Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem* stvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ce« loletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnleai Novo mesto, ..... „ t „ S UredntStvo ln oprava: Kopitarjeva 6, LJubljana. o Izključna pooblaSčenka za oglalevanje italijanskega In tujega | Redazione, Amrninistraziones Kopitarjeva t, Lubiana. | Coneesslonarla escluslva per la pubblicita di izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. | Telefon 4001 4005. SLOVENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po preznlkn. Abbonamenti: Me.« 18 Lire. E.tero, mete 3150 Lire Edi-cione domenica. an-no 34 Lire. Estero 65 Lire C. C. P.l Lubiana 10.650 per gll abbonamenti. 10.349 per le in-•crzionL Filiale! Novo mestom provemenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. Bollettino No 1004 Contrattacchi nemici stroncati in Tunisia II nemico perdeva 845 prigionieri, 66 carri armati catturati, 74 auto-mezzi blindati, 58 cannoni, 15 velivoli abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate comuniea: In Tunisia sono stati stroncati contrattacchi del nemico contro le posizioni raggiunte dalle truppo dclPAsse. Cinque velivoli risultano abbattuti in duclli aerei nel cielo t u n i s i n o e sul C a n a 1 e d i iS i c i 1 i a. Nei coinbattiincnti degli ultimi quattro giorni venivano presi 845 prigionieri, distruttj 6(1 carri armati, 74 automezzi blindati, 58 cannoni c catturati inolti automezzi. II nemico ha perduto due bombardieri nel attacco ud un nostro ronvoglio in M e d i t e r-r a u e n e due aerosiluranti sulPisola di Milo (C i e I a d i). leri sera aeroplani nemiri hanno incursin-nato la eittii ed i dintorni di Palermo rair saudn danili limitati e U morti o 6 feriti nella popolaziono civile, il rui contcgno e stato esem-jdare. I)un degli apparecclii incursiori, rolpiti dal tiro delle hatterie contraeree ed un terzo, alibut-tuto dalla nostra eaceia notturna, procipitavano rispettivameute ad est di M on te Pel leg rili o, ad ovest di Ter rasi ni ed in mare pres-so Valdesi. Tre altri velivoli sono stati di-strutti dal tiro delle artiglierie: due su P a n-t e 11 e r i a , cailuti in mare vieino alla costa, ed uno a C a t a n z a r o - M a r i n a precipitato a circa 15 rhilontctri dalla spiaggia. Vojno poročilo št. 1004 Sovražni protinapadi v Tuniziji zlomljeni Sovražnik je zgubil 845 ujetnikov, 66 tankov uničenih, 74 oklepnih vozil in 58 topov - 15 letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V T u n i s u so bili zlomljeni sovražni protinapadi proti postojankam, ki so jih zasedle osne fete. Na t u n i š k e m nebu in nad S i c i I s k i m prelivom jo bilo v zračnih dvobojih sestreljenih 5 letal. Zadnje 4 dni je bilo v bitkah prijetih 845 ujetnikov, uničenih 66 tankov, 74 oklepnih sredstev, 58 topov in zaplenjenih jc bilo inuogo avtomobilov. Sovražnik je izgubil dva bombnika pri napadu na neko našo spremljavo v Sredozemlju in dvo torpedni letali na otoku Milošu (Cikludi). Davi so sovražna letala napadla Palermo in okolico ter povzročila omejeno škodo in 6 mrtvili ter 6 ranjenih ined civilnim prebivalstvom, čigar vedenje je bilo zgledno. Dvoje napadajočih letal, zadetih od protiletalskega topništva, in tretje, sestreljeno od naših nočnih lovcev, jc treščilo vzhodno od Hontc l'e-legrino, zahodno od Tcrrasinija in v morje pri V a 1 d e s i j u. Troje nadaljnjih letal jo uničilo topništvo: dve nad P a u t e 11 er i jo, ki sta padli v morje blizu obale, eno pa pri C a t a n -z a r o Marini, ki je treščilo v morje kakih 15 km od obale. Sovjetski oddelki ob Miusu uničeni Enaka usoda je doletela ruske divizije med Harkovom in Dnjeprom — Nemški protinapadi med Doncem J in Dnjeprom — Boji pri Harkovu, Kursku in Orelu Hitlerjev glavni stan, 23. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V veliki zimski bitki na južnem delu vzhodnega bojišča so se dal kosežni sovražni cilji izjalovili. Ker se mu ni posrečilo prodreti trdno ustaljene Ironte nemške vojske na vzhodnem robu Dončevcga industrijskega ozemlja, je poskusil s severozapada prodreti v hrbet. Sovjetske divizije, ki so na tu način dospele za naše bojišče ob Miusu, so bile medtem uničene ali razpršene. Prav tako se jc zgodilo z onimi sovjetskimi oddelki, ki so bili pognani še Bil je z izgubami odbit. Mnogo oklepnih vozil je bilo uničenih. Plen in število ujetnikov sta zopet znatno narastla. Nemško letalske skupine so izvedlo uničujoče udarce proti nekemu sovražnemu oskrbovalnemu oporišču v a I ž i r s k eni višavju iu proti topovskim postojankam zapadno od T u n i s a. Vojaško naprave pristanišča v Tripolisu so bilo pouoči uspešno napadene t bombami. Berlin, 23. februarja AS: Poročila o velikem odporu, ki ga je izzval povratek rdečih nasilnikov v Kavkaz ined tamkajšnjim prebivalstvom, so do- dajje iz pokrajine južno od II ur ko v a proti i bila potrdilo v izjavah nekaterih boljševiških čast- n ■ n . ,i I !kmln L".: r n in n.! ».n.,1 i.ll ....... X1/ ■ ' niL-nV 1/1 C rt Kili 7*1, Iti IA /I fl I lllPfi ti n V /lli"wllU'Ml Hri- Djeprn. l>odo, ki so jo pripravljali nemški armadi, so doživeli sami. Od svojih zvez odrezani in prijeti od naših divizij z vseh strani so bili uničeni ali razkropljeni. Rezerve, ki so bile poslune za njimi so bile od letalstva odkrite ter njihove goste kolone v neprestanih napadih letalskih oddelkov uničujoče zadeta. Ker vreme, ki že zdaj menjava ined snegom in odjtigo, onemogoča velike operacije v bližnji bodočnosti, osredotoča sovražnik svoje napore vedno bolj v ozemlje severno od II a r k o v a in na srednji t"r severni del vzhodnega bojišča. Včeraj je sovražnik napadel z močnimi silami na več točkah kubanjskega mostišča. Vsi napadi so bili v hudih bojih z izgubami odbiti. V Dončevem ozemlju so ponovili Sovjeti z več divizijami prodorne poskuse. Bili so v težkih iu sprememb polnih bojih vrženi zopet nazaj. V prostoru med Doncem in Dnjeprom so oklepni in pehotni oddelki vojske in oboroženih SS, odlično podprti od strmoglavih borbenih in bojnih letal, nadalje koncentrično napadali sovražnika in uničili močne sovražne bojne skupiie. V prostoru zapadno odHarkova i n K u r -8 k a. kakor tudi južno od O r e I a se ogorčeni boji nadaljujejo. Severovzhodno in severno od O r e 1 a je sovražnik na širokem bojišču napadel z močno podporo oklepnih sredstev topništva in bojnih letal. Napadi so se ponesrečili ob žilavi obrambi nemških, pehotnih in motoriziranih divizij. 55 sovjetskih oklepnih vozil je uničenih obležalo pred našimi jK>stoiankami. Na bo.iiščn ob V o 1 h o v ti se Je ponesrečil sovražni napad proti neki mostiščni postojanki. Južno od Ladoškega jezera so borbo zopet oživele. Sovjetske čete so na nekem odseku napadlo z masiranimi silami, bile pa so z izgubo 47 oklepnih vozil krvavo odbite. V severni Afriki je poskusil sovražnik z novodošlinii oddelki zopet osvojiti nbvladajoče postojanke, ki jili je izgubil v prejšnjih dneh. nikov, ki so bili zadnje dni ujeti tia vzhodnem bo jišču. Tako je izpovedal sovjetski kapitan Sergij Babenko, da kavkaško prebivalstvo bodisi po gorskih pokrajinah, bodisi po stepi začenja proti rdečim četam pravo gverilijo. To prebivalstvo je naravnost mojstrsko v gverilskem vojskovanju. So- padeni. Izropanih je bilo več vojnih skladišč, uničenih pa nekaj mostov. Monakovo 23. februarja AS: »Abendzeitung< prinaša razlago, zakaj so nemške čete prostovoljno zapustile donješko kotlino. List pravi, da bi seveda Sovjeti na tem področju mnogo raje trčili na zagrizeno obrambo, ki bi jim omogočila, da bi z množičnimi napadi na odseke severno od Markova in Kurska do vožnega železniškega križišča Orela izvedli velik obkoljevalni strateški načrl, tako da bi se ruske armade lahko hitro valile proti Azovske-mu morju, po možnosti v smeri zahodno od Ta-ganroga. Ta načrt je izpodletel in sovjetska ofenziva so po mnenju tega lista vedno bolj bliža trenutku, ko bo morala tekmovati s časom. To je najboljša posledica nemškega obrambnega načina, obstoječega v elastični obrambi, ki slabi sovražnika, mu preprečuje načrte, ga oddaljuje od njegovih izhodišč ter ga izvablja na odseke, v kalerih nem- vjetske oblasti so v skrbeh zaTadi fetalnih napadov , ške sile razpolagajo z boljšo preskrbovalno organa proge, ki vodijo na bojišče. Mnogi oddelki, ki , nizacijo ter z velikimi obrambnimi in napadalnimi so dovažali živež in vojno gradivo, so bili že na- I možnostmi. Sovjetska ofenziva pojema Berlin, 22. februarja. Sovjetski napadi so se začeli z mislijo, da bodo preplašili in zmedli sovražnika. Ko se je rdeči vojski posrečilo dospeti do Robtova in Markova in 6ta bili te dve mesti zavzeti, pe je sovjetsko prodiranje ustavilo in ni napredovalo z vidnim uspehom. Zdaj trajajo boji v istem predelu, kot po trajali minuli ponedeljek. Bojišče se omejuje na prostore vzhodno od Rostova in Vorošilovgrada in vzhodno od Markova in Orela. Toda nemški udarci so zdaj silnejši in živahnejši, zlasti še v območju Orela. Berlinski listi, prinašajoč poročila z vzhodnega bojišča, pišejo zlasti o močnih nastopih nemških letal. Le malo je cest. po