonijo. Strašne vulkani- ; čne sile tirajo Evropo k gro- j zni katastrofi. — Mestna zbornica je naročila kompaniji cestne ielez- < nice, da vzame polovico kar < iz propieta, ki vozijo sedaj v i Lakewood in Cleveland ] Heights. Kajti ljudje, ki stanujejo v teh predmestjih j plačujejo samo 5c. voznino, i Clevelandčani pa so prisilje- ] ni plačevati 6c. Ker Cleve- 1 landčani predmestjanom dru 1 pče ne morejo do živega, Jih i bodejo pofiksali na ta naiin, i da jim vzamejo kare, kar je t dovoljeno. j vUv ' * _ * 4 milijone je brez dela na Angleškem London, 20. dec. Brezdel-: nost v Angliji, ki se je zadnje čase nitro razširila, je sedaj, ko pohaja zima, nastala velik jfroblem za državo. V Angliji je danes skrajno teško dobiti delo. Sama vlada ima registriranih nad 500.000 brezposelnih delavcev, a pravo število je še ve-liktf večje, At\ nekateri so mnenja, da je najmanj štiri milijone oseb brez dela. Brezposelnost se pojavlja tako med delavci kot med u-radniki. Največji del brezposelnih tvorijtj nekdajni vojaki, katerih- skoro nihče ne more dobiti delo. Narodnb zastopstvo delavske stranke je izdalo manifest, v katerem se govori, da sedajni škandal ki z. gladom muči nedolžno prebivalstvo* ne sme nadalje trajati, in poživlja se vlado, da nakloni podporo vsaki nezaposljeni osebi po 40 ši-ilincov na teden. ($8.00.) Ta podpora naj se plačuje toliko časa, dbkler se problem nezaposelnosti ne reši. Belgrad, 20. dec. Minister-stvo je pred tremi dnevi sklenilo, da se plačuje bivšemu črnogorskemu kralju Nikoli iz državne blagajne Jugoslavije letnih ^00.000 frankov, kar znese V kfemah več kakor, dva rmlij^na k^on na leto. Ta "p&oliiina" se smatra knt ne&ta, hagir»da za več kakor petdesetletno vladanje Nikole nad Črnogoro, in menda raditega, ker je tako sramotno pobegnil od svo- i je armade, ko se je bližal so- : vražnik. — Več rojakov ie bilo poklicanih v pondeljek in torek na zvezino sodnijo, da dobijo državljanske pravice. Toda nekaj izmed njih je bilo odklonjenih, namreč oni, ici so tekom vojne izjavili, da ne marajo služiti v ameriški armadi, dasi so bili samski in niso nikogar podpirali. Sodnik je to upošteval in zavrgel vse takt prošnje za državljan stvo. Ti rojald ne morejo prej zadobiti državljanstva, dokler Amerika ne podpiše miru z Avstrijo in Nemčijo ter nastanejo zopet normalne razmere, nakar morajo ponovno pred sodnika! — Novo izvoljeni odbor dr. Z. M. B. je sledeči: F, H. Mervar predsednik, Jos. Sa-dar podpredsednik, Jos. Centa tajnik zapisnikar, Jos. Glo bokar finančni tajnik, Leo KuŠlan blagajnik. Nadzorniki: Louis Kolo vik, Jos. Tur-, šič, John Pap6ž. Redar Jos. Rograjc. — Dr. Danica, št 11. SDZ je izvolilo sledeči odbor za leto 1921: Agnes Skok predsed niča, Rozi Zupančič podpredsednica, Frances Hudo-vernik tajnica, * Mary Drčai zapisnikarica, Emma M. D/obnich blagajničarka. Nad zornice: Jennie Stupar, Angela Križman in Josipina Kralič. Zdravnik je dr. F. J. Kern. ^ -John Novak, 26117th St. je bil napaden in oropan za $51 od treh mož, s katerimi se^je "seznanlP' v nekem poolroomu. — Policijski sodnik Silbert je spustil gostilničarja Valen tina Johnsona brez kazni Policija mu je zaplenila neko steklenico, * kateri je bilo 6 in pol kapljic žganja. Sod nik Silbert je. dejal, da Sest in pol kapljic žganja ni dovolj, da se človeka kaznuje za $100. D — Ko je Mrs. Mary Zaletel, 1127 E. 63rd St. kuhala juho za kosilo, je stopila v drugo sobo in pustila v kuhinji triletno Lojzko samo. Naenkrat sliši ropot in ko hitt v kuhinjo, dobi hčerko na tleh, vso polito s kropom in zvijajočo se v bolečinah. Otrok Je priV šel do peči in prebrnil lonec. Revica je v groznih bolečinah umrla pozneje v bolnišnici. Enakih nesreč se med našim narodom mnogo pripeti. Skoro vsak teden poročamo enako. Stariši ne pazijo na otroke. Malih otrok nikdar puščati samih. — Veterani Svetovne vojne so prošeni, da se javijo pri Frank Mervar, 1361 E. 55th St. radi pogreba prvega slovenskega fanta iz Clevelan-da, James Znidaršič, ki je padel za ameriško demokracijo v Franciji. Vojaški pogreb priredi Lake Shore Post, 273 American Legion. Dolžnost vsakega Slovenca, nekdajne- ! ga ameriškega vojaka je, da se udeleži tega pogreba. Nihče ne sme izostati. Vsi oni veterani, ki se pogreba udeležite, ako ste član J^ake Shore Post, 273, ali pa ne, se zglasite pri Fr. Mervarju. i Naznanilo o pogrebu bo vsa- i komur dano večer pred pogrebom. ' iL • „• ■ . 4 Slovenec Perko in 1 sodnik McGannon r En. teden je minul, odkar se vrši sodnja obravnava napram vrhovnemu sodniku mestnih sodnij, McGannonu, ki je od državo tožen umora prodajalca avtomobilov, Ka-gya. Dosedaj še ni prišlo ničesar zanimivega na dan. Dva dni so izbirali porotnike, in od petka zadnjega tedna zaslišuje država svoje priče. V pondeljek celo dopoldne in deloma popoldne je pričal naš slovenski policist James Perko, ki je bil one noči, ko je padel strel na Hamilton ave. in 9. cesti, navzoč. Imel je tedaj službo, in se je nahajal komaj par korakov stran od prostora. Perko je izjavil, da je videl na licu mesta moža visokega nad 6 čevljev, teškega naa 200 funtov, in ko so ga vprašali, kdo misli,, da je ta mož, se je izjavil: Vrhovni sodnik McGannon. Canadski vojni veteran, William Wilson je bil tudi na licu mesta,»ko se je zvršil umor in je trdil pod prisego, da je streljal sodnik, toda pozneje je postal zmešan v svojih odgovorih in se njegovi izjavi ne pripisuje mnogo važnosti. Bolj upoštevanja vredno je pričevanje policista Brooks, ki je pozitivno izjavil, da je McGannon streljal, in da ga je baje videl. Tudi neki ztygo-ree; Half, se" Je jzjffvtt da je v bližini i nekim tovarišem pil žganje in je prihitel na lice mesta, ko je padel strel ter da je baje videl sodnika McGannona bežati z mesta. Jako slab vtis je naredilo pričevanje dr. Gass-a, ki je pričal že pri prvem zaslišanju, toda je sedaj vse drugače izpovedal kot prvič. Tudi dr. Gass, ki pa je Je na^ vaden mazač in nikak zdravnik, je baje videl McGannona streljati, toda zapletel se je v toliko neresnic, da se je videlo, da laže. Ko je Gass pričal, je nastal tak nemir v dvorani, da je moral sodnik Bernon zapovedati, da se dvo rana sprazne. Obravnava bo trajala prav do novega leta, in mora biti pred novim letom končana, ker sicer bo McGannon prost. ■ ■ — 300.(100 frankov letno zrtalja" Riko Belgrad. 9. dec. Minister-stvo Vesnič je odstopilo, ko je začela zborovati konstitu-anta. Nova državna zborni- j ca, ki bo sprejela novo ustavo za Jugoslavijo, sedaj dnev no zboruje. Na vsak način je gotovo, da bo konstituanta sprejela kraljevino in potrdila Karagjorgjeviče kot vladarje Jugoslavije. Rim, 20. dec. Admiral De-Reval, ki je tekom vojne poveljeval italijanski vojni mor narici je pred senatnim oddelkom rimskega parlamenta ostro protestiral proti Rapalski pogodb}; ker bo s slednjo dobili Jugoslovani preveč (!) zemlje in ker interesi Italije niso dovoli zasigurani. Italija bi qiorgla dobiti ob Dalmatinski obali najmanj dve vojni luki, s katerimi bi kontrolirala celo Jadransko morje. Doba oklopnic Še ni minula, se je izjavil italijanski admiral, in v prihodnji vojni bodejo odločevale. Da so oklop-nice brez veljave, trdi samo oni, ki jih kupiti ne more. ———o- — Dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18. §PZ je izvolilo sledeče uradnike zalWJj JRud. Cer-kvfenik predsednik, Jos. Za-krajšek podpreds. John Wi-dervol tajnik, Jos. B. Zavir-šek zapisnikar, A. Bašča j t^gajnik. Nadzorniki: /V. ' Ornish7 Vlxfof KompafTTn Jos. Zakrajšek ml. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. — Policija je aretirala v pondeljek Henrika Koch, ki je zastopnik unije barvarjev. Aretiran je bil, ko je šel na sejo unije. Pri njem so dobili revolver. Kot znano je bil Mr. Koch že večkrat napaden od lopovov in banditov in je raditega nosil revolver s seboj, toda po mnenju cleve-landske policije smejo samo roparji in morilci imeti revol verje, pošteni ljudje pa ne. — Sledeči rojaki dobijo državljanske papirje v četrtek, 30. decembra v sobi sodnika Manuel Levine: Matija Gre-gorič, Frank Planinšek, R. RodiČ, Frank Kovačič, Frank Germ, John Zaletel — Dr. Carniola Šotor,-1288 The Maccabees, je Zvolilo sle deči odbor za leto 1921: Pred sednik John Galič, podpredsednik Frank Vrabec, tajnik John Tavčar, blagajnik Fr. Zupančič. Nadzorniki: Fr. Vrabec, Ant. Godler in John Avsec. Bolniški odbor: John Rosa, Frank Korošec in Anton Godler. Zdravnik dr. F. J. Kern. i i m NOVA PLOVBA PARNEKOV. Glasom brzojavnega sporočila iz Liverpoola, iz urada Cunard prekmoifcke proge, odplove prvi pamlk te proge iz Londona v Gdanisko. Par-nik se imenuje Moscow, in ima prostoili za 600 potnikov 3. razreda. Parnika Orlando in Smolensk, vsak prostora za 000 potnikov 3. razreda, bodejo plovili tedensko iz Hulla, Anglija, v Gdanj-sko. Postrežba Je Jako točna. ROCKEFELLERJA TOŽI VLADA. « t New York, 21. dec. Vlada Zjed. driav je vložila tožbo proti John D. Rockefellerju, najbogatejšemu možu sveta, ker Je baje osleparif vlado za $202.078.78, a te m^ da je dal i^^DrenSTdat^a ^^ Y i ■ ■ - 'J ' ~ r ^fSi '■ ■ vi«- Slovanski protesti 1 in mestna politika j > V pondeljek zvečer se jifl - vršil v češki Narodni dvora-i - ni na Broadway ogromen] - ljudski shod, katerega prvii f namen ie^il protestirati prtŽM j ti baptistovski ter drugi pašJI i torslri kliki ter proti razninilj - milijonarskim ženskim khfej - bom, ki se pod pretvezo "mo*v rale in čednosti1' vtikajo vi - mestno politiko ter skuSajo i - diktirati Županu kako nafl r vodi mestne posle. Odkar soil - se vršile zadnje volitve, in ara i prohibicijonisti dobili večanja - ne da žila suhim fanatikom! ) miru ter hočejo spraviti potfl > svoj klobuk vse kar leze j gre v Clevelandu. To pa ra- 1 - ditega, ker se liberalni ele-1 - ment v mestu ne zbriga prav 1 - nič za javnost, ker at ljudje 1 - pustijo vse dopasti, kar na-j . rekujejo razni Southwelli in j , drugi prohibicijonistični pri- ! - ganjači ter ženske, ki nimajo f - aruzega opravila kot klepe- f - tati po milijonarskih klubih, 'i > zavijati oči in pridigati moralo onim ki si služijo živi jen-v 9 ski kruh v potu svojega obra- ; za. Glavna ost teh brezdefa- : ničev se je zadnje čase obrnk j - la proti direktorju javne var- | - nosti v Clevelandu, Antonu - B. Sprosty, menda zato, kqr 1 - direktor nima angleškega • t imena in ker ne trobi take , . kakor .mu whafti tiihtiMfi|| dl i Raditega se je vrel! protest-: ni shod* katerega se ie HM* f žilo na tisoče ljudi, in več r kot tirioč jih ni moglo v dvo-i rano. Bili so navzoči Cehi, Slovaki, Poljaki, Slovenci, i Italijani, Judje ter druge na- ; - rodnosti. Shod je bil tolik- i l šnega pomena, da župan l Fitzgerald ni mogel > in ie prišel na shod. Izbrati j - češki govorniki so v angle- | • škem jeziku temeljito ozna- > čili škodljivo delovanje pas-I torske in ženske klike v Clevelandu, kako se hoče zadušiti glas priprostega ljudstva 1 , in izročiti mestna uprava v roke onih, ki nikdar od ljudstva voljeni niso bili. Shod je ostro obsodil gonjo proti direktorju Sprostyu, in entu-ziazem je bil tako velik, da je ! konečno sam župan ritzge-I raid bil prisiljen izjaviti, da ne misli direktorja Sprostya pustiti iz službe, ker ni prepričan, da so obtožbe prod njemu opravičene. Shod je na dalje ostro protestiral, ker ae državljane drug&h narodnosti zapostavlja, a prednost imajo le oni, ki imajo angleška imena. Ako je Amerika svobodna, mora biti svobodna za vse, ne samo za Angleže, ker po ustavi se ne gleda na ime, vero ali rod, pač pa na zvestobo in postavno življenje. Shod je imel veMk na- I peh in je deloval kot mrzel curek vode na vse laži-patfl-jote in klikarje pri meetni upravi. — Frančiška Stefe, doma Iz Gor. Bele Je prižla pretepena nedeljo zvečer iz starega kra ja k svojemu molu, v pondeljek zjutraj je pa nagjfomafcjj umrla. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, na katero Je komaj stopila. -Dr. sv. Vida, št. 25. KSKJ. je izvolilo sledeče uradnike za 1021: Predsednik John Widervol, podpftdsednik A. bSSikJohn M® S I nikar A. Fortune, zastopnik Grm, zastavonoša A, nik, zdravnik dr. . " "flinullll« Tliiiiiiiiliii" ftimuiliii mint "'" " ^ Nesrečni urar. m — BiH. Bringer: Prebivalci Saint - Coudonnata so imeli lepo navado, J vstajati s solncem vred, hoditi spat, kadar se je znočilo, jesti, kadar so bili lačni, piti, kadar so občutili žejo in delati, kadar niso imeli druzega opravila. Tako so živeli doz-Qdkofl se Je neki vzel!.. Nifeji "te tega ni mogel zvpdeti. Zakaj je priSel v Sainttr. Coudonnat f To pa je postala skoraj vsem jasrto. V resnici je to bil najzoper-nejSi človek, ki si ga moremo sploh misliti. Bil je rumenkast, kakor kutina, suhljat kot kukavica, njegovo shui-' sano in mršavo telo pa je bilo »zvito, kakor vinska trta. Imel je nizko zapognjeno čelo, velik nos, pod kojim je štrlelo nekaj ščetinastih brk, brade ^takorekoč ni bilo videti, tako da Je izgledftl kot prav ostudna ptica. Ob vsem tem ipa njegove škilaste oči nikoli niso gledale naravnost, nje1-gova velika uSesa pa so bila •obrastla z dlako, kakor zajčje •gnezdo;. .Zvedelo se je tudi, da se piše Mayer - Bruck, kar seveda ni posebno lepo kr-šehnsko ime. T»M prvi dan po svojem firihodu si je ogledal občinsko poslopje, cerkev in Solo -ter z zadovoljstvom opazil, da nobeno izmed navedenih poslopij ni imelo stenske ure. Nasmejal se je, kot bi zahre-«čalo V klešče v ju ter si pomel suhljate roke, da se je čulo, kot bi vdaril ob razcepljeno poleno. Vprašal je nato človeka, ki 'ga je srečal, koliko je ura. Ta pa, ki ni bil nihče drugi nego sam podžupan, namesto da bi potegnil uro iz žepa, pogleda proti solncu ter mu zelo pri-prosto odgovori, da bo skoro čas kosila, kajti tudi sam že čuti glad v želodcu in se mu nrdi tega mudi domov, kjer ga najbrže že čaka juha na mizi 'V Sairit - Coudonnatu res nikjer ni bilo javne stenske ure in tudi nobeden izmed prebivalcev ni imel žepne I ure. Zakaj bi jim neki bila?. Ker v tem kraju ni bilo Se J t' • i leznice, se nikoli ni bilo treba bati, da bi kdo prišel prepozno in zamudil vlak, ob nedeljah pa je župnik, kadar je bil pripravljen, kratkomalo dal pozvoniti, in prebivalci celega trga so prišli v cerkev. .. Ker ni bilo v Saint - Coudonnatu nobenega hotela, no bene gostilne ali najpripro-stejše krčme, si je moral poiskati nas usodepolni urar stanovanje pri enem izmed stanovalcev trga, ki ga je gostoljubno sprejel, ne sluteč niti najmanje, da je vzel pod svojo streho pravcatega zdra-žnika, neke vrste demona, ki bo prinesel nesrečo vsemu trgu. Mayer - Bruck se je namreč takoj lotil svojega dela. Najpreje se je podal k županu ter mu zatrjeval, da je občinska hiša brez ure na pročelju podobna licu brez oči. In ker bi stenska ura ne bila tako draga, da je ne bi mogel prenesti občinski proračun, je Mayer - Bruck obe-čal, da bi za toliko in toliko napravil na občinskem domu lepo, Čisto novo uro, z dolgim kazalcem in s kazalnikom, bleščečim kakor polna luna, ki bi razločno in veselo bila ure, četrti, pol in tričetrti. Dodal je se. da bodo se pozni rodovi hvalili in proslavljali ime župana, ki je dal napraviti na občinski hiši tako imenitno uro. In res se je posrečilo vražjemu možiclju pregovoriti župana, da je na lastno roko, brez občinske seje, pooblastil urarja, da napravi na pročelju občinske hiše veliko stensko uro. Toda satanskemu urarju to ni bilo zadosti. Sedaj se je odpravil k župniku, s katerim se je začel drugače pomenkovati. Lepa stolpna ura, tako je zatrjeval Mayer - Bruck, bi zelo dobro pristojala cerkvi, ker bi opominjala farane, kako čas beži, ki je nepovračlji-vo izgubljen, ako ga človek ne porabi v to, da moli Boga in spoštuje njegove zapovedi. Ker je Mayer - Bruck bil zelo zgovoren, mu ni bilo težko prepričati župnika, kako sveto delo bi storil in kakšno plačilo bi ga čakalo tam gori, če bi dal napraviti na stolpu cerkve uro. In tako je župnik res naročil pri tem vražjem urarju uro za cerkveni