4 i r
St 91
V Trsta, v soboto 15. novembra 1884.
Tečaj IX
v N
% -V J
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•v
• EDINOST« Izhaja 2krat na teden vtako trii« in tafcett o poludn«. Cena ta vsa leto je « pid., 2» polu ieta 3 #tid., za «etrt leta * prid. KO kr. — Po«amezru' Ši-vila* s-dobivajo pri opravniiiTu m v trafikah * Trat« pr. & kr., v Barlol in t Ajtfavtčial i«> ® kt• - t"*'"''****, reklamacije in in»erate prejema Oprava lit va, vit Torrente, »Nova tiskarna*.
«	P°Sl,iftJ° Ur»|»litfi »vla Terrante* »Nuova Tlpografla;. v»»k mora biti
lankiran Rokopis ver potnim* vrodnotU ae ue vračajo. - /nitrati (razne vrele nants-Qua in poaiaiHAe) ae zaraSmiijo po pojrodbt - prav ^eub; pri kratkih oRlaalh z drobnimi črkami *♦« piučuj« za ve»ko beaedo 2 kr
Narodnost in država.
O obeh teh pojmovih se je pisalo uže prav mnogo; razni najboljši državniki so se posebno v zadnjem Sašu mnogo pečali z narodnostno idejo in nje uplivom na državo; ali Se dolgo ne bodo izvrženo razmotrivanjo o ideji, lfi je denes edino državotvorna. Zanimivo je, kadar se z enakimi praSanji pečajo učenjaki po poklicu, toda Se aanimivejSe je to, ako imamo pred •eboj bivSega ministra in moža, ki je #am sodeloval pri vladi, katera v eno-mer računi z narodnostnim praSanjem in katori iz svojega staliSČa to stvar preudar a. — Ni Se davno, okkar je izžia ni Dunaju knjiga »Die Natio-nalitatsidee und der Staat«, katero je Spisal Alfred plem. Kremer, bivSi generalni konzul, ud donavske komisijo v Galacu, in trgovski minister Se v tem ministerstvu, prednik barona Pino-a, v literarnem svetu poznan orijentalist, rodoma nemSki Štajerc.
Ta knjiga je tako eminentne ▼rednosti, da je skoraj ne more prezirati slovenska Žurnalistika, ker ona ima gotovo namen, da vpliva na naj-viSe kroge in da na finejgi način, kakor je to navada pri drugih nem-Skih pisateljih, in le od daleč, obsoja sedanjo sistemo v Avstriji,
Pri vsem tem pa varuje pisatelj vsaj na videz objektiviteto, in piSe tudi o Slovanih treznejSe, nego mnogi nemSki veliki učenjaki. — Mi hočemo torej v tem članku ozirati se na ono jako važno knjigo, ob enem pa izreči •voje samostalne misli o narodnosti in nje uplivu na državo.
PODLISTEK.
Italijanska Slavij a.
(Dalje.)
Pisatelj sklepa svojo knjigo t odstavkom »alcuni rimedi*. (Nekateri pomočki). V tem oddelku on najjasnejše kai^ namene njegovega dela o ' beneških Sloven -cih. — V tem oddelku smo zvedeli, daje Šolski nadzornik, vitez Massone » obširnem poročilu o ljudskih šolah videtnske provincije za leto 1882 83 posebuo omenil tudi beneških Slovencev in sicer tako-le: • Le mej 3G,64(i prebivalci 15 občin, raztresenih po Julijskih gorah, še prevladuje slovenski jezik, kateri, kakor v«ak v6. nema nobene sličnosti z italijanskim jezikom, pa po vpljiru Sol (fine vsak dan bol] iz javnega živenja, posebno v pogledu tia truovino ter kaže, da se po lanom a popolnoma zgubi, k ljubu tudi temu, da se v nekaterih krajih vzdržuje z veliko trdovratuostjo in ga ljudje varujejo, kakor neko posebno drago zapuščino«.