kalerih bi 6e mogle premikati rdeče čete, saj je vse razrito z granatami, ki z njimi nemški bombniki obmetujejo ceste in pota. Prav tako so razdrte železniške proge in V6e rdeče kolon? imajo na razpolago le dvoje ali troje uporabnih potov, po katerih 6e morejo premikati s tovornimi avtomobili in oklepnimi vozili. Nemški bombniki ne mirujejo ne podnevi ne jKinoči in navzlic slabemu vremenu in mrzlemu ozračju vznemirjajo sovražnika, da ne more prodirati, kot bi si sam želel. Vendar 6i v Berlinu ne delajo nepotrebnih in iepremišljenih utvar. Zavedajo se, da sovjetsko poveljstvo še ne bo dovolilo umika in bo se nadalje napelo vse 6ile, da bi prodiralo dalje proti jugu, Japonska pomladanska ofenziva Šanghaj, 23. febr. AS. Japonska pomladanska ofenziva je v polnem razvoju in zadaja težke udarce čungkinškim silam. Japonske čete so najprej uspešno končale pomembne boje v osrednji Kitajski, nato pa so napadle poglavitna sovražna strateška središča v severnem Kiangsiju in zasedlo Pattan ter Funing. Istočasno so bile v južnem Hupehu uničene 4 čungkinške divizije ob reki Jangce. Japonski oddelki so jih zelo hitro in spretno obkolili, nato pa razbili in uničili. Uspeh zadnjih operacij so proti pričakovanju priznali tudi sami vojaški voditelji, ki so se izrazili, da so čungkinške sile zdaj manj kakor kdaj koli prej spošobne nudili primeren odpor japonskim vojakom, s katerimi sodelujejo tudi kitajske nangkinške sile. Čungkinške čete dobro čutijo in se zavedajo, da ne morejo dobiti oskrbe iz tujine in zdi se, da so po večini zelo slabo Enrico Pezzi junaško padel na vzhodu Rim, 23. febr. AS. General letalske brigade Enrico Pezzi, poveljnik italijanskega letalstva na ruskem bojišču, se iz nekega vojnega poleta ni več vrnil v oporišče. General K urico Pezzi je bil rojen leta 1897 v Collevecchio. 17 'let star je stopil v vojaški kolegij v Rimu in jc bil r>o treh letih imenovan za topniškega podj>oročni-ka. Kot tak se je udeležil vojne 1915-1918. 20. julija 1953 se je kot poročnik udeleževal letalskega tečaja. Kot letalski opazovalec je bil določen za Tripolis, kjer so bili nastopi proti upornikom. Za svoje obnašanje je dobil 4 polivale in srebrno kolajno za zasluge. Nato je stopil v vrste kraljevega letalstvo. Leta 192b. ie bil povzdignjen v kapitana in je končal pilotski tečaj ter je bil imenovan za vojaškega pilota. Leta 1936 je bil že podpolkovnik ter je odšel v Italijansko Vzhodno Afriko, kjer si je v nekem boju zaslužil drugo srebrno kolajno za zasluge. Po povratku v domovino je bil imenovan za poveljnika nekega ogledniškega roja, leta 1938. pa je bil zaradi vojnih zaslug imeno- Švicarsko-hrvatska pogajanja Zagreb, 23. febr. AS. Iz Zagreba je odpotovalo v Bern hrvatsko gospodarsko odposlanstvo, da bi zaključilo pogajanja za švicarsko-hrvatsko trgovsko pogodbo. Voditelj delegacije je dr. Čabaš, glavni ravnatelj za trgovino in industrijo. Strogi ukrepi v Bolgariji Sofija, 23. febr \S. Ker so se ponovila teroristična dejanja, je izvedla milica v Sofiji in drugih mestih zelo stroge ukrepe in aretiranih je bilo mnogo podtalnih elementov. Kot se zdi, ic voditeljica teroristov neka j udinja. van za polkovnika. Kot prostovoljec je nato odšel v Španijo, kjer .je vodil svoje oddelke v težkih bojih ter je bil odlikovan s tretjo srebrno kolajno za zasluge. V prvem ra.zdobju sedanje vojne se je kot povel jnik skupine bojnih letal v Sredozemlju še posebej izkazal in bil še enkrat odlikovan. Februarja 1942, je bil povzdignjen v generala in izročeno mu je bilo poveljstvo italijanskih letalskih sil v Rusiji v proti-bol jševiški vojni, ki jo je z najčistejšo vero začel s prvimi italijanskimi skvadristi. Odlikovan je bil z viteškim križem sevojskega vojaškega reda, z nemškim železnim križcem 1. razreda in dobil je tudi visoko romunsko odlikovanje. je bila znova zelo je Nangking napo- opremljene. Po drugi strani omajana njihova morala, ko vedal vojno Cungkingu in so se pomnožili pobegi čungkinškega vojaštva. Druga stvar, ki vpliva na moralo čungkinških čet, je polna japonska letalska pomoč, ki navzlic neugodnim vremenskim razmeram stalno podpira kopensko boje ter zadaja sovražniku velike izgube. Tokio, 23. febr. AS. Glavni japonski slan poroča, da so izvedla letala japonske vojne mornarice uspešen nočni napad na sovražne vojne ladje, zasidrane v pristanišču, kakor tudi na kopenske naprave na otoku Espirito Santo, ki spada v skupino Novih Hebridov. En rušilec se je takoj jiotopil, dug pa je bil zažgan. Poškodovani so bili tudi vojaški cilji na kopnem. Vsa japonska letala so se vrnila. Šanghaj, 23. febr. AS. Japonske sile, ki so se izkrcale na polotoku Leičov, hitro napredujejo proti severu in so zasedle Munkinčao. Ilitro so nadaljuje čiščenje čungkinških oddelkov, ki se še nahajajo na polotoku. zlasli še, ker se boji |>omladi, ko 6e bodo začeli nenvški napadi. Hkrati pa se sovjeisko poveljstvo boji, da ne bi preveč tvegalo in bi ne obtičale rdeče čete v kakem železnem objemu nemških in zavezniških 6il, odkoder ne bi bilo jiotem nobenega izhoda več. V območju polotoka Tamana ni zdaj drugega ko praske s patruljami, na vzhodu Vorošilovgrada pa 6o sovjetske čete napadle nemške čete, vendar so bile krvavo odbite in uničene. Tu je bilo zaseženih več boljševiških oklepnih in tovornih vozil. Nekaj rdečih vozil pa se je že prej ustavilo ker zaradi pomanjkanja kuriva niso mogla več naprej. (Le Ultime Notizie). Bncnos Aires, 23. febr. AS. Iz Indije se je. izvedelo, da jo Wendel \Vilkio izrazil možnost, da bo določen za kandidata " ' ' Gofsa in Sbeitla Rim, 23. februarja. Kakor je objavilo vojno poročilo št. 1000. so osne čete zasedle Gafso in Sbeitlo. Gafsa leži v južnem Tunisu, kakih 140kui od obale Gabeškega zaliva, 345 m nad morjem in ima kakih 10.000 prebivalcev. To inesto je središče za industrijo fosfatov. To dragoceno rudo kopljejo, zlasti v matlaonskih riHlnikih. Sbeitla je bila zadnja bizantinska prestolnica, ko so zapustili Karta-gino in ima železno zvezo z obalo. Iz zgodovinskega stališča je zanimivo pripomniti, da spominja Gafsa na latinski svet, kjer je bila vojaška trdnjava, ki 60 jo organizirali Rimljani v Afriki in je imela za etalno posadko oddelek tretje Avgii6tove legije, Sbeitla pa spominja arabski svet na njegovo prvo zmago nad Bizantinci. Nesreča ameriškega »Clipperja« Lisbona, 23. febr. AS. Snoči je nastala močna eksplozija na krovu »Cli perja«, ki je prišel iz Nc\vyorka in je nameraval prislati. V letalu je bilo 40 oseb in sicer 27 potnikov ter 13 članov posadke. Rešilo se je le 16 oseb, ki so vse hudo ranjene. Našli so že 4 mrtvece, manjka pa še 20 oseb, za katere smatrajo, da so se verjetno potopile v reki Tabo. rskanjc ponesrečencev se nadaljuje. Lisbona. Ameriško poslaništvo v Lislioiii noče objaviti imen umrlih ali ranjenih prj nesreči ameriškega »Clipperja« na Portugalskem. Med ranjenci se nahaja baje tudi ameriški po i slanik v Indiji Phillips. I Buenos Aires. 23. febr. AS. Mornariško ministrstvo Združenih držav poroča, da je sovražnik potopil dva ameriška potniška parnika. Pogrešajo 800 ljudi. flngleško-Mjševiška neskladja Diplomatski značaj Churchillove bolezni — Afflee in rdeča armada Berlin, 23. febr. Berlinsko mnenje o diplomatskem značaju Churchillove bolezni je bilo potrjeno z dejstvi. Ni še bil končan dan rdeče armade, ko jo že Reuter objavil, da se je Cliur-chillovo stanje izboljšalo. Poročilo pravi: >Ker Churchill nima več nikakega vzroka ostati v postelji, se bo njegovo stanje gotovo naglo izbolj-I šalo.« Po sodbi berlinskih krogov zadnje dni to W fingleška delavska stranka odklanja komuniste Rim, 23. febr. AS. Te dni, ko so v Londonu ob priliki obletnice ustanovitve sovjetske vojske angleška vlada, stranke in časopisi poveličujejo rdečo armado in angleško-ru6ko zavezništvo, 60 pristaši angleške delavske 6tranke priredili manifestacijo, ki britanski komunistični 6tranki ni bila nič kaj preveč všeč. Narodni izvršilni odbor te stranke je odklonil prošnjo za včlan|enje komunistične stranke ter izjavil, da ni 6amo popolnoma neodgovoren za britansko politiko pač pa da zasleduje tudi cilje, ki jih ni mogoče spraviti v 6klad z ideologijo in cilji komunistične stranke Odbor zatrjuje poleg tega, da bi včlan|enje komunistične stranke ogrožalo uresničenie pristašev angleške delavske 6tranke, da se po vojni temeljito spremene socialne i razmere na sveiu. V tej irditvi je treba iskati raz- lago, kakšno stališče zavzemajo pristaši angleške delavske stranke proti britanski komunistični stran-ki, ki se zdi v splošnem zboru navdušenja in hvale za boljševiško zavezništvo 6labo uglašena. Oči-vidno je, da pristaši angleške delavske 6tranke zato tako postopajo, ker 6e boje, da bi komunistična 6tranka, čim bi prišla do svojega glasu, utegnila vedno bolj očitno tekmovati med delavskimi množicami in še bolj ustvarjati konkurenco, ki pristaše angleške delavske 6tranke že zdaj nekoliko skrbi Spričo takšne resne nevarnosti 6i odbor delavske stranke ni pomišljal odločno zavrniti prošnjo, čeprav je na arugi strani poudaril, da so pristaši delavske stranke navdušeni pristaši