stolp. Iz župnišča jo je mahnil nenasitni urar v šolo. Ni preteklo niti pol ure, da je nagovoril učitelja, da da napraviti na pročelju šolskega poslopja lepo stensko ure, ki bila ure dela in odmora in brez katere sploh nobena Šola ne more dobro uspevati. Ker po tem trojnem uspehu Se ni bil zadovoljen, se je lotil vsakega izmed prebivalcev Saint - Coudonnata posebej, dokazujoč mu na široko in podrobno, da je človek,^ ki nima ure, in ne ve natančno koliko je ura, slabši od živali; kajti zato, da človek more dobro opravljati vsa svoja dela, ste v prvi vrsti potrebni natančnost in točnost. Oves in pšenico, ki sta mnogo manj vredna nego čas, merimo, zato bi bilo neumno, ako tega ne bi storili tudi z dragocenim časom, ki ga ne smemo prelahkomiselno zapravljati, ker ga nikoli nimamo preveč na razpolaganje. Z eno besedo rečeno, nagovoril je vse od kraja tako spretno, da skoro v Saint - Coudonnatu ni bilo več ne moža niti žene, ne dekleta niti fanta, ne starca niti otroka, ki ne bi bil kupil od njega ure, nekateri srebrno. drugi nikelnasto, tretji tudi od navadnega črnega je-J kla, toda vsi so dobili povrh, | kakor se spodobi, od urarja večletno jamstvo. In potem, ko je visela n* občinski hiši, na cerkvenem stolpu in nji šolskem poslopju ura, ko je vsak posameznik imel v svojem telovniku kovi-nasto žepno uro, se je začelo | v Saint - Coudonnatu obupna zmešnjava... » Da veste, Usodepolni urar je izginil nekega lepega dne/ da ponese drugam svoje razdejanje. V trgu in v okolici pa je postalo življenje kar naenkrat neznosno. Ker se posamezne ure med seboj niso mogle ujemati ln j je ena kazala šele pol, med tem, ko je druga bila že cele ure, in ker je žepna ura vsakega posameznika hodila po svojem, ne oziraje se na svoje J sosede, je zavladal naenkrat velik nered v tem dozdaj tako mirnem in srečnem kraju. Ljudje se niso ravnali več f)o solncu ter vstajali in hodi-1 i spat, kakor je kazala njihova lastna ura, včasih prezgodaj, včasih prepozno. Ob nedeljah so prihajali k maši mnogo prej, nego so bile pri- ( žgane sveče na oltarju, ali pa i šele tedaj, ko je župnik odpel že "ite missa est". Če je bila napovedana kakšna poroka, je župnik moral čakati po cele ure in ko je ravno hotel ves obupan oditi na izprehod, so se pojavili pred cerkvijo svatje. če je bil kak pogreb, je ranjki skoro čisto sam ra)-žal proti pokopališču, povab- ljeni pa so prttli šele tedaj, i ko se je začela sedmina. Tako so prebivalci Saint -Coudonnata sčasoma prišli do spoznanja, kaj pomenita besedi prepozno ali prezgodaj. In v tem vednem, nestrp-Ijivem Čakanju so se njihovi j | živci sčasoma silno razdraži-li; v trgu so nastali prepiri, zdražbe in celo pretepi; raz-poroke in ločitve so bile na dnevnem redu. In tako se je | spremenil ta tihi, srečni kraj v pravcati pekel. Ne zavedajoč se svoje nesreče, ampak prevzeti od želje, da se Čimbolj povečajo in I razširijo, so ti nesrečni ljudje celo zahtevali napeljavo lokalne železnice... To pa je menda bil konec vsega >... POZOR Prosim ono dekle, ki je živelo pri i moji te/i na Muljavi, da mi tako) odda dotično, kar je prinesla iz starega kraja za mene. Anton Kutnar, 0013 Bonna ave. (148) ODDA SE čedna soba za 1 fanta ali žensko. Istotam se odda tudi garaža. Dober prostor, rent poceni. 984 Addison Rd. (148) • '■* ■ ■ I SOBA SE ODDA v najem za 2 fan- 1 ta. 1041 E. 72nd St. (149) DVE GORKI 90BI se oddajo v na- I jem. 1179 E. 6 th St. zadaj v jardu. I (149) I ' 1 j ..................... m| " ^ ✓ *• *4 ■•-• „ • i - J k "i - i *t "J • - ',r • * ; < \ . ••.'ar*- "1 \ . -» AU ste pripravljeni za nastop pred narod? Prva in najbolj potrebna dolžne >st je, da je clo~ vek cist v vsakem slučaja. Za čiščenje oblek je najbolj pripravno slovensko podjetje, Frank čistilci in BarvarjL čiščenje, likanje barvanje prve vrste. Se priporočamo. IQemero&Dyer* Rosedale C£QJ " 1361 E. 55th St Central m™ Zraven St. Oair Ave. (k L J • ' ' A *-¥ ' . • \ . t ».; ^ ' Ttr ' -"z::"..-—_— -■ h■ ; ^ ■ il c3rarik Čeme, SSSS-Ave. I JEWELER ah» MUSIC STORE Rosedale 465 Princeton 2993 L BOŽIČNA DARILA. --------------- ----------------------------—,,'jrt (»it -< it Stare cene. Domača trgovina. Najveqa izbera. Če ne veste kje ip kaj bi kupili za božično darilo/ stopite v mojo trgovino. Bogata in velika izbera božičnih daril je razstavljena. JSfaJta posebnost: Zelo znižane cene pri pianah ali glasovirjih radi pomanjkanja prostora. Vprašajte danes ali jatri, da ne zamudite te pogrešane in dane prilike. Kdor hoče kupiti piano na igralne valje, ta naj vpraša po pogojih sedaj; prepričajte se. VaJra priliKja: Oglejte si krasne in trpežne Manophone, pri katerih dam poseben popust le pred božičem. Nove plošče, igralni valji in zaloga raznovrstnih muzilkaličnih inštrumentov Vam je na ogled, samo obiščite moj department različnih muakalij. JSfaJno^dejJra norica: Ure, kličejo in bijejo na "ku-ku", so že tu. Okrašene so z lepimi in umetnimi izrezbami, izdelane in im-portirane iz Evrope. Zaloga kar vidno pohaja, ker to je dobro delo in zanesljiv ustroj; par dni imate še priliko. JVlcyprimernejše darilo: V moji zlatarni vas fcka razložena božična izbera. Mnogi so že z zadovolnostjo in za male denarje odbrali božična darila. Zakaj ne bi vi, ko vas prijateljsko vabim in nudim posteqo blago, katere^ lahko brez skrbi oddaste vašemu prijatelju ali prijateljici. . v Optika i department: . j Ne pozabite na vaše oči, da si pravočasno prakrbite očala. Pri m vam preiščemo oči z največjo pa- j zljivost jo in sicer od 6. do 8. ure vsak večer. fiajlepia darila: Najlepše darilo je Columbia grafonola, cena $32.50 do $350.0frkaterih imam vse vrste v zalogi m katere prodajam na posebno lahke mesečne obroke. ^rank Cerne. McSSa*. \ mmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmm G ( JEWELER aH" MUSIC STORE J • . - ' '. « » L« . v»... % • 1 •• '. ^mm■ mmXSSESSSL • ■}•'. 5(1. DC' '1; »iJ m "" * H i VoMtl ^lAVAnlram FovHT uIUVGMItllll in Slmum* * # . / posebno pa M cenjenim odjemalcem >a odjemaUum želim vesele božične praz- nfte m srežho novo teto. ~ 1 Kari Mf&iiior, 1 Slovenska grocerija 1140 E. 67. St. * ■ 11 ... ... . ■ •■«> ' ■ * '.*'., ■/•i« ■ * ... t1 Ž, mm V.« '*'' V p ' . ■* M ^^^n^sL j i ^^Hll^nHiREl ma ctK' \ k ^Hll^^Ja^HK^lli » Jk mr PAROBRODNE LISTKE^prodajamo za vse *rte. Peftiljamo ' dew v vse kraje sveta. Mi vam pomagamo v vsaki pravni zetovi, 1 ki jo imate. f PRIDITE K NAM. v 1$ Odprto vsak večer do 8. vt. The Uram SL Savings S Trust Ca. Največja poilljalnica denarja in prodaja parobrodnih listkov v Clevelandu. Vogal Lorain St in Pulton Rd. Vsem cenjenim mojim odjemalcem želim vesele božične praznike in veselo novo leto, da bi bili veseli in zadovoljni ob praznikih in ob novem letu zdravi in veseli celo leto. Vsem skupaj se zahvaljujem za tako lep obisk trgovine v tem letu in se vam priporočam za prihodnje leto. Ravno sedaj so posebno znižane cene ter imate priliko poceni nakupiti vsakovrstna božična darila. Ne pozabite vprašati za naš krasni koledar za leto >1921 ' Popolna Razprodaja. ki se prične v soboto, 11. dec. 1920. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! BOŽIČNI PRAZNIKI SE BLIŽAJO. V TEM ČASU HOTE AU NEHOTE BOLJ POGOSTO MISLIMO NA SVOJE LJUDI ONKRAJ OCEANA. POTOVANJE V STARI KRAJ.*1 Ako ste namenjeni potovati v atari kraj in obhajati praznike v krogu avojih dragih, potem Je sedaj čas da se odločite «a odkod in al preukrbite parnik in drugo. Za ta aln-čaj Van naš« tvrdka nudi točno in polteno postrežbo. Najboljše priložnosti na razpolago so: PARNIKI ZA TRST: 1«. nov Pannonla; 18. nov. Belvedere; S. der. Argentina in 22. dec. President Wilson. To ao vsi parniki, ki gredo direktno na Trat. (Ako pa hočete Iti na Genovo in pota« s vlakom na Trat, kar Vam rasne firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi mi lahko postrežemo). Pilite po vosni red. PARNIKI NA HAVRE IN CHERBURG: 11. nov. Imperator; 13. nov. LA Lorraine; 20. nov. La Touraine; 23. nov Aquitania; 25. nov. Caronia; 27. nov. La 8avoie; 1. dec. La France; 4. dec. Rockam-beau; 9. dec. Imperator; 9. dec. Saksonta; 11. dec. La Lorrine; 14. dec. Aquitania. IZ STAREGA KRAJA Je le prišlo na stotine potnikov — bratov, ae-8ter, otrok, starišev, nevest, prijateljev itd., u katere Je naša tvrdka napravila potrebne listine In jim poslala, oiiroma preskrbela karte, številna sakralna pisma pričajo, da nafta tvrdka stori as potnike tolikftHcolikor se sploh da storiti. Mnogi rojaki kupilo v svojem kraju karte xa svoje sorodnike, n ko isti pridejo v New York in imajo sitnosti na Kills Islandu, pa nas prosijo s« pomoč. Treba Je, da aa to vnaprej mialite In al tako prihranite nepotrebne sitnosti in stroške. AU sto tors] namenjeni dohitTkako osebo is starega kraja, potem Vam in Vašemu potniku v korist, da nail tvrdkl po-verite tozadevne posle POŠILJANJE DENARJA, že od nekdaj pošjltaje ameriški rojaki svoj a v atari kraj denarna darila aa prasšfke, v tem večii meri pa to atoriU sedsj, ko Je v starem kfaj« potreba toliko vetja. Tudi v tem alučajo Vam more biti naša t^rdks na razpolago. Našo cene ao vedno med najnižjimi tn tadi v točnosti ae saoataja naša tvrdka nmd najtoČaeJUmJ. Za nadaljaa pojasnila pilite aa: LEO ZAKRAJŠEK, M — Mh AVE, NEW YORK C ITT ll|" ■" ' — C, - oc C.-G-T- Z-I Zi-r-j-^-1-1-;-^-----^ ; z -,z.cr- tj r I Ali nameravate sestaviti nov fames, ali staji _rega popraviti in prevredifa?_ H " I ALI je vaše kleparsko delo v redu? Ali ne potrebuje prevredbe, popravila? Ali so vali Žlebovi in odvodne I cevi take kot bi morale biti ? I I MI smo izkušeni v vseh oddelkih te stroke. Mi popravljamo cevi za peči in plin. Mi napravimo svako delo I % po naroČilu. iz medi in bakra naša posebnost Cene zmerne. Pokličite nas po telefonu, Rosedale 4736. Pridite in posvetujte se z nami. Postrežba točna I in solidna. I POPOLNA KLEPARSKA OBRT I Josip Dolinar, I 1103 East 55th Street Kgfc/':- ■ ■ u •■ - _;_• Pozor, žene in dekleta, fantje in možje. Božič se bliža, sneg bo med nami. Zin^a je tukaj. Kam bodete šli po gorko spodnjo obleko, perilo. Berite cehe, ki so tu označene. Ž6aj je prilika, da si prihranite dolarja Dolar vaš je zopet v polni veljavi. Zdaj je nafta zguba, vaš profit. Berite in pridite ter se prepričajte o teh cenah. Ceneje ne bodete dobili blaga to zimo. Sedaj imate, priliko le£o opraviti vas in vašo družino. Nekaj cen je tu označenih, je pa še mnogo vsakovrstnega blaga, kjer ni cen označenih. Posebno moško spodnji perilo, kravate, srajce, jopiči. Vse to mislim popolnoma razprodati, ker bomo rabili prostor za šivalne stroje. Sedaj se vam nudi prilika, da pridete poceni do dobrega! blaga. Velika izbera vsakovrstnega blaga na jarde, jard široko. Cisto volneno blago v vseh barvah, vredno $1.50, sedaj 85c, vredno $1.75, sedaj 95c, vredno $1.85, sedaj 95c, vredno $2.00, sed^j $1.25, vredno $2.95, sedaj $1.39. Vredno $2.50, sedaj $1.75, vredno $2.95, sedaj $1.95, vredno $3-45. »edij &75. vredrio $4.25,aedaj $8.95. Vetika zaioga blaga a zastore, polovična cena. Se več vrst blaga, katerih cen ni tukaj označenih. ŽEMETASTE (PLB) SUKNJE: FINE SUKNJE: • ............537 Prej $69.00, sedaj.......................$52.00 p^j $39.75 do $42, sedaj...........$31 do $33.00 Prej $92.00, sedaj......................$$6950 Prej $45 do $53, sedaj............$37.50 do 42.00 J> — Posebno znižane cene na ženskih krilih, bluzah in otročjih oblekah. GINGHAM ZA OBLEKE: Prej 55c in 65c, sedaj............. 35c Prej 65c in 75c, sedaj.............40c GINGHAM ZA PREDPASNIKE: Prej 35c in 40c, sedaj.......22c in 29c PERCALE: Prej 55c in 65c, sedaj.........28c in 35c Prej 45c, sedaj.............22c in 25c ŽENSKE BLUZE: $a.in $2.50, sedaj ............ $1.25 *3 in $3-50, sedaj........$1.50 do $2.00 $5- in $5-95. sedaj.........$3 do $3.50 $7 do $7.95, sedaj..........$5 do $5.75 $10.50 do $12, sedaj ............$8.75 $15 vredne, sedaj..............$10.75 ŽENSKI JOPICI: Prej $10.50 do $12.98 sedaj $7.65 in $8.65 Prej $7-75 do $7.95, sedaj........$5.65 Velika zaloga klobukov, polovična cena. Posebno znižane cene na otročjih klobukih in kapah. BELE CANVAS ROKAVICE: Prej 25c in 35c sedaj..............ne MOŠKI UNION SUITS: Od $2.50 do $3.00, sedaj.........$1.95 MOŠKE NOGAVICE: Delavske, prej 20c, sedaj ..........12c Delavske, prej 25c, sedaj ..........19c Volnene, 85-95C, sedaj ..........50-65C ŽENSKO SPODNJE PERILO: Prej do $1.50, sedaj.........$1.00 MOŠKO SPODNJE PERILO: Prej $1.50, sedaj................. .95c Cena vsej otročji in ženski kožnhovini za roke ali vrat, polovico znižana. OTROČJI JOPICI: Prej $6 do $675, sedaj...........$4.75 Prej $4 do $4.75, sedaj.....$3 do $3.65 VOLNO RAZNE BARVE: 85c in 95c, sedaj ..................50c $1.25, sedaj ......................95C ŽAMETASTE OBLEKE ZA FANTE od 3 do 8 let Prej $4 do $8.95, sedaj .. .$2.95 do $6.50 MOŠKE DELAVSKE SRAJCE: Črni saten prej $2.50, sedaj ...... $1.39 Modre temne prej $2.00, sedaj .,. .$1.19 Modre svetle, prej $2.00, sedaj......95c OTROČJE NOGAVICE: Prej 40-50C, sedaj........... ... .25c Prej 45-60C, sedaj............35 do 45c Prej 50c, sedaj ------35 do 45c Bele, prej 50c, sedaj............35-45C Volnene, prej 85c, sedaj........*.... 6oc Prej 40c, sedaj ...................29c ŽENSKE NOGAVICE: , Modre, suknjene 85c, sedaj........6oc Črne 25c, sedaj,.............>......gc Črne 45-5«:, sedaj ................25c Bele 35c, sedaj ...................19c MOŠKE SRAJCE: $3 do $3.75. sedaj .............. .$3.25 $5.25 do $5.50, sedaj ............$3.75 $9 do $10, svilene, sedaj..........$7.95 $8.50 do $9.50, sedaj........... .$5.95 MOŠKI JOPICI: $3 50 do $4 sedaj.......po $1.25 -$1.50 $4.00 do $6, sedaj.......$3.00 do $3.50 $8.00 do $10, sedaj...........po $6.00 $10 do $14, sedaj po..... ........$8.00 VOLNENE OBLEKE ZA FANTE od 2 do 8 let Prej $4.50 do $6.75, sedaj $3.95 do $4.75 $7-75 do 8.95, sedaj . .$5.50 do $6.25 Prej $9.25 do $11.50, sedaj $6.50 do $7.75 OBLEKE ZA FANTE 10—18 let Prej $6.50 do $9, sedaj..........$4.00 Prej $8.50 do $9.75, sedaj........$5.95 Prej $9.50 do $10.98, sedaj.......$6.75 Prej $10.95 do $12.75, sedaj......$9.75 Prej $15 25 do $18.50, sedaj.....$13.50 POSEBNO ZNIŽANE CENE NA SUKNJAH ZA FANTE v EN VELIK LOT SUKENJ ZA deklice Od $3.00 do $6.95 POSEBNO ZNIŽANE CENE NA KOVTRIH IN BLANKETIH PORHAT NA JARDE, temne ali svitle Od 50 do 65c vredno, sedaj........35c ' ANTON ANZLOVAR,6202 PAMERISKA DOMOVINA" fc (AMMUCAW TOMi) 8?' MU««*!«*« Afriko ----HM | l«Cl#^lwidpop^ti - $5.00 ^^fcaTptwu«. Willi 4mm —j — petflfr — ^ DEBSVEC^ hMkfm LOUfS/. Edit* I8IUIB MONDAY, WEDN*»DAY AND WDAY Read by 25.000 Slavenus io the Gty «f Clefdiwl ud ekewWe. rafcrtii^ rates on reqwst. American in spirit Foreign in language® btmi a* iiiwi slaas matter January 5th INS, at tka past afflaa at l-tliaflanl. Ohle under tka Aat at Marek Jrd, ISTt. _ fU^sa No. 148. Wed. Dec. 22. 1920 V I Ob Božiču leta 1920. Takrat je bila usehnila v deželi za mejo molitev sloven-I skih mater in onemogel je bil srd razboljenih očetovskih |i, Mati I Ne moreš se!" J Marija, žalostna pribežnica, je vzdihnila:« "Oh, kdaj 1 bo čas!'