To oficijalno poročilo govori zadosti o namerah italijanske vlade, ono poudarja, da ima zatiranje slovenskega jezika v čolah in uradih beneških Slovencev uie dober uspeh in mej vrstami se mor« tudi razumeti, da je italijanskej vladi dosti na tem, da tu slovenski kot, kakor hitro mogoče poitalijančl. Ali pisatelj zanika, da p<J le to tako lehko in zanika ob enem tUdI potrebo tacega početja. V tem obziru qn izraza prav dobro menenje. On trdi namreč, da so Slovani na tisoč let ohra-
Pisatelj pravi v uvodu svoje knjige, da je imel po svojem pokliou priliko opazovati upliv narodne ideje na razne drŽave, ker je živel mnofro
1	,,	I . .	"	O
l«t v azijatskej in evropske j Turčiji in tam videl, kako je narodna Meja razjedala ono državo, dokler niso tamošnja mlada ljudstva razprSila državne lupine in dospela do državne samostojnosti. Ko se je vrnol v Evropo, našel je tudi tam boj za narodnost, kateri je po tekmujočih napakah raznih državnikov postal vedno krutejši in zdaj ta ideja največ vpliva na razvoj držav. Stvar se v zapadnej Evropi prav tako razvija, kakor na Jutrovem, le da jim jeml e zunanja politura r.ovo-Segne kulture ono robatost, katera se kaže v orijentu. V državi, v ka-terej živi le ena narodnost, tam je močan narodni duh poSpešitelj državne moči in edinosti, ali v državah z mnogimi narodi je narodna ideja uzrok needinosti in nemirov, ker spodriva moč skupne državne ideje in slah&a dolžnostni čut do skupne države. — V takej državi vsaka stranka zasleduje kaj druzega, tako, da Sčasoma mej državljani zgine pravi pojem o domovini.
Naravno, da se tam, kder je uže tako daleč prišlo se zmeSnjavo pojmov, nahajajo taki, kateri misle, da je država molzna kravica, katero more vsak, kateremu je dana prilika, molzfci, ali na svojo, ali pa na korist svoje narodne stranke. — Pisatelj pripisuje narodnej ideji največi del gorjosa, s katerim so imajo zdaj bojevati države. — V Avstriji se opazuje od leta 1848. naprej boj proti narodnej ideji, ka-
teri se ni vedno bojeval s pravimi sredstvi; poskušala so se vsa sredstva od skrajne strogosti pa do nagodbe, — ali vse to še ni pomirilo duhov, kajti paroksisrni nočejo pojenjati.
Kakor slabo so je Angleškej posrečilo, da pomiri svoje Irce, prav tako malo je mogla dosvlaj Avstrija pomiriti narodnostna prizadevanja, kajti še vedno divja narodni boj in skoraj je verjetno, da So ni dosegel svojega vrhunca. Pisatelju je bilo dano, ko se je vrnol z Jutiovega, da ta boj gleda z visokega mesta (kakor minister) ali brez vsako strasti in brez predsodka. — Po tej poti je dospel do stalnega prepričanja, in da to prepričanje tudi objavi, bila je njega prva naloga, ko se je odtegnol javnemu živenju. — So svojo knjigo hoče iz zmedene štrene najti rudeČo nit, kolikor je to mogoče; on hoče predočiti narodno idejo od začetka, v njenej rasti in njenem razvitku, pa do njene zmage, potem razizkavati njeno notranjo pravico obstoja, on hoče dokazati, do katere mejo je opravičena in kde neha nje veljava ter se mora umaknoti močnejej ideji.
Pisatelj noče fanatikov spreobra-čati, še manj prebrisane kruhoborce in samopridneže prepričevati, da so grešili; on ne išče popularitote; lo za resnico mn je, ne brigaje se, ako moti kroge onih, kateri hočejo ribariti v kalnej vodi. Resnico pokazati je dolžnost onega, ki stvar ozbiljno in brez predsodka opazuje, njemu je na tem, da primerja dnevne dogodke z učbami zgodovine.