prijateljstva med Angleži in Rusi in čeprav so izrazili 6Voje veliko občudovanje boljševiške vojske. ni edini glas o angleško-boljševiških odnošajih. So pa še druga neskladja, ki so težko ušla pozornosti poslauika Majskega. To jo na primer zadrega in malo prepričljiv ton v govoru anj gleškega zunanjega ministra ali pa iznajdba At-tleeja, ki je govoril v Cardiffu, kjer je omenjal svojo potovanje v Sovjetsko Zvezo pred petimi leti, kjer da so naredili na njega globok vtis sovjetski vojaki kot ljudje, polni značaja, torej pravih in resničnih "znakov osebnosti. Resnica pa je, kakor poroča nemški tisk, da je Attlce po svojem povratku iz Moskve razkril zaledje strahotnega pokolja maršala Tuhačevskega ler mnogih njegovih generalov in častnikov, ki so bili po Attleejevih besedah pomorjeni ravno zato, ker so poskušali dati boljševiškeinu vojaku osebni lik in odpraviti amorfni in brezdušni značaj rdeče armade, pa so si z iskanjem tozadevnih reform nakopali Stalinovo jezo. Stalin je namreč hotel imeti armado oboroženih sužnjev. Edini, ki se je zadnjo nedeljo sijajno Izvlekel iz zadrege — pripominja berlinski tisk — jo kralj Jurij, ki je dobro prebredel oviro. Angleški kralj, ki je očividno še hranil neko spo-slovanje do tradicij in še mogoče ni pozabil, da so Stalin in njegovi tovariši odgovorni za umor njegovega sorodnika carja Nikolaja, ni pel slave rdeči armadi in se je rešil iz zadrege z brzojavki, v katerem sporoča Kalininu, da jc podaril mestu Stalingradu časten meč. Eksc. Grazioli vodil sejo Pokrajin, korporacijskega sveta Plenarne seje so se udeležili najvišji predstavniki oblasti — Nadvse važen govor Vls. komisarja Grazlollja V torek dopoldne je bila v zbornični palači v kovali v veži palače predsednik Pokrajinskega j Beethovnovi ulici plenarna seja Pokrajinskega korporacijskega svota, viceprefekt ^ Bisia, izvode-korporacijskega sveta. Seji je predsedoval Visoki komisar Eksc. Grazioli v izredno lepo iu sli kovito okrašeni zbornični dvorani v prvem nadstropju. Na sejo so prišli tudi poveljnik Annad-nega zbora Eksc. general Gambara, Zvezni tajnik Orlandini, predsednik apelacijskega sodišča Pilloto, ki je dospel v posebnem poslanstvu v Ljubljano, ljubljanski župan, general Kupni«, kvestor Ravelli, viceprefekt David, podžupan Tranchida in vsi načelniki uradov ter strokovnjaki pri Visokem komisariatu. Eksc. Graziolija in druge predstavnike najvišjih oblasti so priča- nec pri korporacijakeni svotu dr. Apollonio, podpredsednik dr. Mohorič ter podtajnik dr. Pless. Preden je Eksc. Grazioli začel sejo, na katero so prišli vsi člani Korporacijskega svota, je zapo-vedal pozdrav Kralju, Duceju in Oboroženim Silam. Predsednik sveta je nato prečital poročilo o delavnosti Pokrajinskega korporacijskega sveta. To poročilo l»mo objavili jutri. Ko jo predsednik sveta končal s poročilom, je bilo to sprejeto z odobravanjem. Nato je vstal Eksc. Grazioli in izvajal: Pomemben nagovor Eksc. Visokega komisarja Ekscelence, drugovi, gospoda 1 Ob priliki prve obletnice priključitve Ljubljanske pokrajine kraljevini Italiji sem že omenil odredbo o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta, ki se je tedaj pripravljala; omenjeni organ, ki ima nalogo, sporediti in dajati pobudo vsemu gospodarskemu življenju v Pokrajini, jo ustanovljen z naredbo 123 z due 2. maja pr. leta z veljavnostjo od 20. junija pr. leta. Z ustanovitvijo Pokrajinskega korporacijskega sveta je bil fašistični korporacijski sistem v celoti uveden v italijanski Sloveniji. Kdor je, kakor Vi imel možnost slediti vsemu tozadevnemu obširnemu pripravljalnemu delu, je lahko opazil, da so ni delalo na to z izredno ali celo s pretirano naglico in očividno se jo namenoma tako postopalo. Pomen korporacijske ureditve Predvsem so morali novi sistem ne le spoznati, marveč se tudi vživeti v istega, njegovi voditelji, poklicani, da ga razširjajo med ljudstvom; kajti sprememba je bistvena in popolna — od tukaj obstoječih delavskih organizacij, ki so se naslanjale na bivše politične stranke ter služile bodisi svojim političnim strankam, bodisi osebnim interesom, ali kvečjemu interesom posameznih že omenjenih skupin — do sindikalno fašistovske organizacije, vertikalne, razporejene po kategorijah, kjer dobi vsak produktivni element svoje določeno mesto in svoj natančno določeni delokrog. Od stare in preživele koncepcije boja med kapitalom in delom, ki je enako neugodna za oba produkcijska činitelja, prihajamo do jasne, realistično koncepcije fašističnega korporativizma, to je do sodelovanja in skladnosti med kapitalom in delom, v interesu vseh produktivnih sil, v višjem državnem okviru. Ta sistem — ki pomeni osnovno uresničenje režimu po zaslugi Ducejevega genija, >pristeu izraz ljudstva«, čigar potrebe iu želje so mu znane — je dal delavcem dostojanstvo, ponos in zavest ter je bil uspešno sredstvo za ono j socialno pravičnost«, ki je šla preko naših meja, da bi postala geslo narodov Osi in njenih zaveznikov, da bi »proletarski narodi« slednjič dobili svoj prostor na soncu ter možnost kruha za svoje otroke proti krivičnosti narodov s petimi obroki hrane ter proti boljševizmu, ki zanika in uničuje rodbino in vero, ki skupno s češčenjem Domovine tvorita bistveno osnovo za naše življenje. Priznati moram inteligentno, natančno in koristno delo, ki so ga izvršili voditelji vseh činov in kategorij pri ustanavljanju sindikalnih organizacij, prav tako pa tudi zelo uspešno delo strokovnjakov. To sodelovanje je bilo, po mojih navodilih, na vseh poljih nadvse učinkovito, uspehi pa bodo v bodočnosti, v korist delavcev vedno večji. Sigurno je treba še mnogo dela za ureditev raznih sindikatov, zlasti za one v Pokrajinskem združenju svobodnih poklicev in umetnikov, kjer pa se žo pripravljajo zbornični seznami za posamezne skupine svobodnih poklicev. Ob priliki sestanka, ki sem ga imel z voditelji Združenja delodajalcev in delojemalcev, sem imel zlasti priliko ugotoviti, kako zelo se ceni naš korporacijski sistem in kako premišljeno in vestno se vse zadevne naredbe izvajajo. Od vseh številnih delovnih pogodb, ki so se obravnavale in od vseh važnih in neizogibnih vprašanj, v katerih je vladal spor med obema velikima sindikalnima organizacijama, so bili samo trije primeri predloženi razsodišču. To znači, da organizacije same že delajo v potrebnem duhu sodelovanja in pri tem čim najbolj varujejo koristi svojih lastnih skupin. Pokrajinskemu korporacijskemu svetn bodo stopujema prepuščene vse važnejše naloge nje-govesa delokroga in njegova ureditev se bo čim dalje bolj prilagodila potrebam razmer tako. da bo mogel svojim nalogam popolnoma zadostiti. Priznavam predsedniku, podpredsedniku, strokovnjaku in tajniku, kakor tudi vsem njihovim sodelavcem, da so svoje delo izvršili vestno in z vso vnemo. Prav tako sem prepričan, da občutijo vsi člani sveta polno odgovornost za poverjeno jim naloge ter da jih bodo znali izvesti nadvse pošteno in vestno. Splošni gospodarski položaj Nekaj besed o splošnem gospodarskem položaju v pokrajini v dopolnitev predsednikovega poročila. Z ozirom na posebni položaj teritorija ob zasedbi so bilo in ostanejo smernice dola sledeče: Vokvirjenje gospodarstva italijanske Slovenijo v sestav Italije (kakor je poudaril predsednik — Velesejem je dejansko jtoinenil znaten donesek v tem pogledu). — Upoštevajoč, da tvori gospodarsko bazo poljedelsko-gozdarsko udejstvovanje: predvsem jo potrebno bolj racionalno izkoriščanje žo obdelano zemljo — razširjenje obdelovanja na ostalo, dosodaj skoraj neizkoriščeno zemljo, pri tem pa izvršitev potrebnih ureditvenih del. — Izvedba bonifikacijo barja za takojšen donos ter postavitev splošnega načrta za postopno izvedbo je že predvidena — preuredba živinoreje. — Ureditev sajenja, da bi prišli do, čeprav zelo omejeneme in delne, autarkije z živili v sami pokrajini. — Intenzivno izkoriščanje, vse do skrajnih meja mogoče ohranitev gozdarskega premoženja, ter čim bo mogoče, intenzivikacija pogozdovanja. — Rešitev važnega problema dobave električne energije. — Izkoriščanje ne|>omembnih obratujočih rudnikov, z realistično razporeditvijo, in če je potrebno z osredotočenjem vseh sil. Ij-vršitev' racionalnega načrta za raziskavanje podzemeljskih bogastes'. Možnost izpopolnitve podjetij za izkoriščanje gozdarskega bogastva. Ureditev denarnih zavarovalnih in zadružnih zavodov — priprava pokrajine za turistični promet. Izredne razmere, ki so nastalo v pokrajini v preteklem letu so ovirale v raznih predelih izvajanje zgoraj obrazloženega gospodarskega načrta in to razumljivo v škodo prebivalstva. Vendar pa ostanejo smernice neizpremenjene. Izredni revizijski primeri sc bodo proučevali zelo vestno, kakor pač v izrednih primerih to potrebno. « Moram smatrati, da pomeni pomanjkanje korporucijske vesti, ko 60 po predhodnem dogovoru delodajalci in delavci zahtevali povišanje delavskih mezd ter istočasno povišanje cen izdelkov some industrije. Rekel bom, da je to izdajalstvo napram narodu in delavstvu, ki sc ne sme dovoliti, tudi če bi tn moja piepovcd bila nevšečna in ne — popularna. Na p°Ul( prehrane 6e proučujeta