*'— Padla je noč, ginila je v jutru in je bil dan. Takrat je I stopil na Mengorski vrh mlad človek jn je pogledal v zoro m Je razširi roke: "Od vzhoda luč!" )ek mu je odvrnil: "Od vzhoda pomoč!" n kakor domotožje žalostne Matere je potožilo iz višin: "Ko bo čas!M * • » Videl sem v sanjah in so stopali pred Jeznega, da bi I mu tožili in bi sodil. Prvi je stopil naprei in je rekel: "Dobri I Ne dajo mi obiskati matere za goro!" Drugi je stopil naprej in je rekel: "Silni! Ukazali so mi sovražiti brata za goro!" Tretji je stopil naprej in je rekel: "Modri! Tepli ho mc, ker nisem preklinjal očetovega groba!'' Četrti je stopil naprej in je rekel: "Človekoljubni! V hišo so prišli kakor gostje in so me okradli." • Peti je stopil naprej in je žavpil: "Pravični! Kakor me je mati naučila sem molil, pa so rekli, da ne smem!" Glas se je vtrgal v molk in tišino, kakor nad brezdnom in dejal: "Sodili, smo vas, pretehtali vaša dela in jih našli pre-I lahka! a 4i a Tretji božič je, odkar40-45 lir kvintal. Slabo Je za I - • * r.; .v' « v miru vseh bratov ampak dan pričakovanja za pravi mir : in bratsko edinost. In da bi tak božič obhajali v prihod* njem letu je želja slehmega Slovenca, slehrnega Jugoslovana. , i > - ._**. _ ————————■ VOŠČILO K NOVEMU LETU! 1 , Vsem članom in Članicam Slovenske Dobrodelne Zve-' ze h koncu starega leta želim napisati par. besedi, katere 1 naj bi vsi upoštevali v novem letu. Prvič, vsak naj vsaj enega novega člana pridobi za svoje društvo, ta hujši agitatorji pa vsak vsaj enega vsak mesec. Drugič, vdeležujte se redno vsak mesec društvenih sej, kajti ako tega ne storite, ne veste kaj se godi pri društvu in organizaciji. Pomagajte obdržati red pri društvu. Tretjič, prečitfcjte Zvezina pravila in si jih zapomnite ter ravnajte se tako kakor je zapisano. Poleg tega pa berite tudi zapisnik vrhovnega odbora vsak mesect Bratje in sestre, ob novem letu si lahko častitamo, da je organizacija napredovala finančno in v članstvu. Zlasti vsa čast gre očetom in materam ter oskrbnikom, ki so dali vspisati svoje mlajše^ da se je pričel mladinski oddelek, ki je največja podlaga naši Zvezi, v katero bo začel pridno zahajati amerikanski^mladež. Vse se je storilo, da bo ta oddelek tudi na trdni finančni podlagi takoj od začetka. Upeljan je tako, da" bo vedno gotova stoprocentna blagajna, brez naklad ali zvišanja asesmentov. Le eno je potrebno, da se vsi poprimemo agitacije za nove člane in članice, in to v mladinskem kakor v odrastlem oddelku. Konečno pa želim vsem članom in članicam srečno, zdravo in veselo novo leto ter ostajam vaš zanapredek Slovenske Dobrodelne Zveze . ' John Gornik, vrhovni predsednik. IZ URADA V^H. TAJNIKA SDZ. Dne 20. dec. je bila zadnja bolniška podpora nakazana za to leto. Radi tega se prosi vse brate in sestre, ki so prejeli ček za podporo, da nemudoma menjajo Čeke, da pridejo do 31. dec. gotovo na banko. Prosi se vsa ostala društva, ki imajo na potnih listih, da jim pišejo, da ponove potne liste za dobo 6 mesecev. Člani, ki so zaostali s plačilom obresti, se jih obvešča, da je termin že potekel 15. decembra. Vrhovni odbor je sklenil, da se v bodoče plačujejo obresti vsake tri mesece, marca, junija, septembra in decembra. Vsem članom in članicam ter Mladinskemu oddelku pa želim vse najbolje vesele božične praznike in novo letQ 1921, da bi bili še bolj zadovoljni z našim poslovanjem in bi bil napredek Zyeze še večji. , _ ~ Fr. Hudovernik, vrh, tajnik. ve plapolajo na obeh šolah vedno. V šolah uče še slovensko in laško. Kakor veS, sedaj smo prodani. Sedaj ni več Slovencev tukaj, smo "Italijani", zahvala za to gre Trum biču in Vesniču. Tako toraj, Slovencev ni več: Tukaj smo Italijani, v Jugoslaviji so pa Srbi. Ako si narod ne bo pomagal sam, voditelji ga gotovo ne bodo rešili. Pa rtai zadostuje za danes. N. N. i Cleveland, O., dee. 20. — . Dragi mi rojaki po širni Ame ' riki in tudi na ono stran potoka...... Voščim vam vsem srečne in vesele božične ! pr&znike in Novo leto, da bi bilo boljše kot je bilo preteklo, no pa vsaj ne more biti slabši. No, dragi mi rojaki, kaj ne da vam je že dolgčas, ko me ni tako dolgo na okoli. A zdaj je zima in ne grem ven, dokler kukovica ne bo zapela, takrat bom pa že spet prišel pogledat. Seve, malo dolgo bo za čakat, ker dostim so že cajtenge potekle in zdaj v dolgih, zimskih večerih je pa težko brez našega časopisa. Jaz vam svetujem da kar sami pošljete naročnino, da ne boste v najboljših časih brez berila. Kar pojte na pošto in napravite money order, ali ček in ga denite v pismo in ga pošljite meni, ali pa naravnost na naš list. Vam povem, da naš gospod nrednik so zelo partiklih, če ni groša takoj cajtenge vstavijo. Seveda to ni lepo, pa gospod so gospod, kaj si hočemo pomagati. Najlepše in najboljše je, da kar sami pošljete, katerim je potekla naročnina. J a pa ta šmentani Rozino^ Jaka, me pa kar goni, da moram prec iti okoli, pa še zdaj pozimi, no, lep svetnik je. Takoj se skregava. "Pa ti poj di," mu pravim. Pa še v Min-nesoto me sili. Jaka, ne boS kaše pihal, tam so volkovi, zdaj ne grem pa ne grem, poprej ne, da bo ku kovica pela. potem j>a ja. Drugi pot vam bom pa še nekaj povedal, za danes je dovolj. Kateri ne dobiva redno lista, ali je sploh kaj narobe, naj mi blagovoli naznaniti. Rad vam postrežem. Voščim vam še enkrat vsem skupaj vesele praznike in srečno Novo leto. John Grdina, zastopnik, "Ameriške Domovine". 1207 E. 60. St. Cleveland, O. -a Newburg, Cleveland, O. Malo čudno se vam bo zdelo, k^i ne, ko dobite ta dopis v roke. (Zakaj pa, saj smo jih vajeni? Op. ured.) Božič se nam vedno bolj približuje, nt kmalu nastopi zopet doba koncertov, iger in drugih takih veselic. Tukajšnje društvo "Zvon" bo pfvo, ki priredi svoj drugi koncert in sicer v nedeljo 26. dec. koj drugi dan po božiču. Gotovo se še ljudje spominjajo prvega koncerta dr. Zvon. Akoravno je dvorana Slov. Nar. Doma velika, pa je bila napolnjena do zadnjega kotička. Ravno tako je tudi sedaj. Dr. Zvon pričakuje velike udeležbe, kajti program je bogat, kar i bo razvidno v listih. Toliko o koncertu. j Dne 2. jan. 1921 priredi dr. sv. Ane igro "V Ljubljano jo dajmo". Uloge so v dobrih rokah, in upati je, da. bodo igralci in igralke eastno rešili'in rešile svoje uloge. 9. jan. pa pride "Debeluhar" na vrsto. K<**je dr. Zvon priredilo omenjeno igro 7. nov. je bila dvorana nabito polna, in sedaj bo to igmzopet igralo dr. Zvon v korist Slov. Nar. Doma. Kdor jo je enkrat videl »bo gotovo zopet navzoč in bo tudi svojega naStra.1) f "t ■ " • " % S> f^w a M7kT*^ V h v*v II 3 C C CATANIA t A IMA TAN \ 3. iX oAAUlllA, 14.UUV 1UPI, ■T Odplove iz Halifaxa 24. jan. Najboljši parnik ki odplove 22. januarja 1921 ] Cena D. razreda..................$180*00 j Cena ID. razreda ... ..............$125.00 in $5.00 vojnega davka. Direktno v Hamburg. Cena 3. razreda: Oderburg via Hamburg............ $129.20 J ,( in $5.00 vojnega davka. v V vašem mestu je lokalni agent. Pojdite k njemu. M/WMVMMMMAMAAAMAMJUUIMAA^^ Za Božič. > - Ako želite, da pride vaša denarna pošiljatev ob pra- ( J vem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim * j za božične praznike tedaj se posluiite našega denarnega ) zavoda, ki -je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan | ) Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za pošiljanje 4 ) denarja. / 4 J Izplača direktno v Ljubljani.. j ) V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi j ) bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo ( ) Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Lju- ( ' bljani. ( ' Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v sta- ro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske Črte J I Premoženje te banke znaša Šestindvajset milijonov. ( ) Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. { ) Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. ( IH« Lake Shore tanking & Trust c* J I E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. - 4 I IN SEST DRUGIH PODR02NIC. < CUNARD ANCHOR LINE PARNIK CALABRIA ODPLOVE 28. DECEMBRA DUBROVNIK IN TRST CENA 3. RAZREDU: DUBROVNIK .... $135 TRST.........$115 In $5.00 vojnega davk«. & S. CARONIA ODPLOVE 15. JANUARIJA 20.000 TON DO V NEAPOLJ Cena 3. razredu Trst via Neapolj____T?.....$104.50 In $5.00 vojnega davka. V vaSera mestu je Cunard Anchor Line xastopnik. Pojdite k njemu. Bila sem bolna na srcu celih 5 let. Poiskuspa sem mnogo zdravnikov a vse zaman. V obupan ju sem se še obrnila na slovenskega zdravnika ki-ropraktike Dr. Alb Ivnik-a ' t 6408 ST. CLAIR AVE. ■ - f ■ ■ ' ' ' ter popolnoma ozdravela v teku enega meseca. NJega zelo priporočam rojakom in rojakinjam. MARY UMEK. 5513 Carry Ave. Dr. Župnik ae j« preselil s lofrozdravniftkim uradom od 0127 St. Clair Ave. naCISI SL Clair Are. na vogal ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti. Glejte na napis * " DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, oblJčite dr. Župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik praktieira ie sedem let v tej okolici. UradM are: od 8:30 zjutral do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od JB:30 - 12 Nujni slučaji vsak črna. Pokličite Crest 7*f L NAZNANILO. Nainanja &e članom Jugosl. N. Doma v Euclid, O. da se vrli seia 4. nedeljo ob 2. uri popoldne. Toraj so pro-leni v9i člani, da se te seje udeleie b'ez irjems. Na seji se bo prebrsl celoletni račun, kakor tudi pravila se bodo brala, da bodete vedeli, pod kakim sistemom bomo zanaprei poslovali. Proiens so tudi vsa tukajiaa druitva, iz Euclid in Nottinghama, da create Jugoslovanskem« Narodnemu Domu na roke, kakor bo Šel tudi J. N. Dom vsem druitvom. Ako pomagamo ed*-'drugemu, nam je napredek zagotovljen. Sloga jači, nesloga tlači. Opozarja se tudi vas Jugoslovanska druitva v Clevelandu In Collinwoodu, da se le sedaj oddajajo dvorane J.N. D. ta poletne veselice. Sedaj je Čae, da si Izberete boljSe nedelje. Odbor J. N Doma bo skrbel za vse potrebne na- \ v prave, da se cenjenim društvom olajša pri prireditvi veselic in drugih zsbav. Cenjena društva bodo bprostila, ker v začetku ne more biti vse tsko pripravljeno, da bi vsem ugajalo, ker vsak začetek je trnjevs pot, kar vam je znano iz lastnih skušenj. Toraj vsi člani na sejo v nedeljo 28. dec. ob 2. uri popoldne. Odbor ima tu* M znaka J. N. Doma, katerega bi moral vsak član in članica imeti. Cena $1. jugoslovanski Narodni Dom priredi veselico na Silvestrov večer. Tem potom so vabljena vsa slovenska in hrvatska druitva in sploh vsi Jugoslovani v Nottinghamu in EucHdu, da pose-tijo to veselico.~Za lačne in iejne in ' druge zabave potrebne bo obilno preskrbljeno. Poeebnost bodo domače klobaie s kislim zeljem. Pridite, ds se prepričate. ^ ODBOR J.N.DOMA(l4£, ^ ■ $ '' ""IILJU-ULJ1 f ,..l!i" 11' " -'- Jj'- . Jf~> .'" ' ,V" * i«. —» 1 gji— »i ii -l#U»l 1-lLl—IW^Hp | ''Sebeiuharbože Jkrtel to zopet dovolj smeha in šale. Toda naj končam, da se ne , oglasijo škarje. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! y' M. Rakar. — V četrtek,23. decembra bodejo na Common Pleas sodniji, v sobi sodnika Manuel Levine dobili sledeči rojaki državljanske papirje: Jakob Makovič, Frank Pauč-nik, Chas. Verant, John Po-držaj, Jos. Safflich, Miha Su-hadolc, John Knez. KOLIKO JE " DRŽAV NA SVETU. - Liga Narodov je pri svojem zadnjem zasedanju v Ženevi, Švica, izdala sledečo -Statistiko narodov in držav sveta. Sledeče države so bile originalne Članice Lige Narodov: Anglija, Francija, Italija, Japonska, Belgija, Bolivija, Brazilija, Kitajska, -Kuba, Grška, Guatemala, Južna Afrika, Avstralija, Canada, Hay ti, Liberia, Pero Poljska, Portugalska, Jugoslavia, Rumunija, Siam, Ce-ho - slovaSka, Uruguay, Indija, New Zealand, Egipt, o-reja, Hedjaz. Sledeče države «o se pozneje pridružile Ligi Narodov: Argentina, Chile, Colombia, Danska, Nizozem ska, Norveška, Paraguay, Perzija, Salvador, Španska. Švedska, Švica, Venezuela. Sledeče države so prosile Ligo Narodov za vstop in se je dovolil: Finska, Costb Rica, Luksemburška, Avstrija, Bulgarija, Albanija. Sledeče dežele so prosile za vstop, pa niso še članice: Estonija, Georgia, Iceland, Letvia, San Marbto, Ukrajina, Armenija, Lichtenstein. Sledeče države niso še v Ligi: Zjed. države, Nemčija, Rusija, Turška, Mexico, Honduras, Afganistan, Nepal, Panama, Nicaragua, Abesinija, San Domin «0, Ecuador, Ehutai^ Oman, Tunis, Zanzibar. Umrl je Škof ji Loki v so-I boto 20. nov. Kari Kemperle. Umrla je na Vel. Poljanah « boštna upraviteliica, gdč, AnaPicek, ki je kaj zvesto . opravljala svojo težko službo s in poleg tega sama stregla svoji nad 80 let stari materi, katera že več ni mogla iz postelje. Aretacija carinarjev v Dalmaciji Kakor Doroča "Trgovinski glasnik", je mini. trgo ; vino poslalo svoje inšpektorje v Dalmacijo, da pregledajo tamoSnje carinarnice. Pri tem pregledu je bilo aretira-nih več catinavjev, ki so sporazumno s tujimi denarnimi zavodi vtihotapljali tuj denar. Neveste in EI r; družice, , ki ielijo biti ličoo i jene, imajo na razpolago dobro izvežbano moč v tej stroki, ter vas vsestransko t zadovolji z delom. Izdelujem na roko paj-Čolane, (šlajerje) lično in ;h» vašem okusu. Cene zmerne. Pokličite po Bell Phone i NOTTINGHAM 439 - R, ali pišite. TONICA GRDIN A, 18113 NOTTINGHAM ^ ROAD NAPRODAJ JE AVTOMOBIL REO modela, speed vagon 1918, v dobrem stanju, 413 Caxton Bldg. telefon: Main 6177, Central 75S1-R. (149) ■ .. ■ «■------- ----------- I HCE SE mala GARAŽA za malo I strojno tovarno. Piiite na W. P. 5211 ^ Luther ave._(149) JAVNA "ZAHVALA: Slavonic Immigrant Bank 436 West 23rd St. New York. N. Y. % Cenjeni gospod js>- Dne 22. septembra sem od vas pre. lela potrdilo, da ste poslali v mojem Imenu Mariji MiheliC v Gradac na r Dolenjskem Bela Krajina ,*nesek od K 2143 a danes sem pa dobila prejem-Do potrdilo imenovane gospe In tidim g da fe dne 14. oktobra prejela njen de-Isjnar brez kakšnega odbitka za stroške Ker ste liplačali denar v tako kratit, lem času, ** čatim dolino, da se vsm L Javno »ah vali m In da vas vsem, s ka-||grimi pridem v dotiko, najtopleje pri- S prijstoljskim pozdravim MARIJA MIHELIC, Box 40, Man-Httlte, N. j. dne 20. nov. 1990. Slavonič Immigrant Bank, ' 436 WEST 33n* STREET, NEW YORK, N. Y. GLAVNICA $100.000.00 - ZAL02NI (REZERVNI) FOND $30.000.00 i USTANOVLJENA PO POSTAVAH DRŽAVE NEW YORK v Telefon: Watkins 7799 PO&ILJA DENAR V STARO DOMOVINO najcenejše po dnevnih trinih denarnih cenah. IZPLAČUJE GA, kljub obstpjjčem slabem železni&kim in poštnem prometu v Evropi, TEKOM TREH TEDNOV naslovnikom v domovini in dobiva od ■)' njih lastnoročno podpisana prejemna potrdila v TEKtJ 5ESTIH TEDNOV, katera pošlje posiljalcem denarja. NAKAZANI DENAR se izplačuje naslovniku v celem znesku brez odbitkov za kakšne stroške. _ ZA TOČNA IZPLAČILA jamči s celim svojim premoženjem. Razun najhitrejšega in najtočnejšega pošiljanja denarja v stato domovino, prodaja PARNIŠKE USTKE preko Atlanskega^ Oceana, Sredozemskega in Jadranskega Morja po odrejenih cenah. Pobriga se za svoje potnike, njihovo prtljago, udobna prenočišča v domačih hotelih ob primernih cenah in za vse ostalo pri potovanju. DOBIVA POTNIKE IZ STAREGA KRAJA in daje vsa pojasnila o tem brezplačno. Priporoča se rojakom, da se v potrebi obrnejo nanjo v svojem maternem jeziku. s v f . : Slavonic Immigrant Bank 436 WEST 23rd STREET, NEW YORK, N. Y. $ Jt • V / . • __________ <£_,___ ______'"- -» JAVNA ZAHVALA! Slavonic Immigrant Bank 436 West 23rd St. New York, N. Y. Cenjeni gospod}«-pri banki:— i Prve dne meseca septembre sem poslal po vas par tisoč krog Ljubi Čavit prejela poslani Ji denar v celoti brez kakega odbitka za stroike. Ta denar |s prišel prsi k izplačilu kakor sem mislit in isto se vsm javno najlepie ! zahvaljujem bi vas priporočujem le jfMfl dragim rojakom, da naj se ns ; vašo točno in'hitro poslujoče banko obračajo. Ostajam s spoštovanjem vai > JANDRE MILJANIC. Gauley Mills 1 W. Va. P. O. Box 2, dne 8. no?. 1920 IŠČEM primerno STANOVANJE, obstoječe k 3-4 sob is novoporočenca med" 55. in 79. cesto Vprafta ss v uprav niitvu lista. (150) ■ ■■ 1 ■ IŠČE SE STANOVANJE 3-4 sobe s kopsIIMem med 55. la 71. assto, med St. Clair svs. In Superior svs. Kdor ima kal naj naznani na upravaifttve lags lista. (149) . Rail cvš THE BIG STORE , $5.95 do $8.95 Bluze Najnovejše Georgette bluze, s pentljo zadaj ali tuck-in vzorci, d» ^^ CA r.cžno okrašene z biseri v kontrastnih barvah ali pa s čipkami, spre- *P daj in zadaj^M odeli so z dolgimi rokavniki ali kratkimi, z okroglim ^ J- ali V vratom. Te bluze dobite sedaj po izvanredno znižanih cenah. Ne zamudite te prilike. ČISTO VOLNENI JOPIČI (SWEATERS) — Ti jopiči so ta-ko gorki in udobni kakor so v resnici krasni, in jih prav lahko nosite