Konci uvoda praSa, ako njegova
nili «vnj jezik tudi tu in tam popolnoma obkoljeni od drugih rarodov, kakor v okraju Molile v zdoljnej Italiji, ali ne le to, slovanski jezik v Benečiji dobiva tudi vedno novo hrano od bratov, ki prebivajo precej za hribi in s katerimi brati bodo beneški Slovenci vedno občevali; kfdor hoče torej popolnoma uničiti slovenščino raej beneškimi Slovenci, mora poprej uničiti velikansko Slavijo, na katero početje pa niti o i daleč ni misliti. Ali to uničevanje je tudi popolnoma nepotrebno, ker slovenski jezik v okraju beneških Slovencev ni čisto nič nevaren n jega Italijan -stvu. In res ni bil ta jezik nikoli nevaren, ker dokazana je od starodavnih časov zvestoba slovanska, vedno stanovitna, k ljubu spoštovanej ločitvi po rodu, po jeziku in po zemlji. Nezvestobe teh ljudi se tudi v bodoče ni treba bati, k*r pripozna-nje njihovega materinega jezika povsod, tudi v javnosti, bode najboljši lek proti vsakemu panshvintičnemu prizadevanju, no pregovoru: »Similia similibus curan-tur« fpo domače: klin s klinom!). In ako bi se kedaj drznoia p'nslavhtiČna agitacija. da seje se svojim delovanjem tudi do beneških Slovencev, pravi pisatelj, potem bomo ini nafte Slovence svarili in jim rekli, da ime Slovan ni bilo veino vzvišeno in pobedno, da so njihovi pradedje bili podjarmljeni od Avarov, da so bili kadar so planoli v furlanske ravnine, poraženi od Loncobardov, kateri so jih omejili na bi-valigča v gorovju, da so torej bolj gostje (ospiti), a da so se pa po 1000 letnej dobi uie popolnoma vdomačili, in da le zato so si pridobili nekoliko omike in neodvisnosti, in da na vae zadnje se jim bode vedno bolj Se godilo pod vlado, katera bi
svaritev kaj pomore in odgovarja, da težko, ker občna strast nadkriljuje glas zmernega in mirno mislečega človeka.
Iz uvoda so torej uže vidi, kam meri pisatelj, da namreč nočo obsojati le sedanje sisteme, temuč, da se obrača tudi proti Velikonemccm in proti onej svojati, ki pod krinko narodnosti za— sledu e najbolj umazano samopridnost.
V prvem poglavji to knjige pod naslovom »Utopiaa, dokazuje pisatelj, da se jo denes uže marsilcaj uresničilo, kar so pred 350 leti državniki in pisatelji imeli za neizvrSljivo, za prazno utopijo. Angleški Lordkancelar Tho-I mas Morus, ki je bil leta 1535 ob— iglavljen, spisal je roman pod naslovom : »Utopia». V tem romanu je mož narisal nek otok, na katerem se je živelo nekako socijalistično, vsi ljudje so enako delali, enako živeli, vse je bilo tako urejeno na onem otoku, da ni bilo nikoli pomanjkanja, posebne napravo so olajSavale občevanje in promet, vse je Slo na lehko.
Pisatelj jo v tem romanu narisal neizvršljiv ideal države, zato ga je pa tudi imenoval utopijo. Ali dosti tega, kar je bilo onej utopijnej državi podlaga, postalo je podlaga sedanjim novošegnim državam, Se celo to, da je bila ona utopična država osnovana na čisto narodnej podlagi, in kar zadeva socijalno živenje na onom otoku, prav dosti je podobno aspiracijam novošegnih socijalistov, katerih ideje sicer popolnoma no zmagaja, ali državniki se uže denes ozirajo na te ideje in se bavijo z reSenjem socijalizma po mirnem potu.
da dopovedati o napakah, nasvetovati pripomočkov, iti katera tuli izvede, kar sprevidi
Pisatelj sklepa to svojo ekspektoracijo s tem, da nasvetuje soobstojanje obeh jezikov, ali tako, da je Italijanščina vedno oflcijalnn, slovenščina pa da ostane zasebna vlast ali dedščina okraja, v katerem prebivajo beneški Slovenci. Prav tako j« bilo pod beneško republiko, poa katero so se spisavala vsa ura lita pisma v italijanskem jeziku, raej tem ko je ljudstvo v svojih domačih in občinskih zi levah vedno |<> občevalo v slovenskem materinem jeziku. — Ali Pisatelj ž-|i, da bi se Šlo fte dalje in da bi se v ljudskih šolah italijanščina učila na podlagi slovenščine ter s tem zadnja Ščisti neologismov ter dovede v popolno slovnične oblike.