zlasti dve vprašanji, ki sta nad vse kočljivi, preskrba mleka in mesa. Kolikor je v človeških močeh, ne bodo izostali v danih razmerah potrebni ukrepi, zato pa sem hvaležen vojaški oblasti za uspešno in odlično pomoč in sodelovanje. Izenačenje cen življenjskih potrebščin s cenami, ki veljajo v ostali Kraljevini in iz tega izvirajoča poostritev nadzorstva nad cenami in neizprosen boj tako zvani »črni borzi«, ki omogoča nabavo živil za pretirane cene prcmož,nim v škodo revnejšim slojem ljudstva, ki nam jje bolj pri ercu, in ker so tu sloji oni, ki v splošnem bolj trdo delajo in imajo zaradi tega pravico, da se jim zajamčijo življenjske potrebščine, ki jim pripadajo. Trdno 6em prepričan, da sc gospodarski položaj delavcev zboljša z določitvijo cen, ne pa s stalnim povišanjem plač, če povzroča tako zvišanje istočasno tudi nesorazmerno zvišanje cen življenjskim potrebščinam. To je nepotreben začarani krog, ki v prvem trenutku utegne preslepiti delovne sloje, ki pa mora neizbežno dovesti do inflacije in do gospodarskega poloma. Zadevni primeri ne manjkajo tudi v najnovejši zgodovini. Kdor zavzema odgovorna mesta, mora resnično skrbeti za splošne koristi in ne sme oklevati postaviti se po potrebi tudi proti splošnem mnenju, če je treba varovati resnične koristi skupnosti. Javna dela v Pokrajini Na področju javnih del je bilo v letu 1942 mnogo izvršenega in sicer se je v ta namen uporabilo skupno 36,737.000 lir, kot sem že imel priliko omeniti. , Sporočam Vam pa, da je predviden za tekoče leto še nadaljui načrt nujnih javnih del na račun Ministrstva za Javna dela in na Cestne odbore (AA. SS.) na Prometno Ministrstvo ter na Visoki komisariat. , Omenjena dela se bodo pričela prihodnjo pomlad za približno 100,000.000 z uporabo vseh delovnih sil, ki so na razpolago. Ekscelence, drugovi, gosp«!je! Čas mi ue dovoljuje, da bi še dalje navajat, koliko je v gospodurskem pogledu napravila Fašistična vlada, ki ima Visoko čast predstavljati in da bi govoril o obširnem delu, ki se je izvedlo na upravnem, kulturnem, socialnem in skrbstvenem polju. Dejstva, bolj kot besede, so dale slovenskemu prebivalstvu jasen dojeni, da jo Režim izpolnil dano besedo. Napredek Pokrajine v bodočnosti Dobro pa vesle, da 6e ne more isto trditi o zadržanju vsaj enega dela prebivalstva, ki je — 6prva zavedeno od lažne nacionalistične propagande — danes v službi komunistov, izvršujoč najbolj krute zločine proti ljudstvu svoje Ia6tne krvi in uničujoč bogastva lastne zemlje, kakor tudi kulturne ustanove, o katerih pravi, da se za nje bori. Časopisi so že poročali o številnih razdrtih slovenskin šolah. Proti takim zločincem ln v obrambo civilizacije se bojujejo italijanski vojaki ob sodelovanju onih Slovencev, ki so razumeli, kot je to storila večina prebivalstva, da namerava komunizem uničiti vse ono, kar predstavlja vaše najsvetejše premoženje, to ie družino in vero. O izidu borbe pravice proti barbaretvu ne more biti nikakega dvoma. Lažna propaganda bo lahko delemta w osebe, ki se puate vplivati in se naglo navdušijo, kot ee večkrat dogaja pri temperamentu Vašega naroda, bo ostala pa brezuspešna pri osebah, ki hočejo trezno misliti. Vsaka vojna ima neizogibno menjajoče erečo. Armade Osi pa imajo vedno tudi seda) zanesljive predpostavke za dosego 6igurne zmage. Komunistične tvorbe v tej pokrajini, bodisi domače ali tuje, bodo še enkrat prejele svoje zasluženo plačilo in bodo uničene. Za to nam popolnoma jamčijo slavni oddelki naših oboroženih sil in še prav posebno Ekscelenca Gen. Gambara, zelo dobro znan komunistom, katere je vedno razpršil in uničil. , , Vladna, vojaška oblastva in Stranka sodelujejo na svojih področjih v popolni harmoniji. Dobrohotnost napram onim, ki to jaslužijo zaradi svoje lojalnosti, neizprosna borba proti komunizmu in proti sovražnikom Italije, oblast, ki sloni na moči in na pravici, tesno združeni z rimskim pojmovanjem Človeškega dostojanstva napram potrebnim in napram vsem onim. ki to zaslužijo. Vsako dejanje proti naši oblasti in našemu ugledu bo takoj in neizprosno zatrto. Za ono, kar je napravila in podarila Fašistična Italija, ima pravico zahtevati vsaj spoštovanje svojih zakonov in lojalnost od strani slovenskega prbivalstva. F.kscelenza, drugovi, gospodje! Predno zaključim ta sestanek. Vas vabim, da se poklonimo spominu slavnih italijanskih vojakov in slovenskih državljanov, ki 60 padli na tej zemlji za pravično 6tvar. Naslavljam Ekscelenei Gambari in Oboroženim Silam najprisrčuejši pozdrav poln občudovanja in Vas vabim, da se skupaj z mano najvdaneje spominjamo Njega Veličanstva Kralja in Cesarja in nepremaganega Duceja Fašistične Italije. Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju! * Besede Visokega komisarja so bile sprejete s kar najbolj živahnim odobravanjem, nato pa je Zvezni tajnik vzkliknil Visokemu komisarju, nakar jc la odgovoril z 1'Alala Zveznemu tajniku. Takoj nato pa je bila plenarna seja Korporacijskega sveta. Vis. komisar pri fašistični Befani železničarskih otrok V nedeljo zjutraj ob devetih je bila v dvo- j so padli ali bili ranjeni na svojem delovnem rani kina Slogo razdeljena fašistična befana 350 železničarskim otrokom. Razdelitev je izvedel že-lezničarski Dopolavoro. Pri slovesnosti so bili navzoči Eksc. Visoki komisar, general Perni, zastopnik Eksc. Gamba-re, Zvezni podtajnik Capurso kot zastopnik Zveznega tajnika, župan ter drugo oblasti. Slovesnost, ki jo je vodil inž. Guerra, predsednik Dopolavora, je potekala V znamenju gorečega navdušenja obdarovancev. V sredi razdeljevanja je Eksc. Visoki komisar naslovil na železničarje in njihove družine besedo ter se sp,omnil številnih železničarjev, ki mestu, jim dal priznanje ter pozdrav vsem tistim, ki so znali zvesto služili fašistični Italiji. Zagotovil je, da fašistična vlada ne bo pozabila dela, ki ga je opravila masa železničarjev z največjo lojalnostjo. Dodal pa je tudi, da bodo najstrožje kaznovani tisti, ki ne bodo držali besede o lojalnosti. Visoki komisar se je spomnil s pohvalo italijanskih železničarjev, ki so premeščeni v lo pokrajino ter dal priznanje njihovi važni iu dragoceni delavnosti. Slovesnost se je končala s pozdravom Kralju, Cesarju, Duceju in Oboroženim Silam. Gospodarstvo Odtok zlata iz Zedinjenih držav. Izgube zlata Zedinjenih držav so vedno večje, V zsJnjem tednu 6e je ameriški zlati zaklad zmanjšal za 29 milijonov dolarjev, dočim 6e je prejšnji teden zmanjšal za U milijonov dolarjev. S tein je ameriški zvezni zaklad od srede decembra lanskega leta, ko se je začel večji odtok zlata, izgubil za 81 milijonov dolarjev zlata, odkar pa 62 je zlata reka obrnila, t. j. od jeseni leta 1941 pa za 133 milijonov dolarjev. Osnovanje Vrhovne zadružne zveze na- Hrvatskem. Te dni je dokončal 6Voje delo upravni odbor Hrvatskega zadružnega sveta in je ta svet sklenil predlagati ustanovitev posebne Vrhovne zadružne zveze na Hrvatskem, ki naj bi prevzela iste naloge, ki jih je imela za prejšnjo državo Glavna zadružna zveza. Prenos prihrankov hrvatskih delavcev iz Nemčije. Te dni 60 bila izdana nova določila za prenos zaslužka hrvatskega delavstva iz Nemčije v domovino. Po novih določilih lahko v letu 1943 hrvatski kmetijski delavci pošljejo doinov do 100 mark na mesec, delavci in nameščenci v obrtnih podjetjih pa do 150 mark mesečno brez dovoljenja deviznih uradov. _ Hrvatska hoče gojiti riž. Dobri uspehi, ki so jih imeli Madžari z gojitvijo riža, so dali podneta tudi na Hrvatskem, da so začeli proučevati vprašanje riževih nasadov. Zlasti to podpirajo industrijski krogi. Riž nameraavjo saditi predvsem v krajih, katere preplavlja Sava. Akcijo vodi zagrebška rižarna. Železniška zveza Sofija—Skoplje. Bolgarska vlada nadaljuje tudi letos z deli na gradbi železniške zveze Gučevo—Kumanovo v dolžini 126 km. Ta proga naj bi omogočila direktno zvezo Sofija —Skoplje. Težave pri gradbi so velike, ker je treba zgraditi 39 tunelov. Računajo, da bo proga fotova v dveh letih Po dograditvi bo vožnja iz ofije v Skoplje trajala samo 4 uie, dočim traja sedaj čez Niš 12 ur. Hrvatska na velesejmu v Plovdivu. Te dni je dopotoval poseben hrvatski odposlanec v Plov-div, da pripravi vse potrebno za zgraditev posebnega hrvatskega paviljona na velesejmu v Plovdivu. Tako bo Hrvatska prvič uradno sodelovala na plovdivskem velesejmu Iz poročila Reichsbanke. Iz poslovnega poročila nemške državne banke za lansko leto posnemamo: za priključena ozemlja: Alzacijo, I/jreno, Luksemburg, Koroško in Kranjsko, SjKidnje Štajersko in poti nemško civilno upravo se nahajajoče okrožje Bialistok je smatrati vključitev teh ozemelj v nemško valuto za zaključeno. V ostalih zasedenih ozemljih niso bile potrebne posebne izpremembe v valutni politiki. Le v Grčiji so se začeli izvajati novi finančni ukrepi v svrho sanacije tamkajšnjega denarnega trga. — Vprašanja, ki so bila v zvezi z ureditvijo premoženjskega stanja bivše jugoslovanske države, so bila pprivedena k bistveni razjasnitvi s pogodbo med državami naslednicami. Ti sporazumi predvidevajo ureditev vprašanj državne imovine in obveznosti biy«e jugoslovanske