Turžka vojska! Naprej zastava Slave! Na boj junaika kri 1 Za blagor oeetnjave Zdaj |iu*ka govori! Leta 1389 dne 27. junija — pravoslavni Kristijani mu pravijo Vidov dan — je arbski car Lazar na Kosovem polju po strabovitem klanju bil od turškega suKana Murat-a I. premagan in ubit. Sicer je tudi Murat takrat moral umreti — brabri Miloa Obilič ga je sred generalov sedeSega s bandžarom prebodel — ali Sibi so prišli pod turško oblast, robstvo in sužanstvo. Sobrate slavjanske Bolgare je ista nesreSa zadela nekoliko poprej, Bosnijake pa malo poznej. Tako je oatalo celih 487 dolgih let, polnib solz, tug in trpljenja. Le peaica Črnogorcev si je v nepristopnern skalovju ob koncu nase Dalmacije ohranila vsaj nekaj svobode, in malo pa hrabro atevilo Srbov je 1. 1806. pod Crnim Jurijem in 1. 1816. pod alavnim Milošem otreslo turaki jarern v sedanji srbski knježevini in osnovalo sicer iualo pa krepko državico z glavnim mestom Beligradom. Hercegovinci, Boanijaki in Bolgari so še dalej vzdihovali pod krutim, res necloveakim, naailstvom tuiskim. Toda lani so se tudi te reve vzdignole proti Tuikom in aedaj so jim šli na pomoč jihovi bratje čvrsti Srbi in lirabri Cruogorci. Knez Milan v Belemgradu in knez Nikola v Cetinjah sta napovedala oba vojsko Tnikom. Letos 27. junija je na8topil za Srbe 487. Vidov dan po nesreŠni bitki na Kosovem polju in jibov knez Milan se je poalovil od svoje žene in od Belegagrada ter šel v voj8ko zoper sedanjega sultana Murata V. da poravna ž njim račune in mu krvavo pla5a, kar je arbakemu narodu poaodil  jegov predded Murat I. Peti den po odhodu kneza, v nedeljo jutro 2. julija, je srbaka vojna po skončani službi božji pri Sujevacu na stezi iz Belegagrada v Nia in dalej v Carigrad stopila na turako mejo. Okoli 3/4 5 zgodaj je poknil iz kanona prvi strel in razdjal bližnjo turško karavlo ali leseuo 8tražnico in sedaj se zavali više 50.000 dobro orožanib, hrabrih in navdušenib junakov Srbov 5rez mejo — turika vojska se je začela. Knez Milan je izdal razglaa ali piamo do srbakega naroda, v katerem mu razlaga uzroke, zarad katerih je prisiljen bil za orožje prijeti. Dični knez pravi: nMojemu dragemu narodu! Leto je preteklo, kar ao Hercegovinci poprijeli za orožje, da se obranijo krutega turakega barbarstva ali nasilstva, ki jih je trlo. Zveza 3 severnib ceaarjev (avatrijskega, nemškega in ruskega) je poakušala pomiriti vstaae v Tnrčiji, a trud_ bil je zaatonj. Srbija je bila mirna, a turške 5ete, Črkesi, Tartari in Arnauti so vpadali 5rez mejo, plenili in ubi.ja.li. Sibija tega ne more ve5 trpeti. TarSija je pozvala najbolj divje ljudi iz Azije, da bi unieili Srbijo! Bratje naprej! Jaz sem z varai in pred vami, a za nami bodo hrabri Crnogorci, na čelu jiui inoj brat knez Nikola. Z nami bodo vrli Hercegovinci in Boanijaki, in Bolgari 5akajo na nas in od avobodoumja Grkov pričaknjemo, da ne bodo dolgo za nami oatali. Zatoraj naprej v boj, moji di5ni junaki, v ime vsemogo5nega Boga, vsem narodom pravičnega Očeta, hajdimo v imenupravice, svobode inprosvete!" Kakor je bilo dogovorjeno, tako tudi storjeno. Tudi knez Nikola je 2. julija Turkom vojsko napovedal. V nedeljo jutro bila je Črnogorska vojna zbrana v Cetinjab pred knježevim konakom ali poalopjem. Po opravljeni alužbi božji okoli 4. ure je knez Nikola zaaedel avojega konja, pojabal pred dolgo in globoko vr8to svojib junakov, zgrabil za slavni ernogorski pvapor ali bandero, ga razvil, in povzdignil, da je v hladnem zraku veaelo zaplapotal. Knez pogleda po zbrani trnmi in reče: nzdravo vojska! Hajdimo u ime Boga! Barjaktar (bandernik) evo ti alaj b arj ak (bandera)!" Scdaj obrne knez konja in krene proti Hercegovini, za njim pa 15.000 Crnogorcev. Turaka vojska slavjanakib Kriatijanov se je tedaj priSela. Ali bo siečna ali nesrečna, to je sedaj edino pri Bogu. Kar človek premore, to so uaai slavjanski biatje na Turškem previdno, skrbno in pošteno pripravili in priredili, Jn kar je tukaj glavna re5 — aložni so vsi: Crnogorci, Hercegovinci, Boanijaki, Srbi in Bolgari. Podpirajo jib tudi in jim zmago želijo vai Slavjani celegasveta: Ilrvati, Slovenci, Cehi, Slovaki in Rusi — e.dini Poljaci ne. Da so tudi lirabri in pogntuni, to vidimo in čujemo vsaki den in posebuo o Črnogorcih iu Srbili uihče ne dvomi, da se ne bojijo krvi preliti za krst sveti in svobodo zlato. Sre5ni izid vojske je tedaj edino pri Bogu, katerega vai milo prosimo, naj pogleda na naše jugoalavjanske brate, krščene svoje otroke, naj blagoslovi jihove junaške roke in jim nakloni zmago črez mabomedanskega Turcina. Blizu 500 let sužanatva je dolga pokora! Bodi jiru sedaj poaiednja turška vojska!