ZA LJUBI KRUHEK.
O^^ud pes je Milavčev Turko. Nihče si mu ne upa blizu, kadar fe ™w?r) priklenjen ot> hlevu v svoji veliki kolibi. Vzpenja se in lomasti /¦i|iI5| s kosmatima tacama, kot bi hotel namah spraviti podse usilji-^Slsft^ vega prihajača. Hrušča in trušča je toliko, kot bi se bližala miirnemu domu cela roparska tolpa. Kafcor vojak, ko si opaše sabljo in oprti puško, da gre na stražo, tako se zaveda tudi Turko svoje dolžnosti, kadar mu pripnejo verigo na vrat.
Pa tudi, kadar je Turko odklenjen, se tnu ni varno bližati. Kaj rad potneri tujemu človeku hlače ali razpara krilo — in ta ali oni se je že užaijen pritožii pri IVlilavčevih, da imajo prehudega psa, in je požugal, da se bo oglasil pri pristojni oblasti. Toda do prave tožbe le ni prišlo, >ker so bili Milavčevi priljubljeni v soseski, in psa nimajo nikdar nalašč odkle-njenega, ampak se vetdno le sam odtrga ali izmuzne.
Ob takem času priteče Turko tudi v kuhinjo ali v teb.o. Tam bi ga morali videti! Zataji vso svojo pasjo naravo, pozabi vso jezo in skrije ves srd. Sosebno, ako dobi domače pri jedi, tedaj ga je sam med. Kako se sladka in prilizuje, kako se .smuče in vzpenja, voha in sopiha, kako milo pogleduje človeku naravnost v oči!
No, oče in mati se navadno dosti ne menita za pasjega kosmatina; tudi 'hlapec ga navadno odrine. Toliko več sočutja in prijaznosti pa mu izkazujeta domača dva: Milče in Malči. Pri njtju dObi Turko marsikateri boljši prigrizek, toda zaslužiti si ga mora pa tudi.
»Turko, prosi!« zapove mu Maloi, ka ¦komaj pridiha do nje. »Prosi!» »Lepo prosi!« »Ltpše!« »Še!«
Več minut mora včasih Turko presedeti pred deklico, preden dobi košček kruha — katerega je sicer z očmi že desetkrat pojedel.
Ko je opravil Turko pred sestrico, tedaj ga pa vzame Milče v šolo. Koliko pazjjivosti in urnosbi je treba, da ujame Turko koščetk, ki ga mu spušča Milče koLikormogoče z visokega v gobec, ali1 pa mu ga meče, kolikorseda oddaleč.
Toda Turko vse pretrpi za ljubi kruhek. Pa še tudi mnogo drugega mora Turko fiho pbtrpeti od mladih Milavcev, ako hoče, da ostanejo v prijaznosti in ga puste k skupni maJici. Kolikokrat mora biti deklioi za punciko, in kar mirno drži svojo glavo, da mu Malči zavezuje pisan rabec okrog viatu ali inirposadi še celo ženski klobuk na ruso glavo. Pogum-nemu junaku 'I'urkotu. ženski klobuk, — je sicer res poniiževalno — toda Turko potrpj tudi to — za ljubi kruhek.
In Milče —- ali nima nalašč za Turkota voz jn vprego, da ga vpre-ženega preganja po hiši in dvorišču? In pono&ni Turko je tudi rad konj — za Ijubi kruhek.
CS^-   74   SL>
»Mrtev« mora tudi včasih biti in potajiti se za dlje časa, pred nosom imeti im ne pokusiti mesa — vse to mora premagati za Ijubi kruhek. In koliko drugega si še izmislita otročiča in naložita ubogemu Tunkotu, da si zasluži — ljubi kruhek.
^^^^BMFit   i  'Ml 11    —-4,   I     '       -       T^^l ^^^^^HK/ rsfl   '           mlttk             I       *j*'iL*^H
^^^^^w^^^^^mi          ¦IIIIf'             ¦    i^^^^^^l
Revež si, Turko! Toda potolaži se, saj nisi sam, ki krotiš svojo pasjo naravo, molčiš in vse pretrpiš za Ijubi kruhek. Vedi, da moratno mi ljudje na isti način trpeti za ljubi kruhek.               Ferd. Gregorec.
c&?   75   ž$>