držnve, nadalje tudi smernicc za likvidacijo bivše jugoslovanske narodne bnnke, med drugim ti sporazumi predvidevajo likvidacijo doleov in terjatev bivše jugoslovanske narodne banke iz klirinšketra prometa med državami naslednicami. Zaradi tega jc upati, da bodo zadovoljeni v doglednem času upniki, ki imajo še terjatve do bivše jugoslovanske narodne banke iz nemškojugoslovanskcga plačilnega sporazuma. Iz Dzutkro uoine nastala ocoijc mitu POT POLITIČNE M 0 C 1 PETROLEJA & Ker so petrolejska podjetja krila 1% davkov, je bila s temi stavkami prizadeta tudi država. Cardenas je skušal na vsak način preprečiti nadaljevanje stavke. Toda ne delavci, ne podjetniki niso odnehali. Zato je Cardenas sam predpisal letnih 7 milijonov dolarjev •kot povišanje delavskih plač. Tuje petrolejske družbe na to seveda niso pristale, zlasti so se upirale amerikanske, ki so zagrozile, da bodo sploh zaprle vsa svoja podjetja. To je bilo v začetku novembra leta 1937. Dva tedna pozneje je svet presenečilo poročilo, da je Cardenas dal zastopnikom družbe Mexican Eagle koncesijo za izkoriščanje najbolj bogatih petrolejskih polj. Dogovor pa je predvideval udeležbo države na surovem petroleju od 15 do 35%, dobavo 12.500 sodov gorilnega petroleja za državne železnice. Nekaj dni pred podpisom te pogodbo pa je bilo odvzetih Amerikancem' 850.000 oralov neizkoriščene petrolejske zemlje. . Anglija je že mislila, da jo dosegla veliko zmago, gospodarsko in strateško. Kajti londonsko bančno zastopstvo družbe Mcxican Eagle — Wnitehall Securilies Corporation — je bila istočasno velika delničarka družbe Britisch Airways, ki je bila največja zrakoplovna družba angleškega imperija zn civilni promet. Vendar ta zmaga še ni bila tako gotova. Skupina Royal Dutch je bila preveč zapletena z Anglo-lranian družbo, pa tudi splosna * ■ ..... t i • i a__.1!!! ...X 1AXUI n/1 nnlrA. 34 podpisal zakon o vplačilu 7 milijonov dolarjev za delavske plače,17% vsega petrolejskega brodovja je bilo tedaj »neodvisnega«. In je bila v Bruxellesu konferenca, na severu in v vzhodni Aziji je še: kdo naj sedaj kupi mesiški petrolej? imela Anglija vedno več skrbi. V začetku leta 1938 je šo prišla j D,-žava je bila v težkem položaju. Cardenas je dal razdeliti le-»avstrijska križat. Anglija v tem trenutku pač ni mogla tvegati tak(^ y kalerjh j0 pozival k nabiranju dragocenih predmetov, pred-novega spora z Ameriko. I vsem okrasja za narodni fond, iz katerega naj bi plačali odškodnino Spor zaradi stavk in zaradi Cardenasovih ukrepov je sel dalje. za izgubo neprodanega petroleja. Cardenasova žena je bila prva, ki Petrolejskim družbam ni preostalo drugega, kakor da posredujeta je darovala v ta namen namizne servise iz srebra, zlato in drage London in Washington. Cardenas je razlastil na podlagi člena 27 kamne Pri tem so so(jelovali najbolj revni, saj so bili bogataši koncesije vseh inozemskih petrolejskih družb. Meseca marca 1938 ve6inoma tujci y dolgih procesijah so hodile kmečke žene in nosile, je prevzela vso posest tujih petrolejskih družb »Nacionalna petro- kaj, g<> pag mQgle dflU od kokoši) koruze, sadja. V dolgih sprevodih lejska družba Mexiko«. Akcije družbe Mexican Eagle, ki so znašale ^ ihajali študentje s prapori, na katerih so imeli pisane odločno leto dni poprej 32 šilingov, so padle na 4 šilinge. Newyorške borze n pr . živim0) da postanemo svobodni, ali pa umrjemo, da so tedaj doživele v resnici črn dan. I nehamo biti sužnji!« Te ljudske nabirke so prinesle po mexikanskih Kljub naraščajoči napetosti v Evropi je Mexiko ugriznila v to „„ j.------osooo ste. "m— .......»j— • ----r- o- - številkah 75.000 dolarjev, po ameriških pa 25.000. Po uradnih šte- jabolko. Dočim je Washington nastopal previdno, so Angleži po- v.,kah je bjl yeUk deJ bogastva v rokah tujcev: leta 1934 .ie imelo šljali ostre note. V maju istega leta je Anglija v novi noti^pro- 161-000 tujcev v Mexiko 3.616,195.864 dolarjev premoženja. 17 mili-testirala, da država nima pravice razlastiti petrolejskih družb Prišlo jonov Mexikancov pa je imelo vsega gkupaj samo 3.140,804.136 do-je v tem sporu tako daleč, da je Cardenas ukinil diplomatsko za- larjev tujega kapitala pa je j,ilo na|0ženega v petrolejski in- stopstvo Mexiko v Londonu. _ . „ .... I dustriji. Toda, tuji kapital se nabiralne akcije ni udeležil. Meseca maja se je dvignil proti Cardenasu general Cedillo, gu- vemTp^r^P^;; S temi zbirkami ki se jih je udeležil ves narod. je delave^ polja. 12.000 vojakov njegove zasebne vojske je korakalo proti vzrastel pogum Odšle, so delat, naprej z«P1«™- V™dar £ Cardenasovi vojski. Cardenas je hotel z razgovori urediti vprašanje, je država kmalu znala poiskat >*bod >z te s ske Le to 19.18 ji je a Cedillo je hotel vojno. Iz vojne, v kateri je Cardenas imel na prineslo pogodbo z Italijo. Italija ,e dala JL" iR nilS \uD1a razpolago vsa moderna tehnična sredstva za vojskovanje od radia, za tri milijone sodov petroleja. V ap ril« le a 1989 je I tal. ja kupila bombnih in lovskih letal do najmodernejšega orožja vseh vrst, je za dva in pol milijona dolarjev petroleja, ki ga je plačala z umetno izšel Cardenas kot zmagovalec. svil° in 3 str°ji- . Amerika jo skušala na drug način »ozdraviti« Mexiko. Tretjina! Jajionska je imela lastno pelrolejsko brodovje in je sklenila z • mo 7nnlelena z Ande Iranian družbo, pa tudi splosna ■ svetovno proizvodnje srebra odpade na Mexiko. Glavni odjemalec pa Mexiko pogodbo za prevoz pelroleja. Japonska je dobila v zameno 10 SL M u »seseda i ni moal avA n c li Hv e č lo č it 1 od petro- jo bila državna zakladnica Združenih držav, ki jo za drag denar petrolejske koncesije. Tudi Nemčija jo skleni a trgovsko pogodbo z angleška politika se sedaj nI mogla v Ang ijl vec locm oa P J 7,at0. eim so raz,asini .merilke petrolejske družbe, Meziko Kupila jo za 17.5 milij dolarjev petroleja, od tega jo plačala letake politike, v mesecu novembru pa je tudi Moxlko dozneia vazn- Kupo ■ nakupovan]c srcbra v Mcxlkl. Kljub temu se 11.5 milij. dolarjev v strojih; v mesecu februarju leta 1939 pa je T^jK koJn^rnl Mereca ilja^.ega e.a fj p a I Mexiko bo^ pravice. Mexiki je grozila še prišel v Mexiko dr. Hagemann, da bi so pogaja! o reorganizaciji iio« kitajsko-ja^nskai^ vojna. Na dan t nov ko £ Cardenas I druga nevarnost. Naenkrat ni imela ladij za prevoz petroleja. Samo | letalskega prometa. 9Sjio£lh& novice Koledar Sreda, 24. svečana: Matija, apostol; Sergij, mučenec; Primitiva, mučenica; Lucij, mučenec. Četrtek, 25. svečana; Valburga, devica in opa-tica; Feliks III., papež; Cezarij, spoznavalec. Novi grobovi -f Umrl je gospod Emil Potočnik, uslužbenec rl kmu »Sloga«. Naj mu 6veti večna luč! Žalujo-:im naše sožalje! Osebne novice =r Poročila sta se v nedeljo 21. februarja v cerkvi sv. Družine v Mostah g. Martin Rož man, sin posestnika iz Horjula, in gdč. Marica L i p a r, hči posestnika z Velike Cikave pri Novem mestu. Mlademu paru čestiamo in želimo božjega blagoslova. I Kdor je bral »Slovenčeve« Članke s podpisom —d.—, ta bo z velikim zanimanjem segel po knjigi KOMUNIZEM — Njegov pravi obraz Cena knjigi je 4 lire. - Dobi se v knjigarnah in pri prodajalcih listov. — Masa zadušnica 7.a pok. gospo Beato simic se Ihj darovala v četrtek, 25. februarja t. 1. ob sedmi zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. — V počastitev spomina blagopokojnega gospoda H u me k a Martina je daroval univ. prof. g. dr. Salvi Jenčič Društvu slepih v Ljubljani 100 lir. — Iskrena hvala! — Zahvala. Elizabetna konferenca v Trnovem se zahvaljujeo za lir 100, ki jih je člaro-vula družina dr. V. Pogana mesto venca na grob t Martina llumeka. Bog povrni! — Zalivala. Vincencijeva konferenca v Trnovem se toplo zahvaljuje za lir 150, ki sta jih darovala dva soseda t Martina llumeka v počastitev njegovega spomina. Bog povrni! — Glasbena akademija priredi v petek, 26. februarja v veluki filharmonični dvorani javno produkcijo slušateljev GA in gojencev SGš, oddelkov za klavir, violino, solopetje in orkestralne inštrumente. Sodelujejo slušatelji in go- jenci profesorjev Trosta, Šlaisa, Trostove, Be-tetta. Vogel nikove in Dariauo. Pričetek produkcije točno ob 18.50. Sporedi ki veljajo kot vstopnice, so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, — »Supert čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem) čaju — Vreme zadnjih dni si je precej podobno. Že več dni imaino vsak dan lepo sončno vreme. Tudi dnevna temperatura 6e vsak dan spreminja približno po istih zakonih. Tako je bilo v soboto največ mraza —4.5, v nedeljo —4, v ponedeljek —4.1 in v torek zjutraj —3.5. Največja dnevna temperatura v pojx>ldanskih urah jc tudi precej stanovitna. V soboto je bilo 11.6, v nedeljo 11 in v ponedeljek 12.8 stopinj Celzija, kar je že res lepa toplota. Tudi v torek je bilo prav tako toplo. Barometer, ki je bil v ponedeljek zelo visoko, dosegel je namreč 778 nun, je v torek zjutraj padel na 772. Imamo še vedno velik zračni tlak, znamenje, da bo še lepo in pomladansko vreme. Sveti Matija, ki led razbija, bo letos brezposeln. Lahko pa 6e zgodi, da si bo delo napravil, nam pa led. Iz Novega