Jn stanovanje. 6120 Glys ave. (148) VEČ FANTOV se vzame na stanovanje in hrano ali brez hrane. 5126 ( Superior ave. T. Boslck._^14S) V / National Drug Štore f * SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Claif ate. to M. ee* ca. S posebno skrbnostjo izilelu lemo zdravniške preIMIi>s »rlteatt* m St'Hta* mmmmk*. Varajte svoje otroke 1 > SEVERA*S : Cough Babam 1 1 »t^ ^fl^ilo'S pon^liTd« "d t^ma^ Navadni InielJ, , t ko poviroCt imu boMlat, toda 1 11 SEVERA'S > COLD AND GRIP TABLETS I I (Strarovi Titbtott ptotl pntilada in «rlp|) bo suwUiTl u odporno« pri prehladu * I I kratkem Času. odvajajo naa« poaledh* la pnpr«eix> gripo ali laSaanoa Po vash I I Ukaniab. Caaa SOo. (HARD UNE j S5. Aqwtania^5. jan. i 46.000 ton Za Cherbourg In Sontkamptoa v Tlketi se prodajajo naravnost is HAMBURG in PASSAU | 0 Cena 3. razredu: j I Hamburg via England .. 1125.00 Paassu via England ... 1129.80 in $s voj. davka. [ V vašem mestu je lokalni I agent Pojdite k njemu. CDNARD-AWCHOR UNE ^ S. S. ITALIJA S. S. PANNONIA Odplove 30. jan. v Odplove 22. jan. v DUBROVNIK in TRST. DUBROVNIK in TRST pena 3. razreda: Cena 3. razreda .* Dubrovnik ..... $125.00 Dubrovnik......$125.00 Trst ------. r.. $115.00 Trst .............115 00 In $5 vojnega davka In $5 vojnega davka V vašem mestu je Cunard-Anchor agent. Pojdite k njemu. ^ N 1 t / \ Izvanredno znižane cene za božične praznike. $13.50 moške svilene srajce 00 $1^.00 moške svilene srajce 00 $40.00 moške obleke $20 ^00 $18.00 obleke za dečke ^ 2 00 $12.00 obleke za dečke 00 $17.25 ^uknje za dečke ^ 1 ^ 50 $15x0 suknje za dečke - ^ 1 0 00 $5.00 moške kravate 00 $4^oo, moške kravate J 2 50 $3.00 moške kravate ^2 00 BELAJ & MOČNIK, 6205 SL Clair Ave^ Cleveland, Ohio ,1 • «•* •• * • ■ T« I Premislite dobra, komu boste vrofili denar j za poslati vstari kraj ali pa za vožnje listke Maj iivimo t «mi NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša poauti hKre bogat, na |M« da svojega bttflnjaga. Rasni agent je in zakotni bankirji rastejo povsat, kakor goba po deiju. V teh čaaih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke atarim iakuAa-nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoie ! polniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne poiiljctve se zadnji čaa primeroiha sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. s , Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. " " (• • ' ... > • 4 • ■ ■ -ti Frank Saksct 82 Cortlandt St. x New York, N. Y. ir^dLti* X-žarki preiskava za $1.00 C* sts bsfcal, kros ssbs ka| >s vais Mmm. sMbrifcs sis is sSs^ ^■lli Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k mm Jaa idravim vaaksvrstas »sslalas bslssnl assiklk la ftaask. ssjsdas pa MM hn% Ms MsM sbisti, jeter, pljuč, milic, srca, nesu la «vla. S padi* X tsrksv, slsktriaitots ta nMfsas najislf aaM801 u<*4v)»enU. b odete postali bsllli v aa|kra|laa aMflSlsM lasa. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspsha je meja skrbaa met«da prsisksvs, ds ds«snsm, ksj vas >sll. Ju rsens. x tarke stroj, mikroskop in ksml&ns snallss tsr vse sni nstvsne metode, da pransjdsai vsrsk vsiegs trvbUl Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje possbno proučavanle mstsd, ki s« rablje ns evropskih klinikah v Borltam, Usndsa«, Duasiu h rUu in Rimu in moja dvajsstlstna skuinjs v sdravljea|a afcatatti ta kNoMafll Msaata mmiSta ta ftaash m daje prednost pri tdrsvHsnla ta asojl uspehi ss bili faks asdevslHvt. Jaz rabim veliko krvno Iredstvo 606 in 914. Vse idrsvijsnjs absslatns brst bslsOta. VI ss lahks ssassste aa peOtsns mnenje, pvMsss »eeusibr o naibotie zdravljenje ca ceno, ki |e morsts plsOstl. £t ie vaAa boiexen neoadravljiva, vam taks) pt vam. Ca )* ssdrsvljiva, hsSsta esdrsvIN v nslkrslfts* (tovorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "aPECIJALIST" 5511 Kur lid Ave. bliiu 55. costs Room SSI. Drags nsisHspjs CIststanT, Mm Uradne urs od 9:30 zjutraj do . . ..ct V nedeljo 00 IS de f. A '' ' || VisoSlt« kronika ——■ Dr. Iva* Tavčar. 0 -------- "Le kriči, nič se te ne bojim, hudičeva mati! Kadar pogineš, bomo že skrbeli, da te s kolom prebodemo prej. kot te zakopljemo za plot! Potem pa glej, kako boš uhajala z groba, ti ostudna copr-nica!" "Prej kot misliS," se je to-gotila Špela, "te bodo žrli črvi, veliki, beli črvi, ker si se lotil dekle pravega Boga!'' Nato se je s prijazno besedo obrnila k meni: "Ti si pameten! Ti bo§ dober gospodar na Visokem in veliko boš pridelavah — Tvo ja bisaga je široka in nabasana. Morda imaš kaj žganja v njej? Privošči mi ga par požirkov!" I Res sva imela žganje pri sebi, in da si ne nakopljem njene jeze, sem ga ji natočil v leseno skledico, iz katere je prej pila vodo. To skledico sem napolnil skoraj do polo-, vice s pekočo pijačo. In sedaj sem se čudil, kako urno in kar v eni sapi je izpila natočeno žganje. Takoj sem vedel, da ga je v življenju že obilo popila. Hvalila me je in klicala name vse milosti zveličanih skakavcev, ki so nekdaj na svetu postavljali tempeljne in plesali v čast ljubemu Jezusu. Kaj sem tudi hotel storiti t Lukež je sicer grdo gledal, ker se tudi sam ni ogibal žganja. Ali taka ženska, ki ima {jotovo zveze s hudičem;-m to ahko veliko škoduje, .bodisi da nam zagovori brejo kravo, bodisi da nam napravi črne oblake in točo, katera potem i vse razbije, kar je bilo seja-nega. ~ ~ ' Bog ne daj, da bi gospo- < ski, katera nam je od Boga ] postavljena, kaj očital! Dobro skrbi za nas; ali vendar 1 ne morem molčati in izreči j moram, da se premalo meni 1 za take hudobne stare ženske I ki so s hudiče^ v zvezi in ka- < terih je več na svetu, kot mislimo. če bi se nam kako noč ] odprle oči, videli binned nji- I mi dosti znank, ko jahajo pod j nebom okrog. Vi pravite: utr- : nila se je zvezda. Pa ni res. Takrat pade taka Ženskar ki j se svoje službe še ni privadi- j la, z metle, prej pa kot buti < na zemljo, jo vjame satan, da < si ne polomi kosti. ] To je bilo moje prepričanje < tisti dan, ko sem skakavki, ; Speli Ocepkovi, natočil svo- 1 jega žganja. Gospod Jezus ni bil zadovoljen s tem prepričanjem in v svoji pravičnosti je poslal i name bridko in trnjevo pok o- I ro. Kakor je bila prei skakav- s ka omagala vsled plesa, tako je omagala sedaj vsled pija- i če. Zaspala je. Takoj sta bili pri njej mlaj- i ši tovarisici in z veliko spret- 1 nostjo sta pretipali krilo in : vse dele njene revne obleke, kjer bi bil lahko všit kak denar. Pritipali pa nista ničesar i ker je bila Lukeževa beseda prazna beseda in tja v en dan izrečena. Ciganka je očitala Lukežu, da je lagal, ko je čenčal o cekinih, ki naj bi bili všiti v skakavkino obleko. Hotela je, ker v obleki ni ničesar iz-teknila, na drug način zaslužiti. Obrnila se je k hlapcu z besedami: "Plačaj sold, pa ti pregledam roko!' Sold je bil za Lukeža že visok denar in še pri plesih ga ni nikdar rad plačal. Zatorej je zaprosil: "Izidor, plačaj! Taki vražji babnici ni varno kaj odreči.'' Ker me je pregrešna radovednost premotila, plačal sem ženski dva solda, da bi tudi meni vedeževala. Pregledala je najprej Lu- i keževo roko ter brskala s prati po njegovi dlani. i "Brate,' je' vzkliknila, i Of ' ■ . ; ■ \ - "globoko si brodil po krvi, r da je kar čudno, da se nisi i vtopil v njej; tudi kri žensk . in otrok je vmes.'* Lukež se je odrezaj: - "Kaj čenčaš? V naši dolini • ve vsak, da sva bila s Polikar- I pom v nemški vojski. Da tam ■ nisva rož trgala, ve vsak otro- ■ čaj. In ti bi tega ne vedela?*' Ali ženska mu ni izpustila roke ter je še dalje opazovala njegovo dlan. Končno jte slovesno izpregOvorila: i "Ne streljaj, brate, ne streljaj in nai se še tako tolče po > vratih! Ne streljaj, da ne .ustreliš sebe j" Hlapec ji je iztrgal roko ter zagodrnjal: "S čim naj j streljam? V gorenji hiši visi stara mušketa, ki že deset let ni bila nabasana. Nisem neumen, da bi s to streljal! — Odlazi!" Ciganka se je živo zasme-Jala ter posegla po moji roki. Tudi meni je s prsti premerila črte na dlani ter izjfrego-vorila: "Revež, tvoja roka tiči v človeški krvi, ki je pa nisi sam prelival. Ali delal boš pokoro za to kri in nobena želja se ti ne izpolne na zemlji! Pot, ki io hodiš danes, je prazna pot. Nisem v stanu popisati, kako mi je zatripalo srce, ker sem slutil že prej v svoji duši, da mi bo delati pokoro za očetove grehe! Ciganka je opazila, da sem prepadel. Ker se je veselila moje groze, je Še dostavila: "Umrl bos, in ko boš umiral, bo prestreljeno tvoje te-loP Tedaj je zaklicala tovariši-ca: "Najin mož prihaja!" Ti dve grdobi sta imeli torej sku pa i enega moža! Iz zelenega grmovja je prikorakal cigan Dušan, ki sva ga bila poprej motila pri lovu. Na rami je nosil srnjaka-kozliča, katerega je bil vendar zalotil v tihem gozdu. Mož dveh žen je vrgel svoj plen na travo; pušica je tičala živali v vratu. Naju ni pogledal. Legel je na tla in zar-jul: "Jesti!" Obe njegovi ženi, tako ciganka, kakor druga — pozne je sem izvedel, da je bila hči ! dobrega grunta rja v Selški | dolini in da jo je s ciganom popihala od doma poštenega i očeta — sta bili kar v hipu I zgolj ponižnost in postrežlji- I vost. Ciganka se ie sladkala: "Najprej nekaj posebnega! Ali molim te, Dušane, da se I ne huduješ, če bi ne bilo do- I bro!" Pristavila jfc še: "Na te ' sem mislila, ko sem kradla/ "Ajdi k vragu!" je Godr-„ I njal Dušan. Tudi ona se je I razburila ter odgovorila jezno: "Boš pa pustil, če ti ne bo všeč! Dotakniti pa se me nikari, ker bi se branila V1 Natoje nadaljevala: "Ta Felenič, ki v Selcih ' mašo bere, ki vse ve, ki zdra- ' vi ljudi in mlade prašičke, ki J se razgovarja s teletom v kra- | vi, je dobil z Nemškega ali bogve odkod neko novo repo, ter pripoveduje, da je to najboljši sadež, kar jih je Bog ustvaril! Na vrtu, kjer si mu spomladi ukradel velikega petelina, je nasadil to zelišče v dolgih vrstah. Zadnjo iloč sem poruvala nekaj vrst in danes sem ti skuhala to novo i jed, Dušane dragi!" "Ajdi k vragu 1" je bil ciganov zopetni odgovor. Ciganka je molče iztresala I iz lončka, katerega je bila že pred nekaj časom odstavila od ognja, novo jed v skledo ter vse skupaj postavila pred j svojega ožganega moža. Kolikor sem opazil, je bila na- | sula ciganka v posodo nekaj I takega, kar je bilo podobno šiškam, kakor rastejo nt naših hrastih, samo d« so bile | rjave. Qgan Dušan si je narolnil I kn^Pb(Jsi-a* jd tilled | prevroča alt pa zoprnega J okusa. Z nogo je sunil v skle I Nekaj jih je priŽkfel© tja, n kjer sva midva ležala, in Lull kež je pograbil v dve ali tri, ker ga je gnafa radovednost, ? nakateri so tisti čas bolehali 1 Poljanci in Poljatike. Nasta-[ la je zmešnjava. Cigan se je od jeze dvignil, a v tistem hi-. pu sta se njegovi ženi oboro-1 žili z gorjačami. Če se je potem vnel pretep, je Dušan 1 prejkotne ukrotil svoji babnici, padla pa je gotovo marsikatera gorka tudi po rjav-1 kasti njegovi koži! 1 Ali midva nisva čakala, marveč sva pobrala svoji bi-sagi ter urnih nog odhitela po stezi. Bila sva že precej ' daleč od pregrešne družbe,1 1 ko sva se nekoliko odsopla in oddahnila. "Kaj misliš, ali bi ne bilo prav, če tudi midva pokusiva župnikovo repo?" Na odprti dlani mi je molil Lukež tri šiške, katere je bil prej odnet sel ciganu. Vzel sem eno. "Čemu ne^ saj je zrastla na krščanski zemlji!" i Ali grižljaj je bil plevak, brez vsakega okusa in tanka kožica je tičala v njem. ki se je neprijetno prijemala zob, tako da sva bila vesela, ko sva s težavo vse skupaj zopet spravila iz ust. Izrekla sva sodbo, da gospod župnik Felenič s to novo repo ne bo odrešil Selške doline! IV. Še dolgo Časa in po hudi vročini sva hodila ter prav pridno pila iz studencev, ki so pogosto močili najino stezo. Tu sva se srečala z beračem, tam pa naletela na pastirja, ki je čuval drobnico. Povpraševala sva, če sva na 1 pravi poti, ker bi bila lahko zašla. Popoldne je bilo že do poloviče poteklo, ko sva do- 1 spela do dvorca sredi lepo ; obdelanega sveta. Tu-sem se je bil naselil Jeremija Wulffing ter si napra- : vil novo domačijo; gotovo je i delal pridno in težko, ker Je i moral prekopati dosti sveta, i Postavil si je novo hišo, ki se i je čedno razločevala.od~koč, katere opaziš po tem hribov- i i i i ka v tem bivališču. > Prvi hip sva Jjiialila, da ni . nikogar doma. Nato sva pa , le opazila, da je sedela za veliko mizo stara ženska, popol noma s|Ijučena, np. obratu , guba pri gubi, drugod pa sama kost in koža! Tu in tam je zamahnila z velo roko po t nadležnih muhah. Izprtgo-voriJa je nekaj besed, katerih nisem umel, ker je bila ta nemška govorica podobna škripanju kolesa, kadar s težavo teče po ostrem kamenju. Lukež, ki je bil bolj vešč tega okornega jezika, mi je povedal, da bi ženska za mizo rada vedela, kdo sva. Ko sva pri peči odložila bi-sagi, pristopim k mizi, kjer 1 mi je starka pričela praviti, da ni nikogar doma in da so vsi na polju. "Z Visokega sva!" sem vpil; zdelo se mi je namreč, da je ženica tudi gluna. Ž mrtvim očesom je gleda- ( la v me in je ponovila: "Z Visokega!" Zamislila se je. "Kje je že to* moj Bog, kje je že to?" i "Sin je/' je zatulil Lukež vmes, "Polikarpa in njegpve žene Barbare.'' To ji je nekaj ojačilo spo- 1 min in poCasi je pričela: "Barbara —! Imela sem hčer in Barbara ji je bilo ime. Odpovedala se je svetemu evangeliju in od tedaj ni bila < več moja hči. Vrgla sem jo 1 iz svojega srca, kakor se vrže 1 plevel iz njive. Ustrašila se je krvavih grajskih hlapcev, — 1 moja hči m več! Ne govorite ! mi o Barbari!" Govorila je v oddelkih. Od 3 oddelka do oddelka je pre- 1 mišljevala in beseda je kapa- 1 la od nje, kakor kaplja voda -od žleba, Če se suši studenec ] v poletju. < Lukež je pokazal name ter < kričal: "Vaše Barbare sin 1 je P 1 "Njen sini" je vzdihnila. i "Sedi sem, da te vidim od bli- ( zu, ker so moje oči podobne I trski, kadar pojema. Svitloba I * mojih oči, tudi ta ni več pri \ I meni!" je jadikovala s psal-Jč mlstom. : y Sedel sem k nji,v kot ip zjč roko me je nekaj časa tipala1 J^f h^cjž obT^z ima I \ ^U^spSi^lec čistega I j ^Jter W^ t^'^^^ya j šepetala je: "Njen sin je tu, j a prišel je k meni kot tujec, j Tudi ta bridkost je morala j mimo menel Sedaj bodi ko- i nev I Postavil sem korec in ta- J krat je deklica opazila, da ! sem tujec. 3 Nekoliko je odstopila in ( nepremakljivo ie zrla name, j kakor da je podoba v oltarju. 1 Hipoma ii je na belem vratu j — silila Icri pod kozo, če tudi I na licih, ne vem, ker ji je bil C obraz vsled dela na solncu ožgan in teman. Pil sem iz -korca ter za trenutek obrnil pogled proti nji. še vedno je njeno oko tičalo . na mojem obrazu. Sedaj pa se mi je zopet zdelo, da ji je zginila z I vrata vsa kri in da je nekaka Iplahost napolnila njen po-gled. * Ali svojega očesa še vedno ni premaknila z mojega obraza. Dalj« prihoda HA. -_1_ ">>.,.>/'''; -tj /' & • ''^lli.*. "T"' ii*? Voščilo. abates-— T ' i'MF" Vsem Slovencem in Slovenkam vošči vesele praznike in srečno novo leto! Dr. J& A. Neubergcr. *" 1 s ^ i j|jk Za Božič g^ UST Za Novo leto ^^ j Imam v zalogi fine britve, pase, škarje,,brivne stroje ter sploh vso brivno in rezilno pripravo. ~ ^ ~ lr Posebnost je Twinplex Stopper za brusiti Gillette brivne nože. Deset let jamČen. «1 MmW Velika izbera pušk in nabojev. V^A^pK/ American Beauty električne likalnike, in elek- |J\ JBJvjBL trične žepne svetilke vsake vrste. M jjFujP^Jtf V zalogi imam zopet dobro poznane White ffl Ul šivalne stroje, navadne in na elektriko, za gotov lll^^jNt u\9l I denar in na mesečna odplačila. ^^ M \ Brusim britve, ter popravljam puške, samo- Jf krese in Šivalne stroje vseh vrst. j ,1 | rrxxmiiiiii^iiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinj Želim cenjenim rojakom vesele božične praznike in srečno Noyo leto. riiii»iiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini»n F. K_. *Bauzon, 5920SLCliir Ave. Cleveland, Ohio ■ . \V v ' • \ \ I r ^^ - - --—— n i Ako hočete-- 4 w M dobro kosilo in vefcr jo ob praznikih, pridite v slovenski restavrant fl Josip Miiavec, » 6110 ST. CLAK AVENUE. 