mesta Naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljub«. »Bogoljuba« in »Slovenčeve knjižnice« iz okolice Novega mesta vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino za naše liste v novomeški podružnici »Slovenca«. Istotam se sprejemajo za zgoraj imenovane časopise novi naročniki. Knjige »Slovenčeve knjižnice« dobite po nizki ceni z lepo vsebino v vaše razvedrilo. V četrtek bo izšel eden najbolj branih romanov LORNA BOONE Spisal R. Blackmoore. Roman nam lepo osvetljuje razmere 17. veka, pu tudi čudovito dviga človeka v prizadevanju za prave človeške vrline, ki edine vodijo k večni zmagi v življenjskih borbah. Knjiga je ena najbolj branili v svetovni književnosti. — Knjigo boste dobili po vseh knjigarnah in trafikah v dveh delih, vezanih v eno knjigo. Film, ki bi kmalu šel neopazno mimo nas Od četrtka dalje vrtijo v Kinu Matici film, ki bi kmalu ostal širšemu občinstvu skoraj nepoznan. Iz naslova »Krvavo obzorje«, bi sklejjali, da gre za kakšno pustolovsko dogodivščino, ki je sposobna utešiti vročekrvno radoznalost mladostnikov. Film pa je čisto drugačen. Lahko rečemo, da je to filmsko delo prava redkost v ljubljanskem kinskem ■programu. V njem sta namreč združeni odlična filmska tehnika z vsebino, o kateri moramo reči, da je precej nadjx>vprečna zlasti sodobno nad vse zadeta. Ni to film, Cc i ga greš gledat iz dolžnost-nega čuta in z velikim strahom, da boš ob izpolnjevanju 6voje idejne dolžnosti zdehal in mislil na konec. Pač pa je to delo, ki pretrese tvojo duhovnost, pa tudi V6e čutne predstave ter ti stopnjuje domišljijo do prave napetosti. Ljubljansko občinstvo je to hitro spoznalo in te dni kar brez kake posebne reklame najiolnjuje Matično dvorano. Vsebina filma je 6ledeča: V nekem ruskem kraju 6trahuje ljudstvo boljševiški komisar Nikon. Niemu ob 6trani stoji ter izvaja njegove zapovedi mlada komunistična komisarka Darja. Že zgodaj se je oprijela revolucionarne ideje ter v boljševi-ških vrstah napredovala zelo visoko. Končno pa tudi ona podleže pristnosti človeške narave ter hoče zaživeti kakor človek. V mladem študentu Sergiju vidi 6Vojega prijatelja in ljubljenega moža. Toda Sergij spada v njej popolnoma nasproten 6vet, zato 6e kmalu od nje odmakne, 6e poroči z dekletom iz 6ebi lastnih miselnih vret. Ko Darja spozna, da je njena ljubezen brezupna, ukaže v navalu besne ljubosumnosti zapreti Sergija, njegovo ženo in taščo. Toda to je zadnje dejanje nepristne človeške narave. Sedaj bruhne na dan čustvo pristne naravskosti. Ko 6e zdi, da so Sergij in njegova družina zgubljeni, ubije Darja trinoga Nikon ta ter reši Sergija in njegovo mlado ženo. Med vmesnim dejanjem nastopa gledališki igralec Alioša Buničev, ki pomeni gotovo najbolj izdelan lik film- Pa lobanja temveč navadno nogometna žoga, ter ples, ki z njim Aljoša na brez dvoma moj6treki način pokaže zasužnjenost človeka v kolektivni boljševiški državi. V govoru ob Jorikovi lobanji drži igralec v rokah žogo, ki simbolizira človeka v komunizmu. Kakor žogo te mečejo v tem vedno obnavljajočem 6e vprašanju, ko gre za biti ali ne biti, kakor predmet, ki ne misli, čeprav ima dušo, dokler se ta duša ne zlomi in kakor žoga, ki ji uhaja zrak, postane navadna cunja, ki jo svojevoljni in despo-tični igralec zažene v kot. Še bolj nazorno in naravnost mojstrsko pa je prikazan človek kot navaden 61 roj v tovarni komunistične države 6 plesom Aljoše Buničeva. Reči 6memo celo, da pomeni ta simbolični ples za človeka nekako razodetje in ne moreš mimo njega, ne da bi te zagrabil in te notranje pretresel. Obenem pa jx>meni ta točka najbolj središčni prizor vsega filma ter umetnino, ki bi že sama na sebi lahko dala delu pečat mojstrovine. Tokrat je namreč bistvo komunizma prikazano brez besede, ker je Aljoša pač dobil grožnjo, da bo postavljen ob zid, če bo še kaj spregovoril v smislu, ki ne bi bil ugoden in do-padljiv komunističnemu oblastniku. Kot odgovor na to grožnjo je Aljoša dokazal, da se da s kretnjami ter 6plon s telesno mimiko še bolje prikazati nesmiselnost komunizma kakor pa z besedo. Gotovo je to način, ki preseneča, ki pa je v resnici učinkovitejši od vsakega opisovanja. Buničev je s svojim telesom pokazal vso grozoto človeka-stroja, kakor 6i ga je monstruozno zamislil kolektivizem. Seveda je ta nastop igralca veljal življenje. Toda Aljoša gre v smrt kakor v odrešenje iz neznosnega trpljenja. Glavno vlogo v filmu ima mlada komunistična komisarka Darja (Luisa Ferida), ki je svojo vlogo pojmovala zelo pristno ;n neprisiljeno Sergij (Roif \Vanka) je dobro znani igralec, ki smo ga videli že pri »Vražjih študentih« in zlasti v »Kirchfeld-skem župniku«. Njegov nastop je zelo dvignil kvalitetni značaj filma, še bolj pa nastop Osvalda Va-lentija, ki je tokrat s 6vojim igranjem prodrl globoko v duhovnost ter jo znaj na neprisiljen in odličen način združiti z zunanjim potegom dejanja. Film je torej zare6 redko umetniško delo, ki je more vsestransko zadovoljiti in obogatiti. Poznati podli komunizem, njegov nauk, njegove cilje in taktiko, je nnjnost časa. Vse to nam nudi v klasičnem slogu brošura KOMUNIZEM — Njegov pravi obraz ■■■Bl^^ri j&SSjg^KVki' l Radijska oddajna in sprejemna postaja v obratu na bojišču v Tunisu. Iz dela in življenja - od iu in t&m Z Gorenjskega 0 gorenjski letini poroča »Karavvanken Hote«: Gorenjska ima daleko večjo potrebo raznih živil, kakor jih v tem pogledu lahko sama pridela. Lela 1041 so bile dodeljene že precejšnje množine živil z državnega ozemlja na Gorenjsko. Leta 1942 je bilo pa treba misliti na to, da se dovozno množino omeje. To se je zgodilo z načrtnim jiospe-ševanjem pridelovanja kmetijskih pridelkov in s tem, da so jo izvedel na Gorenjskem popis po istih vidikih kakor v Reichu. Na Gorenjskem pridelana živila se brez izjemo porabijo za preskrbo gorenjskega prebivalstva in še za to ne zadostujejo. Ce kmetje tudi na Gorenjskem dobe oddajno predpise, naj pri tem nikar ne mislijo, da se jo zgodilo to zato, da se posameznemu kmetu predpisujejo nagajivo omejitve. Nasprotno! Oddajni predpisi so utemeljeni z nujnostjo zagotovitve enakomerno preskrbo vsega prebivalstva z živili vseh vrst. Izvršitev oddajne dolžnosti mora biti zaradi tega vsakemu kmetu samo ob sobi razumljiva. Na Jezerskem jc priredila ženska organizacija 7. mladinskimi skupinami popoldansko prireditev. Krajevni skupinski vodja Varenberger je govoril o pomenu takih prireditev. Žene in dekleta so pelo pesmi in predvajalo razno plese ob harmoniki. Mladinska 6kupina je izvedla nekaj igric. Most pri Otočah je predmet pritožb in nezadovoljstva vaščanov iz Ljubna in Brezij. Ce 6e bo 6 popravili odlašalo, pravi gorenjski tednik, bo most kmalu v takem stanju, da ga ne bo mogoče Opraviti. Nesreča tovarniškega delavca. Na kolodvoru v Bohinjski Bistrici 6e je ponesrečil pomožni delavc.c Viktor Kopovšek z Jesenic. Prekoračiti je hotel tir, pri tem pa ga je zgrabila lokomotiva iu mu odrezala levo roko. Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico na Golnik. Huda kazen za tatvino poštnih paketov. Pred celovškim sodiščem se je morala zagovarjati poštna uslužbenka Margareta Leu. Od oktobra 1. 1041 do avgusta lanskega leta je ukradla najmanj 27 poštnih paketov, med njimi 26 vojaških. Izjemno sodišče v Celovcu je nepošteno uslužbenko obsodilo na 10 let ječe. V Tržiču je bilo januarja šolanje žen iz Tržiča, Sv. Katarine, Sv. Ane in Ljubelja. O dolžnosti žen v vojni je govorila okrožna ženska voditeljica Kronthale.rjeva, o gorenjski ženi v delovni skupnosti pa je predaval okrožni vodja dr. Hochsteiner. S Spodnjega štajerskega Predavanje o Mussoliniju. V ponedelje bruarja in 1. marca bo v okviru štajerski _ matbunda v Mariboru predaval o Mussolinijevcm življenju in delu rektor Herman Wegler. Smučarski tečaj v Šoštanju. Za mladino šaleške doline jo bil prirejen v Šoštanju smučarski tečaj. Mladeniči so tam imeli svoje taborišče ter so se vsak dan vežbali v smuku. Prav tako so imeli pouk v nemščini, streljanju, narodnem socializmu in petju. Ob zaključku taborenja so bili izbrani mladeniči, ki so nastopili pri okrožnih tekmah v Celju. Svečanost v hrastniški steklarni. Vodstvo hrast-niške steklarne je nedavno počastilo 76 6vojili uslužbencev, ki 60 nad četrt stoletja pri podjetju. Mnogi izmed njih pa služijo pri steklarni že več kakor 30, 40 in 50 let. Najstarejši delavec v steklarni je nepretrgoma zapioslen v njej 61 let. Obra-tovodja je jubilantom izročil diplome in darila v gotovini. Svečanost je povzdignilo sodelovanje tovarniškega orkestra. Vodstvo j>odjetja je obdarilo tudi 19 novoporočencev s hranilnimi knjižicami, spomnilo pa 6e je tudi 22 novorojencev 6vojih uslužbencev. ek 22. fe-ega Hei- Možje in žene na Spodnjem Štajerskem v vojni službi. V nedeljskih izdajah štajerskih dnevnikov je izšel poziv spodnještajerekih delovnih uradov o prijavi mož in žena za obrambno 6lu/bo države. Tehniška pomoč v Konjicah. Pred dnevi je bil v Konjicah sestanek mož tehnične jiomoči, na katerem so predvajali tudi filme, kjer so dobili obiskovalci nazorno sliko o nalogah tehnične pomoči. Iz Hrvaške Potovanje hrvatskega