0 A Vesele praznike in ti 4 srečno novo leto. Ll MONEY ORDRI! H ■ i Drafti in pošiljanje po kablu v Jugoslavijo in druga dežele, po najnižjih cenah. Naprodaj jugoslovanski in drugi denar. Vprašajte pri vsaki naši podružnici American Railway Express Company ali v našem tukajŠnem uradu 2048 East 9. cesta, Cleveland, Ohio | Pišite v vašem jesiku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT AMERICAN EXPRESS COMPANY 65 BROADWAY, NEW YORK m^m^^^^mmmmmmmmmmmmmmmmrntimd i . . , Tel. Mala 1441 T4. Central 8821 W • I ^vC12D.su©1 S. CpueziacL L SB PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 KNGDTO8 BLDG. OmM, OU. I I - T^W Mrs. ctnei onowaen pise v > "Anglija je odpravila iz sol pouk o veri, in zgodilo se je siji je učiteljem prepovedano rabiti v soli besedo "Bog". Zbranjeni so vsaki kipi in svete slike. Boljševiki bi najraje odpravili te kipe in slike -4&10 iz privatnih stanovanj, toda zaenkrat se tega ne drznejo, ker vedo, da si nakop-ljejo ogromno jezo naroda nad sebe. Nazori komunističnih voditeljev o tem so jasno izraženi v mnogih manifestih. Boljševiki pravijo: ^Religija je sredstvo, s ka- stranka je svestna si, da se bo delavska masa rešila reli-igijoznih presodkov, kadar postane razredno - zavedna. Dalje: "Cilj boljševiške stranke je, da razruši zvezo med delavskim narodom in med vsa-PSm verskim prepričanjem. Ob istem Času mora biti duh i delavske mase "osvobojen" raznih religijoznih presod-* kov. Vsako versko stremlje-- Uje, obredi in običaji se morajo dosledno zatirati, dok-Jlef narod na vero popolnoma pozabi." Interesatno prTtem pa je, da so etrkve v Rlisiii nepre--stano polne. Boljševiki pa. ki so povzročili ločitev cerkve države, računajo na to, da bo mnogo ljudi odpadlo od ■■5» k®? bodo morali cerkve •ifoi vzdrževati, ko je držav-na podpora odklonjena. Da to ^ resnica, nam kažejo naj-pJlie Zjed. države, kjer ljudstvo samo podpira cerkve, in ne samo, da število vernikov raditega nazaduje, pač pa se t noži vsako leto. In kdo ho--v Rusiji v cerkev? Mrs. Snowden pripoveduje, da Je 'videla v cerkvi ljudi vseh sta- nqv, pove&noma pa siroma--?——— I * a •' M , .j. . lf L. • n.J! » I. 4 1*1 ... ^ je bilo v Rusiji mnogo popov, < ki so nastopali na sleparski ] način, in da so ti popje od- J pravljeni, je bila velika ko- ; rist za narod, ker kar je osta- < SKo^erima velik up^vf na versko življenje Rusov, 1 katerega boljševiki z odred- J bami ne morejo zatreti. J Medtem ko so boljševiki iz < sdt in javnih prostorov od- < stranili slike svetnikov in ! Boga, z izjavo, da je to "ma- ! likovanje" pa nikakor niso mislili na "malikovanje", ko j so zapovedali, da se morajo ] v solan obesiti slike Marksa in Lenina, dva prava malika za ruski narod! Boljševiški režim v Rusiji je dostojen naslednic inkvfodje. || Molar & Oblak, 9206 SUPERIOR AVE. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Garfield 511, Lincoln 1625 R » • (w n D^e ireioit in mol, najbolj« LINIMENT za vse prilike, otekline, izpahke In bolestne milice. Najboljle sredstvo za drgnesle. Po vseh lekarnah. M i .....i n i i I _ i ii DVE SOBI se oddaste za spati za 2 ali 4 fante, gorkota in elektrika. Vpra-lajte na 1179 E. 00. St._(US) BODITE PAMETNI 1N KUPITE AR-BU MAZILO za rant, izpahke, Iilaje, opekline in kolnč bolezni. To dobite -v Bailey trgovini, Standard Drug Co. in v vseh vetjih lekarnah. M#17 Darlejr Ave., Cleveland, Ohio . The Ar-Bu Laboratories Co. »iHl ii.%1 ........m ■ i "i" ... 1 i Stanovanje se odda aa malo družino blliu slovenske cerkve in Sole. 3554*E. 8lat St. (149) NAJSTARKIftl J^J^^J® ZAVOD, ^^ AMBULANCA, INVAUDNI VOZ, AVTOMO- jg^^^as^sssi , princeton —' 1381* ANTON GRDINA b«i Pogrebni direktor, bnlsantlat 1 001 Urad in stanovanje: 1053 62nd St. ' JLOOl Druga hita od St. Clair Avenue proti jezeru. Mea»e= 1 1 ■ 1 ■ 1 i =a •ItMHIIIIIHtttllMnnttltttHlllttMMM XI. JlH ' jfc __' Is 'W* ' Ameriška Domovina December aand ioso. Januarske plovbe I v Evropo J Kroonland 1. jan.....Cherbourg Imperator 20. jan. .. Cherbourg ' I I Rochambeau 4. jan.....Havre Pannonia 22. jan.........Trst La Lorraine 6. jan......- Havre Aquitania 25. jan. .. Cherbourg I Lapland 8. jan.....Cherbourg Olympic 26. jan.....Cherbourg fl ■ Belvedere 15. jan........ Tret La Savoie 29. jan. ..1... Havre ■ I La Touraine 15. jan.....Havre Argentina 29. jan.........Trst M I La Prance 20. jan.......Havre ■ Za poznejie plovbe in cene vprašajte r našem uradu. POŠILJAMO DENAR V EVROPO PO POSTI, KABLU, ČEKU PO I NAJNIŽJIH CENAH. ZUPNICK & COMPANY POŠILJANJE DENARJA POOBLAŠČENA ZASTOPNIKI ZA NAJBOLJŠE PREKO-OCEANSKE PROGE. I 6024 St Clair Avenue, Cleveland, Ohio I Parobrodni listki JMlaT ta" vne linije. ' POŠILJAMO DENAR V VSE DE2BLE SVETA. COLLVER-MILLER COMPANY 2033 E. 9th S«., 1698 W. 25th St. blizu Euclid Ave. vogal Franklin Ave. w»iiitiiiiiii>iiriMiiiiniui>iii«inniiiiiii»iiwiitiiiii>niiiintmiii»iii«>«tgti — 1. * .... ' ' — ............ ~.....i:.:; . '.1 . .. 5SXS ""^-"J ..»L.—.—, — _ ——j Že trinajst let poslujem v tem podjetju in sem prepričan, da je rojakom povsod poznan naš izdelek, kajti številna naročila pričajo, da je naše blago prve vrste Mi izdelujemo v naših lastnih modernih prostorih, ki so po izjavi merodajnih oblastij, najčistejši in fino opremljeni, že nad trinajst let vsakovrstne mehke pijače. Zahvaljujem se vsem rojakom, ki zahtevajo naše blago po gostilnah in na dom, zahvaljujem Se pa tudi vsem trgovcem, ki so že toliko let naši stalni odjemalci. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. The Double Eagle Bottling Co. J. POTOKAR, predsednik 6517 St. Clair Ave. Princeton 262 Edino slovensko podjetje te vrste v Ameriki. Zavarovalnina v *..'.tS" / ■ JE* j "' • .. f ; \ ■ •; *. \' m" ... | vsake vrste proti ognju, nezgoda^ tatvini šipe poslopja, trgovine, fanne, avtomobili, obleka, itd. » f ** j V zvezi smo. z največjimi in najbolj odgovornimi družbami glede zavarovalnine. August Raflner Tolmačenje ■asodniali Če potrebujete spretnega tolmača na sodnijah, ali notarska opravila imeti pravilno izpolnjena ter za druge nasvete pri vašem gospodarstvu, se obrnite vselej na ed. Ralisb, 6106 ST. CLAIR AVENUE. Ve?ele božične praznike in srečno novo leto vsem. - • ^ I • ■* . • • • -. . / i Vesele praznike vošči vsem prijateljefn SLOVENSKA BANKA ■ • ■ - ' • ~ ' ' ' , 1 , A'* ' ■ ' ' ■-r r^ V,% i ' ■ * ' v ■ ■ . - ■ j j ^ ^ .is-- .,"'-' iti, • • ■ V jv i; ^ ' \ — The North American Banking & Savings Co. ST. CLAIR & E. 62nd ST. ^.....' ......" " ' - • f K " • K ................'.....: ": 14' ' : • * - : m* * r/ - ^ . ' ' "T/ ' ' J-'' • ; < Usojamo si pri tej priliki zahvaliti se vsem cenjenim rojakom, ki so nam od otvoritve banke stali na strani in omogočili, da je bil naš napredek tako lep. Priporočamo se vam v nadaljno naklonjenost, čim zvestejšenaffi bodo naši prijatelji stali na strani, tem lažje nam bo postreči cen j. občinstvu še v večji meri. Tekom prvih devetih mesecev'smo posodili nad Iv-;-- -; v ; f ' . • ' ■ — - « 400.000 dolarjev našim rojakom in jim pomagali do lastnega doma. Ali ne zaslužimo torij, da nam stoje rojaki na strani? v ' Vedno se bomo držali smera, katerega smo si začrtali takoj od začetka, t j. THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO. je prva in edini slovenska banka v Ameriki in kot taka ima svoje premoženje t rojakom. Kadar so njih potrebe zadovoljne, šele potem bomo denar naložili drugje. Zapomnite si, da mi plačujemo • 4% NA DENARNE VLOGE " ' ■ V; & ■' T --i •* w - T t ........ ■ • t-i^iwij,, ' ' od dneva vloge do dneva ko denar dvignete, in da plačujemo 2proc.na čekovni promet ' Zapomnite si zlasti, da naš oddelek za denarno pošiljatev v stari kraj je najboljši in najsignrnejši, kar je v sedanjih okoliščinah mogoče. Naše čekovne poši- Ijatve pridejo v stari kraj v 13 do 15 dneh. Naše cene sirvedno nižje kot drugje. a ■ JHKgKSS , •• ■ —JT ,' -1 • . 1-----— — — ■" •-. - ' / / ' - • • , t ' X v' - : V " " H H BHB ^^^^^^^^H j t Y\SEmQ I lplri| I Jp1' B H I 11 Wm Ml m mmmmmmmmmtmmmm m VbB M HHHIHi ■ ■■ » J - ■ ' ' . __ j^lll^fl^tl^ j^flill^ * * * ^ . ^^ 8KE DfEf AVdŽ V A^lfflKIIIM . .i • _______ __• ••...___ - - ■■-; -——, Zvonove Čul sem zopet peti ~ V božični mirni, noči sveti, Čez dol in gore srčno milo, % Kot nekdaj ie se je glasilo O miru vsem ljudem na zemlji. Zamislil sem se v dni minule, Ko prvič pesmi so se čule Iz ust krilatoev ix višine Na revne zemeljske niža ve: ' Ljudem na zemlji mir nebeški! t Potres razmajal je ognjišče, Za sabo j pustil je grobišče, Ljudje, ki srčno se ljubili Pod smrtno koso so molknili O miru vsem ljudem na zemlji. 1 Tožno glavo v dlan položim: . 'Saj ni miru!' obupno tožim, 'Ker črt in srd med brati vlada, • Kdor ima je, kdor nima strada, To pesem nova jp božična!' Glasnejši klic začul sem z line "Naj vse izgine, Bog ne mine! Krivica mora se podati, Pravica mora kraljevati In mir ljudem na remljf!" A prišli so nemirni časi, In vendar čuli so se glasi, Kot petje angeljev nebeških Do dobrovoljnih src človeških: Ljudem na zemlji mir nebeški! Zabučal glas je vojne sik, In vtihnil glas je pesni mile, Gromeli grozni so topovi, Med saboj klali se rodovi, Miru na zemlji pa ni bilo. Rev. Andrej Smrekar v 71 ■ —----------------------------- Božični zvonovi. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Srečno Novo Leto * y v® - vam voščimo GRDMOVA PODJETJA Pogrebni zavod, Ambulanca, , . • in ' ' 'i M . V- T - ■ ' ? . .... ■ . • .....* ......... r. v/ ^ ......^ -Ž/ ' \ ; . 1053 E. 62nd St. ...................-............" ' ' ' 4 • _ , 'v : » , - _^ . ____"v__ ______' . ■ \ .v. . - Železnina, Električne in AUto-mobilske potrebščine ----------------T—-----— ---------"nT*" JfflRk., ■ - ^ 'v * - .V:-*, 6127 St. Clair A-Oe. _---n— *— • i ,.........., .; _________Jiwi Pohištvo, Peči, Preproge 6017-19 St. Clair A-Ve. 9 % * i. ' • # O. piSkaŽ? ■ » • » . mi.' __JŽ itSrfc «zgoiP Amerike./*! Čl ek k' n danavnio Ameriko ',ne iz knjig ali po l napovedovanju, niti po foto-Rafijah ali slikah v gledališčih, pač pa oni, ki pozna Ame riko s tem, da tukaj dela in ti služi vsakdanji kruh, fake-lia človeka bo gotovo zanima-. 10, kako se je današnja Amerika razvila od početka pa do danes. Zanimolo vas bo zvedeti, kdo in kako je bila urejena ta velika država v tako kratkem času. Ko gledamo na ogromni organizem velikih Zjedinjenih držav, in ko ta kolos prispo-i dabljamo z drugimi velikimi j stvarmi v zgodovini človečan stVa, tedaj skoro nikjer no najaemo slične primere. Zgo-! dovina Zjed. držav je popolnoma nekaj posebnega in novega. Zjedinjene države so danes. Zanimalo vas bo zve- j ska in denarna država, toda pred 200 leti skoro nihče ni vedel, da obstojijo kolonije,' VJ4 so dale podlago današnji' republiki. Ogromna zemlja | Zjed. držav je bila ogromna r pustinja ali pa pokrita s pra-j t * gozdi, kjer so praznovali divjaki svoje orgije, i Sprva je bil svet, kjer stoje danes Zjed. države lastnina raznih mogotcev in kraljev v Evropi. S tem svetom so gospodarili Angleži, Francozi, Nizozemci in Španci. Te-, dajni ljudje v Ameriki so bi-. U ali plačani hlapci ali sužnji | evropskih kraljev, ter so se morali neprestano boriti e-. den proti drugemu, da zadovoljijo nenasitnim svojim gos' podarjeni. Konečno se je pa to večno pretepanje in suženj Stvo zdelo tedajnim naseljen-1 cem preveč, pa so se zjediiiili in spuntali ter odpovedali pokorščino evropskim izkop-ŠČevalcem in ustanovili svobodno republko, kateri so .....dali ime: United States of Zgodovina Zjed. držav se deli v več delov. Prvi in najbolj važni del je odkritje A- merike. Ta del je važen ne samo za Amerikance, ampak tudi za ves ostali svet. Od odkritja Amerike pa do pro-.glašenja neodvisnosti je najbolj zanimiv del ameriške zgodovine. To je ^oba, ko so hodili iz Evrope ^ražni klati-vitezi, ki so bili mnenja, da v Ameriki leži zlato na tleh, in ga skofo pobirati, ni treba, pač pa samo leti v žepe. To je doba, ko so prihajali prvi re-I sni naseljenci, z namenom, da ostanejo tukaj in začnejo zemljo obdelovati. To je do-i ba, ko so prihajali sem oni, ki | so bili preganjani radi vere, ker so našli tu svobodo in kotiček, kjer'so po svoje molili Boga. To je doba, ko so evrop ske vlade skušale vse, da popolnoma podjarmijo naseljen ce v Ameriki in izstisnejo iz j njih vse. To je doba, ko je Anglija naredila največjo napako v svoji zgodovini, s tem da je z drakonskimi postava-' mi izzivala ameriške naseljen ce ter prignala do obupa, na-' mesto da bi si jih znala zlepa | pridobiti in bi Anglija še danes lahko posedovala Zjed. I države kot n. pr. Canado. To je prvi del ameriške zgodovine. Drugi del zgodovine se pa šteje od početka, ko je bila proglašena neodvisnost Zjed. držav pa do smrti George Washington«. . Vojna za neodvisnost. A-meriški naseljenci so morali prenašati veliko trplenje in šikane od strani svojih an* 1 gleških gospodarjev. To trplenje je bilo tako veliko, da se narod polagoma začel punta-[ti ter je odpovedal pokoršči-no kfaffeifi. ki ao delali posta-ve, katerih ni hotel več poslušati. Pri teh pun tih so se najbolj odlikovali prebivalci države Virginija in Nove Angli je. Toda kakor so Amerikan-ci postajali bolj nepokomi in puntarski, pa je trma angleških kraljev bila taka. da so delali še hujše in strožje po- škifcfrlj iemnajp^posnialv kolonije kraljevega governor ja. In ko to ni bilo dovolj, je pošiljal še druge uradnike ter ni hotel onih priznati, katere je ljudstvo samo izbralo. Da, celo lastnih duhovnov jim ni dovolil, in je pošiljal svoje duhovne sem, in ko tudi to ni zadostovalo, je poslal sem armado iij topove, da s silo zopet vzpostavi angleško vlado, če ni šlo drugače. Pa vse skupaj ni nič izdalo. Kolikor težje in strožje so bile postave, toliko večja* je bila želja Amerikancev po svobodi in neodvisnosti. Tako se je začela vojna med Angleži in Amerikanci. Angleži so poslali armado v New York, pozneje pa tudi v Boston. Amerikanci so bili tedaj siromaki, poleg tega pa še večjidel brez orožja. Toda vseeno so imeli nekaj, kar je več izdalo, kot orožje: Gorečo željo, da postanejo svobod^ ni. Zbirali so se v prostovoljske čete, kovali so orožje ln udarjali proti Angležem. Prva leta je zgledalo jako slabo za • Amerikance. Anglija je bila tedaj petkrat močnejša kot pa skupna Amerika. Saj je bilo ob zbruhu revolucije komaj tri milijone ljudi v celi Ameriki Poleg tega. pa so imeli Amerikanci nevarnega sovražnika med seboj, tako da so se morali večkrat boriti napram lastnim ljudem. Vsi izšolani ljudje, uradniki in "visokorojeni" so bili proti svobodi in neodvisnosti, in hoteli so na vsak način, da je angleški kralj vrhovna oblast v kolonijah. Druga velika težava je bila ta, ker so se kolonije borile in branile vsaka na svojo pest brez ozira na sosednje kolo-nije. K temu moramo še dodati. da ljudje niso imeli denarja, niti orožja niti pravih vojakov. Kar je bilo bogatinov, so držali z Angleži, siromaki pa imeli niso ničesar. Toda nekaj kar so Angleži pogrešali, in Amerikanci ime Sprva*"" so se Amerikanci borili vsak 'za sebe, neredno, razkropljeno, : dokler ni George Washington prevzel vrhovnega poveljstva. V žalostnem stanju Je našel George svojo armado. Niti lastni ljudje niso bili složni medseboj. Bilo je trinajst ko-' lonij, in vsaka je delala na svojo roko, in ena kot druga se je borila za svoj račun. Ta nesporazum Je ostal še od angleških časov, ki so znali: narediti umetno razliko med posameznimi kolonijami. Potrebno je torej . bilo predvsem, da se narod zjedi-ni med seboj. Sklicali so se' torej voditelji naseljencev, ki, so se leta 1776 zbrali v Phi-ladelphiji na kontinentalnem kongresu. Na tem kongresu' je bilo sklenjeno, da se vseh 13 Jcolonij najprvo združi med seboj, potem pa odcepi od Aglije in se proglasi kot samostojna, neodvisna država. Ta proglas je izšel 4. julija, 1776, in se imenuje MDe-l claration of Independence" ali Izjava neodvisnosti. To iz-1 javo ie spisal amerikanski| rodoljub Jefferson, in za njim so jo podpisali vsi tedajni a-meriški voditelji naroda. Ta izjava je imela velik upljiv na J tedanje naseljence. Prišla je med nje zavest, da "so zmožni za nekaj višjega, želja po svo bodi in neodvisnosti je prodirala do zadnjega kotička. To-1 da angleška vlada, ki je vse to gledala, hiti tedaj ni prišla k pameti. Namesto da bi priznala novo državo, je začela še bolj zatirati koloniste. Prvi ki so pomagali Ame-rlkiso bili Francozi. Oni so sprevideli, da bo Amerika konečno zmagala, kajti po svobodi hrepeneč narod je redko kdaj poražen. Objubili so Benjamin Franklinu, kije bil amerikanski zastopnik v Parizu, da bodejo priznali neodvisnost Amerike in de-jasko pomagali kolonistom - ako bo treba. In res je Fran-, cija poslala več tisoč vojakov in prostovoljcev Amcnkan-i cem na pomoč. i , Kot je Anglija začula o tem i je takoj Franciji napovedala 1 vojno, kar pa Francijo ni ovi- - ralo, da je poslala še boljšo 1 armado in posebno dobro i mornarico Amerikancem na I pomoč. Brez te pomoči bi - Amerikanci teško premagali i Angleže. Po dolgih bojih' i semintja je bila angleška ar-i mada konečno vendar odlo-l čilno poražena, in Anglija je i | zgubila vsako nado, da osta-l(ne gospodarica kolonij. I Benjamin Franklin, John ) Joy in John Adams so se ponudili, da sklenejo mir z An-s glijo. To se je zgodilo leta i 11783, ko je nehala vojna za - j ameriško neod visnost. V tem i miru je angleška vlada prizna i|la neodvisnost kolonij. V i tedanjem času je bilo le tri-i najst držav, a razprostirale i so »e od velikih jezer do 31. t paralele. Širina je bila od • Mississippi reke pa do At- - antskega oceana. •I Španjolci so zasedli Flori-'j do, Angleži so pa ostali gospodarji severne Amerike, H(Canade). Torej so Ameri-i kanci mejili na jugu ha Špan- • jolce, na severu pa na Angle-l že. ki Vojna je bila končana, to-. : da bodočnost ameriškega na-j 1 roda je blia skrajno nesigur-L na. Teško je sploh priznati, ! ' da je Amerika leta 1783 pred ' stavljala enotno državo, en 5 narod. Dokler je trajala voj-1 na in pretila nevarnost vsem,' ' so držali skupaj, in to največ. 1 radi strahu, da bi bili posa-j mezno poraženi sicer, toda, - kakor hitro je bila vojna kon > čana, pa se je začelo zopet i srarTTijTibosTniuiJe med pusa-) meznimi državami. #Seveda j je obstojal tedaj nekak kon-j i gres, kamor so pošiljale svoje ( » zastopnike vse kolonjje, toda • ta kongres jebilTirez vsake J i veljave in avtoritete, ker se. ■ nihče ni zmenil za njega od-^ i redbe. Vsaka država je delala na svojo roko kakor je vedela in znala. Kongres ni imel nobene moči. Niti denarja ni i mogel zahtevati od ljudi, da bi plačeval tekoče stroške, kaj šele stroške, ki jih je prinesla s seboj dolgotrajna vojna. Kongres je zahteval šest milijonov dolarjev, da poplava najnujnejše stroške vojne, toda moral je biti zadovoljen, če je dobil en milijon. RAZNOTEROSTI. Senzacionalni tajni dokument iz vojne. "Martin" je priobčil pred par dnevi list ki ga je pisal nemški prestolo naslednik svojemu očetu meseca julija 1917. Princ prizna va v tem pismu na kratko, da je nemogoče vojno voditi Še dalje, da je izginila nada v zmago in da so popolnoma izčrpane ne le Nemčija, marveč vse zavezne države in vse to jasno in v odločilnih besedah polaga pred oči Viljemu II., najvišjemu povelj-| niku nemške armade. Viljem pa je navzlic temu vodil vojno še eno leto in vrgel v njfc-no žrelo na stotisoče vojakov. Princ je pisal: "Treba napraviti bilanco in primerjati jo s sovražnikovo, da se kon-| statira, koliko množino živil in vojaških zalog ima naša 'država, kake so te zaloge, 'in kako je streljivo, orožje in j koliko materijala se more danes izdelovati. V resnici | smo mnogo na slabšem od sov| ražnikov. Ali gmotna bilanca 'ni nič proti moralni. Razpo-j loženje naroda, po ogromnih j žrtvah, ki jih je morala dati vsaka nemška rodbina, je žalostno. Beda narašča, obup se pojavlja^ vedno očitnejše. Ako Nemčija~ne" doseže~mifU" pred koncem leta, stoji pred j vrati nevarnost revolucije, Avstrija je v enakem položaju in življenje tam je še bolj |neznosno kakor pfTnls.Xe-sar Karel, ki je eden najzve-[stejsih zaveznikov, bo moral voliti med popolnim uniče- rija in Turčija ne moretsrna-daljevati vojne. Nada v podmorsko vojno je ničeva. Ad-miraliteta neprestano ponavlja: V nekoliko tednih bomo rešeni. Ali ko mine teh nekoliko tednov, vidimo uspehe. Ako ni več opravičljivo naSe čakanje, glejmo, da dosežemo mir. Ne gre več sploh za zmago, za povečanje Nemčije ali slavo, gre le še za nemško ljudstvo. Nijedno drugo imetje nam ne more biti draž je. Ali bo naša dinasttfa v nevarnosti? Zares, to je za Tebe in zame velika katastrofa, ali to vse ni nič proti katastrofi, ki grozi nemškemu narodu. Govorimo odkritosrčno. Ne mislimo več na Belgijo. Odpovejmo se vsem aneksijam, tudi na vzhodu. Potrebno je, da bi se začeli pogajati z našimi nasprotniki. Spomni se našega velikega prednika Friderika, ki je bil premagan po gotovi koaliciji, ali je njegovo ime vendar ostalo veliko v zgodovini/ Bodočnost avijatike. Francoski veščaki pravijo da bo mogoče do leta 1925. preletil v zrakoplovu v eni uri 250 mili. To možnost dokazujejo z iznajdbo Rateauea, ki je sestavil turbino, katera omogoča visoko letanje. Mogoče bo sestaviti stroje s 50.000 ' konjskih sij tako da bo zra-i koplovec lahko kosil v Pairi-i zu, malcal v Neapolju in večerjal v Kahiri. Nemška grozodejstva med svetovno vojno. V Aachenu so odkrile preiskovalne obla- stvo. Na tamkajšnjem strelišču so našli veliko trupel Belgijcev, ki so jih Nemci ustrelili med vojno. Belgijski zunanji minister" je izjavil, da nemš(ce oblasti zelo otežujejo toaldevne preiskave, ker nočejo izdati krivcev. •. .. , . v 'f -.' . • • •• • .. .v .. | ....... J. S. J AVLOMS HI, ■ ¥r-Oi fotografski zanJo d h) slo-VensKJ naselbini. ■- ■ 4 • • ^ ■ t•» ' V »ii • w f,.. _ »fe-jv TV - v * • i '•„" f , Se priporočan slavnim dr uši-Vem in posamezniKom za -0*aKj*0r*t-ne fotografije ob -VsaKi priliki» posebno ob Krstih, poroKah in drugih slavnostnih prilikah. Delo -Vselej najboljše po najnižjih cenah. Srečne božične praznike -Osem Slovencem in Slo-VenK&m! 6120 Št. Ctair As)e. • iiiibiImii W —i *T-......nr- • ' " »Lni 'ffjj mj* ' rrr.'f: ■ Lovro Kuhar: Pusta, nepopisno enolična ravnica provincije Pu-glie se je pogreznila v mrak in brez znaku življenja je u-tonil v njem naš prostrani u-jetniški tabor Casale di Alta-mura. Tihe in mračne kakor mrtvašnice so se vrstile barake ob ozkih ulicah in prehodih; preko njih se je vil oster kraški veter, ki je prihajal nekje iz brezmejne ravnine in se zopet izgubljal v njo. Naša baraka je čakala večerje. To je bila dolga, nizka stavba iz betona, brez stropa z golim ostrešjem. Narejena je bila za 120 ljudi po pravilih haaške konvencije za vojne ujetnike, a nas je bilo v njej preko 300. Raztrgale slamnjače, v katerih je bila slama že zdavnej zdrobljena v pest prahu in smeti, so bile položene v 4 dolgih vrstah od enega konca do drugega i na golin cementnih tleh, in na njih je imelo ležišče 300 i ljudi. Tesno je bilo, tako, da I si moral ponoči zbuditi sose- 1 da in ga prositi, naj dvigne 1 truplo, ako si sc hotel obrniti i i ali preložiti nogo ali roko. ! i Večerjo smo Čakali vedno 1 z nestrpnostjo; bili smo iz-j j gladnjeni kot volkovi po zi-1 j mi: zajutrka ni bilo nikakor, 1 opoldne obično suha slani ka i in četrt kile kruha za ves dan < zvečer je bila kaka juha z bo- i bom, ki smo jo • imenovali: r "mrtvaška juha", ali juha z 1 rižem. To je bila štiri dni v r tednu edina gorka hrana na \ dan. Ali nocoj ni bila ta ne-' i strpnost med stanovalci ba-Tf rake tako očitna. Drugekrati ž smo preklinjevaje čakali tre- j r nutka, kdaj se prikažejo ku- v -fctrji* kotli in se v gručah t gnetli po baraki sem in tja; e nocoj pa je bilo v baraki mir- s no. Skoraj vsak je bil na svo- č ji slamnjači; nekateri so le- r žali Iztegnjeni na njih, odeti s 8 koci in so skušali spavatl, Y drugi so v isti poziciji zamišljeno strmeli v ostrešje, kjer sta viseli dve električni " žarnici, ki sta medlo razsvet-: Ijevali cel prostor. Nekateri " so čepeli posamič na slamnja čah, držeč se za trebuh ali " podpirajoč glavo; tu-in tam sta se sešla dva, trije ali še " več, in vsi so čepeli enako tl-: ho po tleh; ako so govorili, ' so bile besede mirne in polti-' he. Dve ali tri gruče so kvar-' tale. Oba ozka prehoda med vrstami slamnjač, po katerih se je vedno trlo naroda, sta bila nocoj skoraj prazna. No coj je bilo samo par šetalcev. Tiho so korakali od konca do konca in se zopet vračali kot bedasti. Kuharji so se nocoj z večerjo zakasnili. Dolgo ni bilo vode, potem ko so dobili vodo, ni bilo drv in prej ko so znosili vse skupaj, je bilo že pozno. Bili smo gladni; opol- 1 dne je dobil vsak suhi smrdljivi slanik in kos kruha, to- , liko, da smo si razdražili želodce. Popoldne smo ugibali, ( kaj bo za večerjo. Pesimisti, ' ki smo že obupali nad vsem 1 iin^smo se roga!i vsemu, smo 1 ! rekli, da bo za večerjo goto- ' vo "mrtvaška juha1 V Bilo pa j j jih je veliko, ki tega niso ver- i ; jeli in so govorili, da bo na I božični večer gotovo kaj iz--! rednega. To so bili oni, ki so 5 obhajali prvikrat božični ve- 1 čer v Italiji. Popoldne je nek- 1 do raznesel glas, da so ku- * harji "fastovalf' za večerjo i makarone in da bo zvečer E VpaštaSuta", po vrhu še sir 1 in menda tudi vino. Da, vi noj 2 ! Nekateri so videli, da so ga ' že nesli iz magacina v kuhi- i ; njo. Tako so govorili vse vprek in oživeli smo v upa- z n juT. da semogoč£jia jemo no- j coj do sitega. Radovedneži v so šli h kuhinji; koso se vra- n čali, so nekateri trdili, da se h res kuha nekaj izrednega in n se reže sir, drugi pa so pripo- n hvedovali, da ni tega, -ne one- s ga ampak da se kuha bob V tem dvomu smo čakali veče-• rje. Končno, zelo kasno že, so se odprla vrata in kuharji i- s kotli so se pojavili. >. "Mrtvaška juha!" je viknil ii človek, ki je stal ob vratih. - Istina, po baraki je zadišalo I po nji. a "Kje pa so makaroni, sy- in i vino?" je vprašal drugi, i "Za nas je dobra mrtvaška e juha!" je pripomnil nekdo - ironično. > "Prokleti Lahi! Tak Bo- " žič!" je zaklel Srb Steva " Kotlarevič, doma iz Srema, 1 a je hitro umolknil ter se 1 plašno ozrf naokoli, i Vstopili smo v redove, ) vsak pri svoji slamnjači in dr ' žali šalice naprej. Kuhar je | šel s kotlom po sredi in delil po eno ponev v vsako šalico. kdor je dobil, se je urno vse-. del in začel hlastno jesti. Ju-ha je bila baš kot bi mrliča . opral, svetločrna, lesketajo-, ča in strašno zoprnega, gren-: kega, plesnjivega okusa. Na dnu je bilo par debelih, na-, pol sirovih bobov. Kdor jih je našel petnajst v šalici, se | je radoval velikegaf uspeha olj delitvi večerje. Kdor je ( imel kruha, ga je nadrobil, vanjo. Ko smo požrli to veče-! rjico, smo bili še gladnejši kot prej. Naši izgladnjeni želodci so se krčili do besnosti in z blaznimi, živinskimi po-'gledi smo sledili kuharjem, - ki so izginili iz barake. Vsi smo videli njih debele, rjave vratove in okrogle, močne1 roke in ginili smo v zavisti. Sedaj je postalo nekoliko živahnejše. Po slamnjačah so se skupile gruče v razgovorih, in šetalci so se pojavili ^ znova po prehodih, sedaj več korprej. Zvijali so cigarete in puštli v razgovoru. Na moji slamnjači se je zbrala mala družba mojih ož-jih znancev. Steva Kotlarevič je bil, dr. župnik, odvetniški koncipijent, čevljar Mi- 1 hevc in Hrvat Pajnič iz Pri- j morja nekje. Nekaj časa smo ' molčali, čepeč v krogu po i slamnjačah. » i, C"Četrti Božič obhajam v < |i Italiji, ali tako kot nocoi, mi ( še ni Slo. Niti tobaka ni- 4 II mam!" je govoril za njim J i. Steva in iskal po žepih. Ker J 0 ni našel niti smeti, se je raz- J srdil: "Vraga! Oh ta mizerni J 1 život! Ig štiri leta ga živim! ? Kaj sem naredil? To ti je po- ) a stelja, majka ti! Pri nas leže j) 3 svinje udobnejše!" | Dr. Rupnik je nervozno 4 _ praskal po razgaljenem tre- jj i buhu, potem pa je privlekel * izza svoje srajce debelo uš, ^ l jo stisnil z nohti, da je tresk- ^ i nilo, ter si potem obrisal noh ^ te v šjiamnjačo. "Ah, te uši!" j? I je vzdihnil mukoma* * jf ► j/ "Štiri leta sem bil v fronti, | j a tak božični večer kot no- (J coj — jadna mi majka!" je « ' govoril Pajnič bolj v samo- | govoru, kot za druge. (Žj i "Štiri leta!" je vzkipel € Steva Kotlarevič. "Ha!*uka ® viea! Še predobro te ima Ita- % lijan! Štiri leta si mu klal si- <| nove, a zdaj zahtevaš, da bt % | te imel ko Boga! Jaz bi ti ni-i ti tega ne dal! Vidiš, jaz sem i bil osem dni na fronti, pa- ^ sem vrgel puško in deserti- ^ !ral. Ko bi vsi tako naredili, | j bi bilo že davno te mizerije jI konec. Pa ste se klali za va- 1 šega Franjo kot bedaki!" Steva je bil begunec in je % to vedno oponašal drugim u- I jetnikom. Pajnič pa je bil ujet šple ob razpadu. Toda ta mu je odgovoril: |j| f "A zdaj te ima kot mene! <§ Stradaš kot jaz, čeravno si se ^ mu predal!" |(§ 1 "To je!" je priznal Steva;i bolestno. Poštenosti nočejo ^priznati. Vražji narod so ti: (§ Italijani! Mrzim jih!" — Dr. Rnpnik, ki ie medJem j| prenehal z ubijanjem uši,«je rekel: —- ' "Upam, da ne bo trajalo % dolgo in nas kmalu izpuste domov!" On je živel v prepri « čanju, da odrinemo v naj kraj sem času v domovino. En-krat sva se skregala, ker sem ga pobijal; "fekel mi je, da ^ 1 (Dal)c na 5 atranl) © ' < .v . • • , * • : \ • • * - • ^' v _ Hranite svoje •r noge. » • _ '-'y:. . itrX-y. 1 »•..";:.. t y5 Čevlji, ki jih kupite pri nas, so delani s posebnim namenom, da povzročijo, da so vase noge komfortne, da jtaisto-je in da so krasne oblike. Delane so jako trpežno, pristoje nogi kakor rokavice roki, in kljub temu so najbolj komfortni in lahni kar ste jih kdaj nosili. Skrivnost tega je v tem, ker imamo posebno podporo stopala v notranjosti tako da je vsak vas korak lahen, nežen in popolnoma zadovoljiv. Nizke ali visoke pete. Vse mere, kakor tudi izvanredne. *» Opozorjamo rjake na nase cene. Prodajamo sedaj moške ženske in otročje čevlje po • ' - \ ■i ' ■ ■ ■ ■ r - fjSlwSs Posebno Znižanih Cenah ------ ___'. j ■ - ..:'. _________. .* ' . . ..____ • • . * Želim vsem svojim cenjenim odjemalcem in odjemalkam srečne božične praznike kakor tudi srečno novo leto. • > Frank Butala, ~ 6410 ST. CLAIR AVE. —--- • • % VOŠČILO ZA PRAZNIKE gp 4,:."~ ..... ' * "" —■ ...........— • OBTf ~r. ... - . ifg j......... .."";':;Z' .'•.'. . .f'5; " • '• ----r • . v Vsem našim cenjenim Odjemalcem, pa'tudi vsem Slo- - 1 «•• vencem in Slovenkam želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujem se prav iskreno za vašo podporo v pretečenem letu ter se vam tudi za novo leto priporočam. 