pravosodnega ministra v Solijo. Pravosodni minister NDH dr. Artukovie je odpotoval v Sofijo, kjer bo podpisal sporazum sklenjen med obema državama zaradi podeljevanja pravne pomoči v civilnih in trgovskih sporih. Smrt kanonika Matuliča. V Zagrebu je umrl po daljši bolezni katehet na ženski gimnaziji v Spalalu in časni kanonik tamošnjega kapillja dou Niko Matulič. Pokopali 60 ga na Mirogoju poleg pred leti umrlega brata dr. Marija Matuliča, biv. glavnega urednika »Hrvatske Straže«. Objava notranjega ministrstva NDH. Notranje ministrstvo NDH je objavilo razglas, da bo v bodoče za vsako žrtev, ki bi nastala med potujočim občinstvom zaradi železniške nesreče, povzročeno s sabotažo, ustreljenih 10 komunistov. V očiščenih krajih oblasti NDH obnavljajo promet. V vseh krajih, katere italijanske, nemške in hrvatske čete očistijo pred partizani, hrvatske oblasti takoj obnavljajo promet. Predvsem popravljajo ceste, mostove in železniške proge. Tako je sedaj že obnovljen železniški promet na progi Prie-dor—Savski most in Priedor—Bosanski Novi. Prihodnje dni bo vzpostavljena železniška zveza tudi med Banja Ltiko in Sunjo. Hrvatska železniška uprava bo letošnjo pomlad pričela graditi tudi novo železnico med Banja Luko in Oktičanimi. Banja Luka dobi nov vodovod. Dosedanje vodovodne naprave, ki 60 bile zgrajene v Banja Luki že leta 1908, so že davno zastarele in niso več odgovarjale sodobnim higienskim zahtevani ter mestu tudi niso mogle dovajati zadostnih količin vode. Zato je banjaluška občina sklenila modernizirati svoj vodovod ter je v ta namen v bližnjem kraju Novoseliji odkrila več močnih vodnih vrelcev, od-kotlcr bo sedaj Banja Luka dobivala zdravo pitno vodo v zadostnih količinah ter se ne bo več dogajalo, da bi mesto v letnih mcsecih ostajalo bre,z vode. Zagreb ima 17.000 stanovanjskih hiš. Po najnovejših podatkih ima danes Zagreb 17.100 stanovanjskih hiš. V to število so vračunane tako zvane divje hiše Lela 1931 je bilo v Zagrebu 12.669 stanovanjskih hiš, leta 1941 pa 15.502. Smrt hrvatskega podinaršala. V starosti 83 let je umrl v Zagrebu Vjekoslav pl. Petkovič-Batarski, podinaršal v jx>koju. Ustanovitev javne knjižnice v Bania Luki. —. Ustaška mladinska organizacija je ustanovila v Banja Luki javno knjižnico, ki že sedaj raz|x>la^a z nad 10.000 hrvatskimi in raznimi tujimi leposlovnimi deli. Okrajne mlekarske nadzorne postaje. Zajednica za mlekarstvo v NDII je pričela po vseh okrajih v MUH ustanavljati okrajne mlekarske nadzorne postaje. Novoustanovljene postaje imajo nalogo nadzorovati proizvodnjo, odkup, predelavo in promet mleka in mlečnih proizvodov. Nov veliki župan v Novem Sadu. Veliki župan komitata Bacs-Bodrog in mesta Sombora dr. Leo Deak je prevzel tudi posle odstopivšega no-vosadskega velikega župana dr. Petra Fern-bacha. Drobna ljubljanska kronika »Ulica št. 15«, veseloigra v Štirih dejanjih, bo uprizorjena v nedeljo 28. februarjja ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. — Frančiškanska prosveta vab; svoje občinstvo, da so te zanimive Igro v čim večjem številu udeleži. Vstopnice so v predprodnji žo od četrtka daljo v trgovini Sfiligoj. Na velikem koncertu Glasbene Matice, prihodnji ponedeljek, bosta izvajala vokalni del koncertnega sporeda dva najodlič-nejša slovenska pevca, sopranistka Valorija Hoybalova in basist Julij Betetto. Ta nastop je toliko bolj zanimiv, ker jo gdč. Hcybalo-va žo več let najodličnojša učenka našega prvega pevskega pedagoga, peven izrednega daru ln izobrazbo Julija Betelta. Sopranistka Heybalova bo zapela na tem koncertu najprej arijo Katjuše iz opere »Vstajenje« ki jo je komponiral skladatelj Alfuno na podlagi libreta, ki je napisan po znanem romanu velikega ruskega pisatelja ln mi- sleca Nato zapoje Straussovo izredno ob čutjmo pesem »O kam naj najino srečo skrijem!« in Lajovčov samospev »Kaj bi lo gledal«, ki spada meti najboljše umotvore našega skladatelja, lloktor Betetto Pa bo zapel najprej Lajovčov samospev »Iskal sem svojih mladih dni«, nato znamenito arijo in romanco iz Ponchiellljeve opere »Zaročenca« ter Oerblčev skoraj ponarodell samospev »Pojdem na prejo«. Oba koncertanta bo na klavirju spremljal pianist Marijan Llpovšek. V ostalem nastopijo na tem koncert« violinist Karlo Rupel s spremljevanjom Zore Znrnlkove. pianist Anton Trost in godalni orkester Orkestralnega društva 01. Matice, ki štejo nad 10 članov in jo pod vodstvom dirigenta L. M. Skerjanca. Podrobni spored je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matico, kjer ee dobo tudi vstopnice. Nova državna taksa 10% se pobira poleg vstopnine, ki jo določena na vstopnicah. Naznanite pso Po pravilniku o občinski taksi na pso, ki ga jo Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odobril z odločbo št. 233 Gub. dno 18. januarja 1943-XXI, mestno poglavarstvo poziva lastnike in rejnike, naj mu prijavijo svoje pse zaradi vpisa v pasji kataster. — Lastniki in rejniki psov morajo prijavo, ki so nanaša na datum poleženja, na spol in pasmo, na barvo in uporabo psa (za čuvaja, za lov itd.) napraviti ustno med uradnlnil urami od 8 do 11.30 v izvršilnem odseku mostnega poglavarstva, Lingarjevn ul. št. 1, soba št 1 nn levi v 1. nadstropju, in sicer lako, da lastniki in rejniki z začotnioaml priimkov A do G pridejo na vrsto 1„ 2., S., 4. in 5. marca, z začetnicami II do L (!., 8., 0., 10., 11 in 12. marca, z začetnicami M do R 13., IS. 1(1., 17., 18. ia 20. marca, z začetni-nlcaml S do W 22., 23., 21., 2fi., 27. in' 29, maroa. z začetnicama Z in Z ter morebitni zamudniki pa dne 30., 31. marca, 1., 2. in 3 aprila t. 1 — Pse. ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost 3 mesecev po 30 januarju t 1 , morajo lastniki naznaniti v 10 dneh nato, ko so bili psi nabnljenl aH po dosegli starost a mesecev. — Naznaniti je treba tudi vse pse, ki ostanejo samo začasno na ozemlju ljubljanske občine, to pa najkasneje 1.'). din, odkar se nahajajo v občini. Najkasnejo v treh dneh jo treba meetnomu poglavarstvu naznaniti vsako spremembo, ki se tičo psa, posebno vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, zopetno vrnitev ter preselitev ali oddajo psa drugetnu lastniku ali rejniku. — X'si so razvrščeni na dve kategoriji ler so v prvi skupini ps! čuvaji, v drugi skupini pa vsi drugI psi. — Značaj psa čuvaja se prizna lo onemu psu, ki stalno priklenjen na verigi varuje gospodarska poslopja ali skladišča, ki so last gospodarja. Tak pes se mora vedno nahajati izven imovinskih objektov, ki jih mora čuvati in izven stanovanjsko hiše Bvojega gospodarja. Nadalje so značaj psa čuvaja prizna tudi onemu psu, ki vedno priklenjen na verigi varuje samotno ležočo nepremično imovino svojega gospodarja. Za samotno ležečo nepremično imovino pa se niatrnjo ler ona posestva ali hiše, ki ao, merjeno od ograjo tlo ograjo, ali če ograje ni, merjeno od stene do stene, oddaljeno najmanj 50 m od sosednjih ljudskih bivališč. Za psn čuvaja se smatra samo pes, ki jo vsaj 35 cm visok. Pri vseh navedenih pogojih pa je mogoče za vsako hišno številko priznati le po enega psn čuvaja. — Občinska taksa na pse, ki je nedeljiva, znaša zn leto 1943-XXI-XXII za pse čuvaje 25 lir, za vsakega drugega psa 1110 lir. — Pasje znamke oddaja po povračilu nabavnih stroškov izvršilni odsek mestnega poglavarstva v I. nadstropju Kresije v Liu-garjovi ulici št. 1, ki sprejema tudi vse tozadevne prijavo in naznanila. — Lastniki in rejniki psov, ki no bi psov naznanili o pravem času ali bi jih prijavili nepravilno ter bi se kakorkoli skušali Izogniti plačilu pasjo tnkse, nli bi »l na protipraven način prl-Hkrbeli pasjo znamko, bodo poleg plačila redne pasjo takse kaznovani po čl. 113 zakona o odvračanju in zatiranjju živalskih kužnih bolezni z globo do 380 lir ali z zaporom do 30 dni. Prav tako bo kaznovan ti- sti, ki bi potrdilo o plačani taksi aH pasjo znamko prepustil drugemu v uporabo. Gledališče OPERA. Sreda, 24. februarja ob 17. »Beg It. seraja«. Rod Sreda. — Četrtek, 25. februarja ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta, j Izven. Cone od 28 lir navzdol. I W. A. Mozart: »Beg Iz seraja«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Sellm-pnša —• Anžlo-var, Koustnncn — Ivančičeva, lllonda, njena splettčnn — Polajnarjcva. Belmonte -— Li-puščok, Pcdrillo, njegov sluga — Banovec, Osmin — Betetto, vodja straže — Kos Dirigont: A. Neffat; režiser: C. Debevec. DRAMA. Sreda 24. februarja ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 211 lir navzdol. Četrtek. 25 februnrja ob 17.30: »Mlrandollna. Red Cotrtek. — Potek 2(i. fobruarja ob 14.30: •Učiteljica«. Izven. Cene od 12 lir navzdol,— Ob 17.30: »V Ljubljano jo dajmo!« lied B. I Opozarjamo, da se liosta vršili v petek t Drami dve predstavi, la sicer ob 14.30 »Učiteljica« po znižanih coiinli od 12 lir navzdol, ob 17.30 pa »V Ljubljano jo dajmo!