1 TnVltl P nrn it slovenska trgovina z vso moško v ^" " \JUI II1IV j opravo. Moderna SL krojačnica 62 17 ST. CLAIR AVE. C L E V E L A N D, O. 1 " •, • ' ......... " •' * • --- —-----' ' * ";• - ' " 1 V * , * . ' + Ljiov. Nikakor ga nisem mo- Hp VI IllK'Vi ^'Zavezniki smo antante, pmi Jugoslovani^ in kot take Enas vendar ne bodo držali "Seveda je pritegnil 6ev 1^1 jar, ki je dozdaj molčal. Čevljar Mihevc je veroval v Wilsona kot v Boga; bival ye namreč par let v Ameriki. '"Kaj Wilson!" mu je zo-get jezno ugovarjal Steva. Kaj njemu mar, da mi crkuje pmo tuka^l On^ nocoj gotovo Mihevc mu je odgovarjal, •.Sin nato -sta se skregala. Jaz Sem molčal in mislil na domovino v daljini, na roditelje v skromnem domu in na V vse lepe spomine, ki so me vezali nanj in so se nocoj vzbujali posebno živo v mojih ^mislih. Iz teh misli me je prebudil Mihevc, ki se je že {lavno nehal prepirati s* Ste-vom; ta se je namreč dvignil „ odšel na drugi konec k dru po cigareto. Dvignil se je tudi Pajnič. "Izvadi!" je velel Mihevc. Razumel sem. Stegnil sem ae pod vzglavje in privlekel na dan dvolitersko stekleni-/ co z vinom in hleb kruha. Mi trojica, Mihevc, doktor in jaz smo namreč kupili vina in kruha za božični večer. K temu je največ prispeval Mi-hevč, ki je kot čevljar zaslužil vedno kak denar. Pomolil je steklenico doktorju in rekel:' "Pijte! Se bo vsaj malo poznalo, da je nocoj Božič.'' * Doktor je pil, potem še midva, nato smo načeli kfUtir Lepo na tri enake kose smo |g* razdelili, in vsak je začel svojega hlastno jesti. Kljub jtemu, da smo se udali popolnoma hlastnemu uživanju, smo vendar odčutili nekaj neugodnega v srcu pred drugimi, ki so nam sledili s pože ^Sivimi pogledi, nekak sram. ^Poleg nas je ležal dolg tuberkulozen mladenič, Bosanec. Držal se je z. obema rokama za želodec, in njegove ^velike, globoke oči so požirale poželjivo pri vsakem grižljaju. Niti hip ni okrenil oči od nas. "Kaj zijaS tako čudno!" mu je rekel Mihevc izzivajoče, a je vseno odtrgal kos kru ha in mu ga vrgel na prsi. Z dolgimi koščenimi prsti ga je pograbil ta, ga stlačil v usta in pogoltnil. Potem se je okrenil z vzdihom na drugo stran. Med jedjo smo venomer praskali uši. Pozno je že bilo in živali so bile gladne in nemirne. Ako se nam je posrečilo zalotiti katero, zmleli smo jo takoj z velikim zadoščenjem med prsti. Vsjed zaužitega alkohola so se nam razvezali jeziki. Mihevc^ ki *Je pil že prej V kantini, je zA-čel ponavljati napeve znanih pesmi. Doktor je jel po svoji navadi politizirati. "Vse te hudiče, ki so zakri vili vojsko, vse avstrijske in nemške ministre in generale, Karla in Viljema, bi zaprl par dni v tako barako, jih Krmil z ribam in gnilim bobom, pa bi bil hitro mir. Med nje bi stresel vrečo uši! Na) bi jih mučile/ In zopet je pil. V pijači je pozabljal bol svojega bednega življenja. "Pijte, doktor P ga je silil Mihevc, "jaz imam sočutje z vami! Kadar bo vam kasneje Šlo dobro, se boste spomnili kdaj name. Bedak je bil, boste rekli, a dober in usmiljen t| čevljar Mihevc. Nikoli ne bomo več tako skupaj kot nocoj!" Je rekel na to!'Tudi ni treba želeti tega, a spominjali se bomo drug drugega Se Ko smo izpili prvo steklenico Je tekel Mihevc le po drugo v kantino. Prinesel je tudi kapo fig in jih i?sul na "Jejtar je rekel. Midva z doktorjem sva jih žrla s slastjo. Na nje se je dalo piti vi- Ali ste že okrasili svoje stanovanje za božične praznike? Ali veste, da cvetlice v vasem stanovanja povzročijo večje veselje, boljši dom, ve- * selejšo voljo, da praznike dostojno praznujete. Prva slovenska trgovina kjer dobite vselej in ob vsakem časa najboljraznovrstne cvet lice, sveže in umetne, je pri i Ig. Slapnik & Co. 6113 ST. CLAIR AVL * , OKRASITE SVOJ DOM ZA BOŽIČ s cvetlicami, in bolje, prijetneje se bodete počutili. Oglasite se takoj, dokler je zaloga najboljših cvetlic popolna. >' i • Se priporočam v obilen obisk • t > • Vesele božične praznike in srečno novo leto! Tudi on je slavil božični večer. Kupil je par kil fig za denar, ki ga je že dolgo Šte-dil pri centezimih in je jedel venomer, pest za pestjo. Želodec je bil že sit in videlo se mu je, da sprejema z muko, toda njegova usta so bila še zmirom gladna in ni nehal. Odpel si je pas, potem hlače same in jedel dajje. Pojedel je vse fige in nato se je brez moči zleknil po slamnici. Sprva smo se mu - smejali. Nekaj časa je ležal mirno, potem se je začel premetavati vedno pogostejše s strani na stran in končno je začel težko stokati. Bil je napih njen kot sod, in njegovo stanje je postajalo opasno. Odpeli so mu vse gumbe in mu iztiakovali sapo, toda zaman. "Počil bo!M je rekel nekdo in svetoval« da ga zvežejo. Pametnejši so odsvetovali. Nato so javili v bolniško barako. Prišel je zdravnik, italijanski kapetan. Pretipal je bonikov trebuh, zmajeval z glavo in rekel v slabi nemščini: * (IT . ____ I____«1____1. "To je zverina, ne človek. Najedel se je za vedno!" Nato je velel, da ga odnesejo na nosilnieah v bolnišnico. Večina barake je med tem že polegla. Čulo se je težko sopenje spavajočih. Le par gruč je še bdelo. Znanci so se razgovarjali, zatopljeni vpri-: jetne misli o domovini, o svobodi, ki je blizu in o vrnitvi. Tu in tam so tudi pili. Čisto doli v kotu so kvartali. Iz te-1 ga polq&iru se je razločno ču-; lo drgetanje malaričnega u- j jetnika, ki je ležal v mojem redu kakih 15 korakov dalje doli na desno. Sosedje so ga pokrili z lašthiml kocl in suk-njami ter sami ležali nepokri ti na skoraj golih cementnih tleh. Ta malarist je imel mrz lico redno vsak^čer, ni jedel skora j ničesar, ampak Te pil vodo. šel je parkrat k zdravniku, toda ta ga je poslal vsakokrat nazaj v barako. V par duehy, smo ^sodili^bo umrl. Mihevc je začel vpiti. Neki spavač se je prebudil. Začel je groziti s stražo. Ker mu je Mihevc ugovarjal in se je dotični razburil, sva z doktorjem posredovala. Pritegnili so še mnogi drugi, ki Pozor gospodinje! • Ako niste še, tedaj pridite k nam takoj in naročite meso za praznike pri nas. Pri nas imamo največjo iz-bero najboljih vrst mesa. Želim vsem Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike in Utežno tovo teto. ~— -FRANK VESEL, MEAT MARKET, 4030 St. Clair Avenue _ > . |bi b»ir^spali,aj!h je mo- MolČite, banda; da bomo mogli počivati. Nima vsak denarjev, da bi žrl/' so rekli. Zavidali so nam. Sele čez dolgo se je posrečilo umiriti Minevca. čez nekoliko časa, ko je bilo po baraki že vse tiho in je le v presledkih izpregovo-ri kdo kako besedo, se je za-čul tožen glas trobente. Zdrznil sem se. Ta glas je pome-njal smrt. Vsakokrat, kadar je v taboru kdo umrl, je zatrobila ta trobenta. Umrl je ujetnik, ki seje hot^J vsaj na božični večer nasititi in ker ni mogel razen fig kupiti ničesar, se je najedel teh in umrl. Umrl je vsaj sit! x "Veste kaj!" je vzkliknil nekdo tam pri drugi steni. "Jutri se bo spet dobil kruh T* Blazen smeh je bil v teh besedah. Da! Ker s^ javno kruh ni smel prodajati ujetnikom, globoko jamo tam sredi ravnine, potcpn pa so krsto napolnili s kruhom, zabili jo in brezskrbno pripeljali kruh mimo straže v tabor, kjer so prodajali potem kilo po 10 lir, dočim je stala zunaj pol lire. Vsi ujetniki smo znali .1 za ta gnusni način tihotap-' Ijenja, ali kljub temu smo se pretepali za kruh iz mrtvaških krst, ki je včasih diSal 1 po mrličih. A glad je premagal vsak stud. Da, glad...! Stopil sem pred barako. Brezzvezdnato nebe je bilo sklonjeno nad taboriščem, ki je bilo tiho in mirno kakor I mrtvašnica, a je hranilo v sebi 5000 ujetnikov, 5000 'okostnjakov... - j j Srečen božični večer vam, bedni ujetniki! ! I -- glavobol, nervoznoat If) dru- | ge bolezni, ki Jih povzročalo alabe oči. 6127 St. Clair Ave., Cleveland,O. j Uradne pre: od 10-12, 2-4, 7-8. . Ob nedeljah In sredah: od 10-12 ! 0 Vesele božične —- praznike_______ 2ELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM -a-. 0DJEMALKAM ""JOSEPH ŠTAMPFEtT slovenska modna trgovina 6129 ST. CLAIR AVE. J. Smrekar's VARIETY STORE Posoda, igrače, raznovrsten tobak, hišne potrebščine, religijozni predmeti, toL Želim vsem Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike in srečno novo leto. 6112 ST. CLAIR AVE. 1 lili|l| K KK vivft nnr* Dobrovoljec Lenard: Sredi meseca januarja 1916. smo se ukrcali v Draču na nek star francoski parnik. Nad nami so krožili sovražni zrakoplovi in nas obmetavali z boriibami, da bi na ta način zagrenili srbskemu vojaku še zadnje trenotke slovesa od domovine. Utrujeni in lačni, strpani v gnječe, smo v spodnjih prostorih parni ka kmalu zaspali. Nič nas ni motila vest, da nam preti nevarnost od avstrijskih podvodnikov. Bilo nam je vseeno, če ostanemo živi ali če umremo, kajti trpljenja smo prenesli že toliko, da nam je bilo do življenja manj kakor do rešilnih pasov, katere smo morali ime ti pripravljene za vsak slučaj. Ko smo se naslednje jutro prebudili, smo bili presenečeni. Pred nami se je pokazal otok Krf. Mnogim je bilo v srcu kakor Noetu, ko mu je golob prinesel zeleno vejico v znak, da vode upadajo in da kmalu pride čas, ko bo lah ko stopil na kopno. Vsak izmed nas je čutil, da se mu bliža rešitev. Čimbolj smo se bližali nabrežju otoka, temveč nam je prihahjalo nasproti malih Čolnov. V njih so sedeli grški trgovci, ki so nam nudili južnega sadja, kruha, vina in drugih okrepčil. Težko si je misliti, kakšno razpoloženje je ob pogledu na te dobrote zavladalo med nami. Misel, da nismo imeli. f>red enim dnevom niti griž-jaja kruha ali Česarkoli, ki je za vsakdanje življenje po-trebno/in zavest, da smo pro _ sti in da se bomo kmalu lahko zopet svobodno gibali, nas je tako prevzela, da smo bili od teh vtisov omamljeni, kakor od sanj. -----j Priložnost, ki se nam je nudila, smo izkoristili, kakor smo najboljše znali. Denarja za prvo potrebo smo imeli vsi, in tako si je vsak nakupil, česar si je poželelo nje-, govo srce. Kmalu smo se izkrcali na Krfu. Za bivališče so nam bili določili vinograde, v katerih . so bile zasaiene ponosne olj-! ke in trte. Vse*to je bilo sredi zime v zelenju in cvetju in nam se je zdelo, kakor, da smo prišli v obljubljeno deželo, kajti na pori skozi Albanijo si nismo upali niti pomisliti, da pridemo še kdaj v kraj, kjer je vseh življenskih potrebščin na prebitek. ' Žalibog se je izkazalo, da je bilo naše veselje prerano. Takoj drugega dne je začelo deževati in naš vinograd se je kmalu spremenil v jezero, iz katerega smo morali bežati in si poiskati zavetja na holmih kamor ni segla voda. Izprevideli smo, da smo pri šli iz dežja pod kap, 2ivil je bilo sicer dovolj, toda mi smo bili bosi in brez strehe. Po-legtega je glavna komanda zabranila kupovati živež, ki so ga nam ponujali grški trgovci. Prvi hip smo bili nad naredbo glavne komande razočarani, kmalu pa smo spoznali, da je komanda ravnala čisto pravilno, kajti naši izstradani vojaki so kupovali po tri, štiri in se več velikih kruhov, katerih zavživanje je spravilo mnoge reveže, ki so trpeli prej preveliko pomanjkanje, v grob. Lotevati so se nas jele vse mogoče bolezni. Francozi, ki so jih hoteli omejiti, so zgradili na prostem bolniščni | ce, ki so se kmalu tako napol- 1 n lie, da so bili zdravniki v za-(Jregi kam naj pošiljajo od dne do dne čimbolj rastoče j število bolnikov, so začeli ; slabotnejše odpravljati na | i otak Vid^ pozneje imeimva-j ni "Otok smrti' \ Otok ni do- p bil tega imena zastonj, kajti ,I kogar so poslali tja, je izginil ,< rilo, čevlje in druge potrebščine. Marsikomu se je ob I prizoru 'milo storilo, in jaz ' sem se spomnil na obleko, ki mi jo je kupila mati, ko sem Šel prvič k obhajilu. | Predno smo se preoblekli, smo zmetati stare cape na kup, se okopali in ostrigli. Še danes vidim pred seboj sliko, kako se preoblečene} radujejo, ker so po tolikih mesecih zoper v čistem perilu, novi obleki in celih čevljih. | Uredili smo si naša bivališča pod šotori menjavali smo redno slamo, hrana se je bolj šala, polagoma so nam dajali za okrepčilo tudi vina in po enem mesecu so se tudi na Krfu oglasile znane nam pesmi : Tamo daleko, kraj plavog Dunava, tamo je srpsko selo, tamo naš zavičaj. Bez domovine po svetu lu- tam ja, a opet kličem: živela Srbija! Mesto Krf samo ni napravilo name nobenega posebne ga utiša. Podobno je vsem primorskim pristaniščem, sa mo da ima poleg drugega pre cej veliko trdnjavo. Ulice v mestu so ozke, hiše visoke. Ko sta me pred kratkim v Ljubljani obiskala dva prijatelj a-Beograjčan a, in smo slučajno šli skozi 2idQvsko ulico, sta se naenkrat ustavila in me gledala, kakor bi se hotela domisliti nečesa, kar Brno že videli. To so bile krf- , ske ulice. , Na Krfu smo dočakali tudi Veliko noč. Francozi" so se "j potrudili, da nas presenetijo j (za praznike z malim pribolj-| škem, zato smo se kakor do- i . loča pjavosl avni......zaJksn za,_ I vojake, dva dni pred prazni- i ki postili. Morali smo iti v. 1 , cerkev, kjer so nas obhajali! < " u Veliki noci so nas osKr- na bojno'po^je°^To se je zgodilo celo prej, nego smo si mislili. 2e 15, aprila 1.1. je bil cel otok Krf v bojnem razpoloženju. V pristanišče so jele prihajati velike francoske ladje, da odpeljejo hrabro srbsko vojsko tja, kamor jo je zvala dolžnost. Marsikateri izmed naših požrtvovalnih drugov je ostaf v tistem nesrečnem kraju, iz katerega ni več vrnitve. Ko smo odpluli proti Solunu, smo se še enkrat ozrli nazaj na otok Krf, in smo mu hvaležno klicali v zadnji poz drav. iKako bi mogli drugače ( Saj nas je preživljal in skrbel za nas tri mesece kakor bi bili njegovi lastni sinovi. NEGOVANJE OTROK 1. Pravilno ravnanje za matere. Negovanje otroka mora za četi še pred porodom. Življenje zdravje in razvoj deteta je odvisno y veliki meri od zdravja matere in od načina, kako ona svoje zdravje varuje. Za pravilni začetek v življenju treba je: 1. Da je zadosti zaslužka za družinske potrebe. 2. Da so stariši zdravi in da pravilno živijo. 3. Da se pričakujoča mati 'varuje pred težkim delom, nezadostno hrano in skrbmi. 4. Da bo časa nosečnosti in poroda pod strokovno paž-njo. 5. Da ima za časa ležanja po porodu miren počitek m primerno oskrbo. 6. t)a doji dete z lastnim mlekom. Mati utegne poškodovati dete, katerega rtosi, ravno tako lahko tekom devetih me-1 secev pred porodom, kakor vsledPvzrokov spojenih z materinim zdravjem. 100.000 njih umre, predno so mesec stari. Večina izmed njih so otroci, rojeni preslabi, prepo- no pažnjo, so slučaji smrti redki. Vendarle tekom 1. 1918 je 23.000 mater v Zdru- 1........ ■■■■■—■ ii i i m i ......... . \ /1 J • J ' "S n knjižice ali osebni ^ nasvet ,'" ■ m ', j Voščile! | 17 w*l t 9 Voščilo? mM ' 1 Vsem mojim odjemalcem voščim vesele božične praznike in sre- j čno novo leto in se jim zahvaljujem za vso naklonjenost ter se pri- | poročam vsem tudi v bodoče. Naznanjam mojim odjemalcem, da j imam vsakovrstna obuvala, lepe, male in velike "slippers", jako ' primerne za božična darila. | V zalogi imžm obuvala v velikih številkah zatežke žene. j Ce želite čevlje male al* velike, ^ Pri meni vsak čas dobite, Karkoli si v čevljih le želite. Frank Suhadolnik, 1 __6107 ST.CLAHt AVE. NAJMODERNEJŠI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU. FRANK ZAKRAJSEK SLOVENSKI POGREBNIH IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. — w * t Se priporoča Slovencem ob vseh prilikah, ako hočejo imeti v resnici krasen pogreb za zmerno ceno. Pokličite me kadar hočete, vselej sem vam na razpolago točno, in zadovoljni bodete z našo postrežbo popolnoma. Imamo na razpolago lep ambulančen voz, kadar hočete odpelati bolnika v bolnišnico, avtomobili na razpolago za krste, pogrebe, poroke in vse druge prilike. Postrežba v vašo zadovoljnost, je naše geslo. Želim vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno novo leto. FRANK ZAKRAJSEK, 1105 NORWOOD ROAD Princeton 1735 W Rosedale 4985 - , ■ Voditelji Orlovske Zvese v Ljubljani. Orlovski Tabor v Mariboru aa štajerskem r Hčerk s, U išče mater v Ameriki. Rojstna hiša Toneta, Johna in Jskoba Grdina Gora SV. Joita na Gorenjskem.® •»• ' < : . />»\ .■ ..; • ■ -v • Sv. Duh nad Krškem Spomini iz domovine. Anton Grdina. "Kako je bilo doms" — te besede slišim kjerkoli se sredam s katerim-koli ki se spominja domovine. Ker sem obljubil takrat, ko sem odhajal, da bom poročal ko se vrnem, zato hočem podati tukaj nekoliko poročila Iz potovanja in -------eioer ; Kako aa-človek počuti ln v kakšnem stanju aH luči ae mu stavi pred oči vsč ono o čemur je poprej sanjal da more biti. -- "Domovina je v resnici mila." Vsakemu vhaja misel na domovino, mnogo ljudi žrtvuje veliko denarja zato, da vidi še enkrat domovino, mnogo )ih je, 1 ki bi radi to storili pa ne morejo. In zopet je tacih veliko, ki sklenejo, da gredo-v domovino za stalno, kar se pa vrefTrtčtiamo na tem, da se ne morejovr-niti. Zato ae ml vidi prav zelo potrebno podati nekoliko poročila, povzetega iz tega, o čemur aem se prav dobro prepričal. 