« za red B. Abononte reda B na to posebej opozarjamo. L. Prenner: »Veliki mož«. Komedija v 1 treh dejanjih. Osebe: Praznik — Cesar. Praz-nlkova — Starčeva, Nndn — Rashergerjovn, Zorin — Brezigar, Vrhuneo — VI. Skrbln-cek. Kresnik — Nnkorst, Votlina — Pečok, Močarad — Košuta. Pivnik — Kovič P., Volk — Lipah, Lisjak — Košio, Modrijan — Raztresen, Skazn — Bratina Grajšek — Blaž, Mogočnik — Drenovcc, Milka — Ranolnova, komisar— Gorinšek. Režiser: M. Skrbinšek;! scenograf: A. Gorlovlčcva. I Naznanila FRANČIŠKANSKI OPER. _ V nedelio, -8. fehruarjn, oh 5 popoldne: »Ulica št. 15«, veseloigra v štirih dejanjih. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiagoj in na dan predstava pri blagajni frančiškansko dvorano. RADIO. Sreda, 21. februarja: 7.30 Pisana glasba. — 8 Napoved čnsa: poročila v italijanščini, — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. 13 Napoved čnsa; poročila v Italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino. — 13.45 Slmfoničnn glasba na ploščah - 14 Poročila v itnlijnnščlnl. — 14.10 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14.30 Koncert šramla Ljubljana. — 15 Poročila v slovonščini. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert Komornega dua (A. Trost — klavir, J. Šlajs — violina). — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof dr. Stanko Lehen. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pesmi in n.i-pcv>-, — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini - 20.20 Komentar dnevnih dogod-,.°.v. v »'"Venščini. — 20.30 Radio za družino. 21.15 Koncert vodi dirigent lilccl, sodelujo sopranistka Hllda Cueden — 21.50 Predavanje v slovenščini. — 22 1'esml zn vse okuso votli dirigent Scgurini. — 22.45 ToroC-il* v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Rnsljeva e 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška o. 43. V vsako hišo »Slovenca«! risu S7-SI lil Al O SLOGA Velika pustolovska drama »Zadnji klativitezi« Po romanu Emilija Salgarija Nadaljevanje filma »Sin rdečega Korzarja«. Predstave od 14 30 dalje. — Konec ob 20.IS rEI* Bi IA O UNION Filmsko delo lz modernega življenja Ljubljansko nogometno prvenstvo 1943 Službena objava nogometne zveze št. 2 »Zapeljivka« V glavnih vlogah: Adriano Itlmoldi, Dlnu Sassoll, Carlo Romano In drugI . . . PREDSTAVE: ob delavnikih ob is In 18 15; ob nedeljah In praznikih ob 10 30. 1 4 SO 10.10 ln ob IS.30 fffiU lil Al O MATICA 1J-4I Dva filma dnevno: Ob delavnikih ob 14.30 in v nedeljo ob 10.30 »Pustolovci«. Ob delavnikih ob Iti 30 In v nedeljo ob 14 30, 16.30, 18 30: »Krvava obzorja« Oiiclnlnuoi Napeta Kriminalno zgodba < rUalvIUVGI varljetejskiml točkami glasbe In plesom. — Camllla Horn. lta Kina. Ivar Petrovlfi. »,„,„. Najsenzaclonalnejšl film sezone nliaid - Lulsa Ferlda v vlogi bol)«evl .L,..:. Ske komlsarke UHrja I • Osvaldc OmZOiJc! Valentl. Rolf VVanKa. Valentina Corteso • — RnžtlskD In Igralska umetnina Za društva, ki so 7.a tekočo loto redno vpisana pri nogometni zvezi, vcljajjo naslednja glavna določila za nogometno udejetvovunje: a) prvenstvo I. razreda za Štiri moStva; h) prvenstvo II. razreda brez omojitve udelc-ženoov; e) prvonstvo rezervnih moStev brez omojitve udeležencev; čl mladinsko prvenstvo brez omejitve udole-žencev. Prvenstva v I razred« se bodo mo^la udeležiti duStva. ki bodo dokazala, da razpolagajo z igriSči. MoStva bodo Igrala tudi povratne tekme In so bodo ocenjevala po točkah Količnik golov jn odpravljen. V primeru, čo bo tekmovanje za prvo mesto neodločeno. bo odrejena kvalifikacijska tekma. Prvenstvena tekmovanja se hoilo mogli udeležiti samo oni igralci, ki imajo Športne dovolilnico za nastopanje v tekočem letu Prvenstvo T razreda. Na podlagi uspehov, ki sla jih pokazala na jesenskem turnirju, sta oblastno pri-pusčena k udeležbi SK Ljubljana in SK Mars. Ostala društva, ia želijo sodelovati na prvenstvu T. razreda, se morajo pismeno prijaviti do 28. februarja t. I. Co lii se iib priglasilo več kakor dvoje, se ho priredil tekom meseca marca kvalifikacijski turnir z neposredno izločitvijo. Društvo, ki bo na prvenstvu doseglo zadnje mesto bo prikllučeno k II. razredu. Prvenstvo II razreda. K tekmam bodo prlpuSčc-na vsa društva, ki bodo v redu dostavila svojo proš-nie do 28 februarja t. I. pa tudi ona, ki bodo evon-ualno izpadla pri kvalifikacijskem turnirju za vstop OKVIRJE klical Curriea, da bi mu naročil, naj takoj zbudi Vancen. »Bojim se, gospod,« ie oklevajoče dejal Currie. »Pomirite se!« ie kratko odrezal Markham. >Sam prevzamem vso odgovornost za to, da ga tako zgodaj zbudimo,« Currie je slutil, da se jc zgodilo nekaj težkega in ie takoj odšel. Nekaj minut pozneje se je prikazal na vratih Vance, oblečen v svileno bogato vezano jutranjo haljo in v copatah. »Za božjo voljo!« nama je dejal, ko naju je jx)zdravil ter gledal z začudenjem na uro. »Ali še nista šla spat dečka?« Počasi je krenil proti peči in vzel cigareto iz škatlje v florentinskeni slogu. Markham ga je pogledal; ni so mu ljubilo, da bi se šalil. »Plesalka .Kanarček' je bila umorjena,« je kratko izjavil. Vance je ostal z žveplenko v roki in me vprašujoče jiogledal. »Marjeto Odeli so našli to jutro zadavljeno,« je nadaljeval Markham. Brez dvoma si tudi ti že slišal o njej. Lahko torej razumeš, kaj pomeni ta zločin. Namenjen sem, da osebno poiščem sledove v snegu. In če hočeš iti z menoj, kakor sem ti zadnjič predlagal, moraš jjohiteti.« Vance ie odvrgel cigareto. »Marjeta Odeli, si dejal? Plavolasa krasotica iz Broadwaya?... Kaka škoda!« Kljub hladnemu glasu sem uganil, da ga zadeva silno zanima. »Podli sovražniki zakona in reda so se torej resno odločili, da nam no bodo dali miru, kaj ne, stari moj? Neotesanri!... Potrpi trenutek, da si poskrbim obleko, ki bo za ta primer bolj na mestu t« izginil je v svojo sobo, medtem ko je Markham vzel debelo cigaro in začel kaditi, jaz pa sem odšel v knjižnico, da spravim papirje, s katerimi sem se pravkar bavil. Ni še preteklo 10 minut, ko se je prikazal Vance popolnoma pripravljen za odhod. »Tukaj sem, prijatelj,« je veselo dejal, med- tem, ko mu je Currie podajal rokavice in palico. »Pojdimo!« Skočili smo v avtomobil, zdrveli po Madison Avenue, nalo skozi Centralpark in dospeli na TI. cesto. Stanovanje Marjete Odeli je bilo na številki 184 na 71. cesti blizu Broadwaya. Ko smo se približali pločniku, nam jo jx>licist, ki je bil tam na straži, moral napraviti prehod med množico, ki se je zgrnila okrog hiše, kakor hitro j(-zagledala policijo. Feathegrill, asistent Okrožnega poveljstva, je bil že v veži in je čakal svojega predstojnika. »Neprijetna zadeva, gosj>odt« jo potožil! Grda zadeva! In prav zdaj...! in je skomignil z rameni kakor obupan. »Kmalu jo bomo rešili!« jo dejal Markham in mu segel v roko. »Toda kako stoji zadeva. Narednik Heat mi je telefoniral takoj jw vašem prihodu in mi je dejal, da je na prvi pogled zadeva videti precej težavna. »Težavna?« je zamolklo ponovil oni. »Popolnoma nerazumljiva. Heat se vrti kakor turbina. Razrešili so ga zadeve Boyler, da bi mogel vso svojo dejavnost posvetiti temu zločinu, ki je zbudil toliko hrupa. Insj>ektor Moran je prišel pred 10 minutami in mu je dal uradno pooblastilo. »Prav. Heat je izvrsten dečko,« je izjavil Markham »in brez dvoma bomo našli konec štrene... Kje je stanovanje? Feathegrill nas je pospremil do konca vrat glavne veže. .» »Tukaj je, gospod,« je dejal »jaz pa eedaj lahko odidem. Zelo sem potreben, da H se prespal Želim vam mnogo sreče!« Nato je izginil. Mislim, da je potrebno, da na kratko opišem hišo in razvi^slitev j>osameznih sob, ker prav ta posebna razvrstitev je bila velike važnosti pri težkem vprašanju, ki nam ga je stavil ta zločin,' vprašanju, ki se je na videz zdelo nerešljivo. Posiopje je bilo iz kamna, štiri nadstropno, ki je v začetku bilo sezidano za eno samo družino, pozneje pa je bilo na zunaj in znotraj spremenjeno, da je zadostilo posebnim jiotrebani jfosameznih stanovalcev. Mislim, da so bila v vsakem nadstropju jx> tri ali štiri stanovanja; zgornja stanovanja nas zdaj ne brigajo. Zločin se je izvršil v pritličju, kjer so bila tri stanovanja in zobozdravniška ordinacija. Glavni vhod ]X>slopja je bil obrnjen na cesto iu skozi glavna vrata si prišel v obširno vežo. Na koncu veže, prav nasproti vhodu, je bilo stanovanje Marjete Odeli, ki je nosilo številko 3. Približno na sredi med vhodom in njenim stanovanjem so na desni strani vodile stopnice v gom[e nadstropje. Tik ob stojv nicah je bila majhna cakalnica, v katero je bilo mogoče priti ne skozi vrata, ampak sktrri ozek obok. Nasproti stopnjišča je v majhni vdolbini bili telefonska centrala. Hiša ni imela dvigala. Važna posebnost v tem nadstropju je bil majhen hodnik, ki se je začenjal na koncu veže in ki je vodil od stanovanja Marjete Odeli k nekim drugim vratom, ki so vodila na dvorišče na zahodni strani hiše. To dvorišče pa je bilo v zvezi s cesto po komaj meter široki uličici. Prav zaradi svoje preprostosti je ta razjioreditev prostorov tako zmedla raziskovalce, da je več dni grozila nevarnost, da bo zločin ostal nepojasnjen. Medtem ko je Markham hotel vstopiti v stanovanje Marjete Odeli, je iz njega prišel narednik Heath in se mu takoj približal z iztegnjeno roko. Na njegovem širokem obrazu s trdimi potezami je bilo videti, kakor da se je oddahnil. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor CenčiS