'i " " ' 1 i 11 ■ -1 ,i . ,i 'j." -x , , '____ • Mi, ki Živimo ie dklj časa v Ameriki, kjer se. odkrito povedano, Živi prav komodno, mi smo ie pozsbili kaj se prsvi skromno iiveti. Pozabili smo ksko smo živeli prej, in danes več ne pripoznamo, da nam je dobro tukaj, večkrat kritiziramo in se pritožujemo, ds se nam godi krivica od atrani ameriške- vlade. • Kadar pa se podamo na pot in zapustimo Zjed. države in gremo kamorkoli v Evropo, potem začnemo kmalu dtugače misliti o Ameriki, kadar pride« mo pod komando druzih vlad, običajev, razmer. Začnemo spoznavati ka) je Amerika, in kadar gremo po deželah ogledovat si položaj delavstva ali industrije, ps zopet blagrujemo Ameriko. Amerika je samo ena na zemeljski obli, in kdor ni zadovoljen živeti tukai, kdor je bolan od pijanosti kruha tukaj, ta . prav lahko dobi dovolj zdravila ako gre samo za dva meseca se zdraviti v Evropo. Nobens ameriška ječa ga ne bi bol) spametovala, kot ako se tacega pošlje kamorkoli v Evropo. Zato moramo priznati, da je ameriška vlada storila najbolje, da je one rdeče rovarje poslala tja, kamor so spadali. Da je to resnica naj mi služi v to dejstvo, da je pripoVedoml na potu neki pobegli Rus, ki je šel sam tistlft obljub iskati v Rusijo. InJto je bii tako srečen, da je mogel ie enkrat ubežati iz Rusije je rekel: Sedaj šele vem, kaj je Amerika. Seda) bom jaz prvi ovadil vsakega, kateri se bo drznil laj Ogovarjati proti Zjed. državam. * Amerika pa tudi ni srečna dežela za vse. Na žalost sem to spoznal, ko sem imel priložnost slišsti pritožbe ubogih, zapuščenih, ki so pozabljeni od svojcev, ki bi morali zanje skrbeti, ki se nahajajo v Ameriki. Amerika je svobodna dežela, ima urejeno vse tako, da človek more iiveti prosto ih komodno, da lahko najde vsakovrstne zabave in tovaršije, da prav lahko pozabi na vse, za kstere bi moral skrbeti. In to je ravno velika nesreča za one, ki niso sami sebe gospodarji. To mi |e prišlo na misel, ko aem govoril z osebami ki so v tem prizadeti. Stara mama je pripeljala deklico, upajoč, da bi morda jaz vedel kje je njena mati, katera se nshaja nekje v Clevelandu in ki je popolnoma pozabila na svojo hčerko. Govoril sem z ženo, katera je imela s seboj dve mali hčerki in je bridko tožila, da je njen soprog popolnoma pozabil na nje, in da ne ve kaj bi atorila. Tudi stara mamica je stala ob strani in čakala, da sem odpravil Vse druge prej in nazadnje je ona pristopila in vprašala, ako sem prinesel zanjo kakšno naročilo ali dar. Ko sem videl, da nimam ničesar naročenega, ae je užalostila. tožeč, 3 sine imam tam in niti eden ae več ne spomni % nk me. Vidite ob tacih slučajih se človeku stavi pred oči vsakovrstno življenje. Clqvek mora obsojati nekatere: mož pozabi ženo in nedolžne otročiče, mati lastno hčerko in sinovi mater. Koliko te sirote zapuščene trpijo — in njihovi tukaj dobro žive. O tem bi s« dalo mnogo govorit, in rečem aamo to, da se kaj lahko in hitro pozabi na domovino in avojce. Zato-ako taki ne mislijo, da njihova sveta dolžnost, da podpirajo svojce, katere ao zapustili doma v največjem pomanjkanju, naj vedo, da bodo morali dajati enkrat odgovor In račun od tega. V" * —"" • Kakor gori omenjeno, kakor hitro pride človek na drugo zemljo, se mu stavi pred oči polno revščine. Tukaj navajen vse v obilici, vse z velikim, tsm ^ vse revno. Tukaj drve avtomobili kot palače krasni, po Italiji so vozili oslički mršsvl kot štirideaetdanski post, korete na dveh kolesih, katers ie ubogo žival čez ksmen kar prestavila, ker je bil zadnji konec korete tet)i kot osliček. Rev. ščins in še zanikernost zraven taka, da se človeku zdi, da gleda premikajoče se slike. Menda nI na svetu večje malomarnoati in umazanoati kot je tam. Ko dospeŠ čez mejo v Jugoslavijo, se ti nudijo vse drugi prizori. Poprej si moral asmo poslušati neke parolere, katere sc ti z rokami zabijali v glavo, ki Jih pa nisi mogel nikdar razumeti. Potem ae ti pa razveže lezik, oko se ti razveseli, zopet se sliši mila domača govorica, obrazi so bolj uljudni, gostoljubnost je zopet prava slovenska. Razgled te razveseli, ko aega oko daleč po domačih hribih, po katerih si še mlad tekal in ukal — in vlak je kmalu na mestu kjer si vedno želel, da bi bil vssj še enkrat V Ljubljano smo dospeli večerni čss. Kaka grobna tišina, stanovanje se je teiko dobilo. Pe tsmkajšnem,običaju se mera vknjižiti v hotelu, vse natan-čno, imena, stardet, kdo, odkod, za kako dolgo in zakaj si prišel. Vsa ta poročila preišče policija. Ko*mo se drugo jutro prijavili vodstvu Orlovske organizacije, smo se počutili svoji med svojimL Z vso prijaznostjo so nas sprfcjeli »n skrbeli, da smo imeli kar smo potrebovali. Par dni pozneje so nam priredili veseli sprelemni večer v vrtu Rokodelskega doma, k|er se )e prvič pokazal nsrodni ilvelj Orlovskih moči, združen po raznih organizscijah. Z govori in petjem so nss razveselili in navdušili narodni buditeTjl k novemu življenju in pogumu. if - fc ' Potem snio se rszkropill, šli smo vsak na svoje domove, ds obiščemo svoje. Ob nedeljah amo se zbirsU skupaj z drugimi, ds smo prirejali izlete na določne prostore: na vjsoka gore, kamor so po tamoinjl navadi najprlljublje-nejši izleti. Prvi tak izlet Je bil na goro sv. Jošta. Tu sem so priili: Kmetsks org. Iz Triiča,priiii so tja s polno prtljsgo. fz LJubljane smo odrinili že pred 5. uro in ko smo dospeli do vrha je bila že oaem preč in doati vroče. Mislite si. da sem bU ie gladen. Kanistre pa Jaz nisem imel tako kot 4rugi. Ko smo do-apeli de stara *meinari)eN sem poiirsl sline, ko sem videl kako so ga cukali Iz frakeljčko* la razvijali svoje prtljage in kar cele z ago j zde kruha so romal« ns dan. Jaz sem nestrpno čakal, da je razvezal tudi naš mali Marjan (sin pok. Ivana Gostinčsrja) avojo prtljago in naloiil na mizo jednaklh stvari. Ko smo se poživili, smo šli ven ns razgled kakoršnega se ne dobi zlepa. Tam pod lipo so se pa Že pele pesmice "ns bom jaz nosila na glavci vode" in druge. Tako ae je glas valil v nižino, da je bilo veselje. Tako smo se zabavali do poznega popoldne. Tukai gori Je hodil najraje ranjki dr. Ev. Janez Krek, kjer je svojim mladim prijstefjem razvijsl svoje globoke misli o bodočnosti slovenske politike. Taki krsji ne morejo iti kmalu iz spomina.' ,Potem sem sc podsl ie na več druzih krajev. Obiskal sem Novo mesto, kjer sem našel dobro znanega rojaka, nekdanjega Amerikanca g. Ivana Koša-ka. Samega vesel)s ni vedel kaj bi počel, še vedno se apominja na Ameriko In pravi, da bode prišel enkrat na obisk. G. Košak je premožen posestnik in /poštena duša. Ima lepo urejeno posestvo in krssne vrtove prsv po amerikan-vsko urejeno. Iz prijaznosti me je peljal do Bele Cerkve v Toplice in žnjim je bila tudi soproga. Nazaj greds smo jo. krenili v njegovo zidsneo. Konjička smo pustili, da se je pasel brez komata. Mi smo se pa zložili okrog mize pili smo ga od zida. Kar je konjiček zavrlskai, kot bi hotel reči, tudi jsz sem Žejen, parkrat vrgel kopita v zrak pa jo je vili proti gozdu. Zastonj smo mu obe-. tali vse najboljše, g. Košak ga je klical z najslajšimi imeni, vse zastonj, kmalu nam je zginil Izpred oči jr gozd. Ko je mrcina prišla domov, ni vedela povedati. kje naa Je pustila — in par ur boda je bilo do doma. Udariti smo jo morali "cefus" in sreča nsia je bila, da se nismo obložili preveč z onim od zida. Ob 11. smo že bili pri Koiaku doma. Drugi dan sva z g. Košakom z istim konjičkom zamudila Vlak. A sedaj je bila ura, da se maščujeva nad njim za njegove prejšne pregrehe. Peljali naju je moral v Gorno Stražo. Bilo je ob 5 zjutraj, ko smo se odpravili od doma. Bilo je nad vse kraano voziti se in ogledovati one lepe hribčke in zidane«, vse obrasteno s trto. Ko sem se poslovil z g. Košakom in njegovim konjičkom, aem še hodil nekaj časa peš in izpolnil nekaj naročil. V več krajih sem videl obedovati pod jablano. V nekem kraju sem videl otroke in piščance, vsi so zajemali iz ene sklede. Ko sem se naveličal hoditi, sem vzel drugo kljuso, da me popelje *do župana Klinca v Doljni Straži. On je pa zares postrežen oštlr. Najprej da heruša, potem kosilo, in za plačilo vas pa popelje do postaje. Potem smo se odpeljali ogledati »i imenitni Zužemberški grad, kjer se prikazujejo strahovi. Vsak. ki pride v Žužemberk, gre najraje k Pehanovim. Tam se dobi Ječmenovček in cviček, in kar je treba zvedeti, se vse tam poizve. V enem popoldnevu ao mi Pehanova mama vse razložili. Nazaj gredoč je treba zopet pri Kllncu prenočiti, ker vlaki vozijo le enkrat na dan. Ker je pot robata in voziček brez peres, se silno trese, zato moraš večkrat ustaviti. Ena postaja je na Fužini pri drugem Klincu, ko se ma-lo pomaže, po zopet naprej. En izlet sem napravil pa k Sv Duhu nad Krškim, postaja Videm. Tam sem pa zopet imel dovolj opraviti s furengo in imel dovolj zabave. Pogodil sem ** • PjM^lm motlčkom da me pelje tja. Mislim, da sta on in konj enako sts-ra. Rekel je, da naju bo vzelo par ur do tja. Sla sva zgodaj zjutraj. Prenočišče sem imel ob mostu pri Savi v veliki kmečki gostilni. Najina pot je peljala en čas ob Savi in potem se je zsvila v stran mimo stare grajščine in potem ae vije po gozdovih in vinogradih, po hribih in goščavah. Ko se mi je videlo že vsega preveč, sem ga vprašal če ne bova še na koncu sveta. On me je pa potolažil rekoč: Se do sredi pota nisva. Jaz sem se ustrašit: nazaj ne vem, naprej si ne upam. On pa le rekel, da počasi bova Že prišla. No slednlč sva le prilezla do zažljenega cilja. Kdo bi al mislil, ds bom našel tsm Amerikanca — v osebi g. Cerovška, ki se Je vrnil pred 20 leti iz Amerike. Cena $96.00, sedaj ...........$68.00 Ženske volnene suknje » - ■ OKRAŠENE S KOŽUHOVINO Prej $22.75, sedaj ............$16.50 / Prej $27.00, sedaj ............$19.50 Prej $29.75, sedaj............$20.50 Prej $32.95, sedaj............$25.50 Prej $33.00, sedaj ............$26.00 Prej $37.50, sedaj" ., , .$29.00 Prej $48.00, sedaj............$34-50 Prej $57 00, sedaj -.-.■..........$42.75 ____Suknje za deklice • - Cena $6.75, sedaj ..... ......$$4.85. Cena $8.00, sedaj ........... .$6.25 Cena $9.50, sedaj .............$7.25 Cena $.11.7$, sedaj . ........$8.95 Cena $14.50, sedaj ...........$11.50 Cena $17.^0, sedaj ...........$1375 Cena $24.00, sedaj ...........$19.7$ Cena $29.00, sedaj „„,. .$21.00 Suknje za dečke MERA 1 DO 4 LET Prej $4.50, sedaj............. .$3.35 Suknje za dečke MERA OD 6 iDO 14 LET Prej $6.00, sedaj ..............$4,50 Prej $7.75, sedaj ............. .$6.35 Prej^8.90, sedaj Prej $13 00, sedaj ............$10.75 Prej $18.00, sedaj__________________$14.50 Volnene obleke za deklice .. — - 9 ™ /-. j--------r—-—i-:-—Jtt-------------—11 . Cena $7.50, sedaj ............$6.25 Cena $3,85, sedaj .............$2.35 Cena $5.65, sedaj ........... .$4.95 Cena $6.75, sedaj .............$5,35 Cena $8.75, sedaj .............$6.65 Cena $9.50, sedaj .............$7.75 ~ -€«m $tp.5o, sedaj —rr.Trvrrr: $9.00 Cena $12.50, sedaj ...........$10.75 Cena $14.75, seSaj ...........$u.oo f x Sweatri za dečke —-- Prej $2.35—$3.50, sedaj..................$1.90 Prej $3.25—$3 75, sedaj ..................$2.75 > Prej $4.90—$5.25, sedaj ..................$4.35 Prej $6.50-46.90, sedaj ........t~.T7TTT7t.$ 5.2 Prej $5.50—$5 90, sedaj ..................'$4.65 Moški sweatn-------—*------- Cena $3.25—$3 75, sedaj ......'..........$3.65 . Cena $4.35—$5.00, sedaj..................$3;35 Cena $8.50—$9.00, sedaj .................$6,90 Cena $9.50—$10.00, sedaj .^-v—. .;..;;.... .$7.75 Cena $13.00—$13.00, sedaj ...............$9.75 --------- Moške flanelaste srajce - Prej $3.00—$3.35, sedaj...... ........$1.75 Prej $3.00—$3.50, sedaj ................., f 2.35 Prej $3.75, sedaj...... ................. .$3.15 Prej $4.00, sedaj .........-.i.i^........ .$3.90 Prej $4.50, sedaj ........................$3.45 Ženske flanelaste nočne srajce Cena $3.35, sedaj .................*.......$x.69 Cena $3.65, ledai ....................... Ceni sedaj .............. .........$3.35 Cena $3.15, sedaj ........................$3.50 Cena $3.65, sedaj ........................$3.65 Ženska krila (kiklje) 1 Cena $6.50, sedaj .............$4.90 Cena $7.50, sedaj....,........$5.50 > Cena $8.50, sedaj.............$6.50 Cena $10.75, sedaj .........$8.50 Cena $13.50, sedaj ...........$11.00 - Cena $14.75, sedaj ...........$11.50 1 Cena $16.50, sedaj ...........$12.00 Cena $18.00, sedaj ...........$13.75 Ženske volnene obleke Cena $22.50, sedaj .'.....'... .$16.90 Cena $24.75, sedaj ........ /t|»S.fld Cena $26.50, sedaj ...........$*9-75 Cena $32.00, sedaj ...........$22.75 Cena $35.00, sedaj ...........$26.00 Cena $43.00, sedaj ...........$31.00 GINGHAM OBLEKE PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH Ženske svilene bluze . Cena $5 75. sedaj .............$4.65 —Cena $6.00, sedaj .........> ^.»$4-95 Cena $6.90, sedaj .............$5.35 Cena $8 .00, sedaj ........v^^. $6.75 Cena $8.90, sedaj ..... .......$7.25 Cena $9.75, sedaj .............$8.25 Cena $i sedaj ...............?.$i.3o ^ Cena $2.75—$2.90, sedaj .................$1.90 Cena $3.00—$3.25, sedaj .................$2.15 Cena $3.50—$3 75, sedaj ...............'..$2.65 1 Cena $5.25, sedaj ........................$3.90 Gingham za obleke Cena 50c —65c, sedaj .....................32c Percale Cena 55c, sedaj.......... ................35c Cena 50c, sedaj ...........................aic Flanela Cena 55C, sedaj ...........................30c Gingham za predpasnike Cena 35c, sedaj /...........................21c Cena 30c, sedaj ............................16c ' ■ 1 ' ........ - ———■——■» Kotenina Cena 50c, sedaj ...........................29c Cena 40c, sedaj .............................23c cena 38c, sedaj ............. ..........16c Ženske kimonas Cena $1.50, sedaj ..........................95c Cena $3.00, sedaj....................... $1.65 , Cena $2.90, sedaj......................... Cena $4.00, sedaj ../.................. .$3.95 Cena $7:75, sedaj ........................$§.50 Cena $14.00, sedaj ............. .....$10.50 > Obleke za dečke Cena $5.75, sedaj .............$4.50 t Cena $6.75, sedaj .............$4.90 Cena $7.90, sedaj .............$6.00 Cena $10.50, sedaj ............$8.25 t Cena $12.70, sedaj ............$9.85 Cena $15.00, sedaj ...........$11.90 ^ Cena $21.00, sedaj ...........$15.75 > Zimska odeja (kovtri) Cena $18.00, sedaj ...........$14.25 i Cena $13.75, sedaj ...........$10.90 Cena $12.00, sedaj ............$8.90 Cena $10.50' sedaj ............$7.90 » ________ Moške praznične srajce Prej $2.35, sedaj ..............$1.^5 Prej $3.00, sedaj ..............$2.25 Prej $4.25, sedaj ..............$3.25 Prej $6.00, sedaj ..............$4.50 Prej $6.75, sedaj ..............$5.50 Prej $10.00, sedaj .............$7«9o Prej $12.00, sedaj.............$8.50 1 * Zimske deke (plahte) Cena $3.50, sedaj .......... . .$3.65 Cena $2.90, sedaj .............$3.45 Cena $7.00, sedaj .............$5.90 Cena $11.25, sedaj ............$8.75 Moško spodnje perilo Cena $1.25, sedaj ...............85c Cena $1.65, sedaj .............$1.15 Cena $2.75, sodaj .............$2.00 Čena $3.75, sedaj :............$2.85 Cena $3.90, sedaj .............$3.15 Cena $4.50, sedaj .............$3.65 Brisače (towels) ' Cena 35c, sedaj................23c Cena 50c, sedaj ................37c Cena 70c, sedaj a...»...........53c Cena $1.00, sedaj...............79c Žensko spodnje perilo Praj $woo, sedaj .... ..........79c . Prej $1.45, sedaj ..............$1.15 Pry $2.90, sedaj .............$1.95 Prej $2.75, sedaj..............$1.85 VSE ŽENSKE NOGO VICE PO ZNIŽANIH CENAH 1 •» Ženski in otročji klobuki po zelo znižanih cenah Ženskikorseti . 15 proc. cenejši - 1 Moške zimske nogovice Prej $1.00, sedaj ...............73c Prej 75c, sedaj .................49c % Prej 50c, ssdaj .. v.............37c Prej 25c, sedaj .................16c NOGOVICE ZA FANTE IN . DEKLICE Cena 50c, ......................35c Volna v štrenah Cena $1.25, sedaj ..............90c O.N.T.inCM. C. cotton 10c Črn in beli sukanec (cviren) 150 yardov 8c Še mnogo drugega blaga bode na tej razprodaji ka-1 tero ni v tem oglasu označeno radi pomankanja prostora. 1 _____;_:_ - ^_^ i 6129 St. Clair-Av. I CT A MPRI 6129 St. Clair-Av. ..... w I Mlvlr 1MB 1 ■ ■ ■ ■ ■ ■ • ■ ■ -fli -Hi "ift ■ —ft-'1 'li • 'ilc • ■ "/I lili- mfti' inf uiJi