Tako se beneški Slovenci z lehkoto nauče »dobro čitati in pisati dva jezika m znano je, da vsak človek za toliko mož velja, kolikor jezikov zna. in da uže zarad tega ne bi bilo prav, ako bi se slovenščina popolnoma zatrla. Ali zopet pisatelj z>h-teva, da učitelji tako podučujejo, da materin jezik ne naikriljuje italijanščine, ampak da učba v obeh jezikih enako napreduje, jn da se ima dobro v oku, da je italijanščina uradni, slovenščina pa le privatni jezik. Iz tega sh vidi, daje prašanje ljudskih učiteljev bolj važno v <*lovens-k- m okraji Italije, nego kodar koli drugod v kraljestvu.
Pisatelj potem toži, da se t Italiji pač skrbi za visoke šole, posebno univerze, katere so pod neposrednim nadzorstvom vlade; sili važnosti ljudskih šol ki so vendar teu¥elj občnega ,ns»obraŠenja in prave dtžavljanske odgoje in temel| tudi
vs'm ušjiiii ftolam, nt še prav spoznala in k src,u vzela, kajti ona pušča ljudska Šole v rokah občin, ki ne poznajo njih važnosti in ki v časih rajše zavirajo nego pa pospešujejo njihov napredek in v rokah slabo plačanih, pa Še slabše podkovan i ti učiteljev.
On zarad t*ga želi, da bi pripravnica za učiteljice v St. Petru odgovarjala svojemu namenu in od^ojevala dobre učiteljice in te naj hi bile uže z namenom tako ohi'ojene, da služijo le italijanskej Slaviji, in da se v Čedadu, kakor sre.iiSČu, na on tolnej srednjoj Šoli odpre vsaj ena stolica za slovenski j*zik in njega književnost. Saj imajo Francozje tako stolico v Parizu, in v Italiji, kakor je javil Giam-poli v nekej Štev. Ihta Fanfulla, biio je literarno gibanje ru^ko v zadnjih letih bolj uspešno, ne^o francosko. Toliko pomilovani pesnik Prati j* pisal: »Vsaj i/, hvaležnosti bi se moral v Italiji kultivirati ilirski jezik, ker sknr-j ni Slovana, kate-i ne bi se učil našega (italijanskega) jezik .«.
Poslanec Veaezzi Kuscalla je nže It-ta 1868. v ital. parlamentu predlagal usti-novitev stolic za slovanske jezike in j^ dokazal v mnogih spisth potrebo in korist takih ustanovitev.
Tudi g. Po-ireka je v »Giornale «11 Udine« leta 1883. zagovarjal nameravano osnovo tuke stolice in je pri tistej priliki Rtavil prušanje :
• Katero more biti stališče našega poluotoka nasproti bodočej vel kej Slaviji ? Ali prijateljsko ali sovražno? Najboljše je, da se ohrani prijateljstvo, kajti, na pnraer, ruski narod je veliko bolj miroljuben tn loŽ* se z njim prijateljsko izhaja, nego z nemškim. Ali v ta namen je prvi po^oj
K D I N O 8 T
Morus je gotovo slutil v svojom! angleškem, dobro razvitem narodu moč narodne ideje in nje potrebni upliv na državo, in kar je tistikrat lo slutil ter prišteval utopijam, to jo denes postala resnica, evropske države se polagoma prevstvarjajo v narodne državo. Da se pa dokaže, kako in zakaj je to došlo, treba je ozreti se nazaj v najstarejšo zgodovino.
(Dalje prih.).
Občni zbor polit, društva Edinost.
Na Katinar! dne 9. novembra.
(Dalje).
Predsednik postavi prošnjo nn razgovor. Oglasi se' č. g. Anton Rogač \ on pravi, da prečitana prošnja ni Je opravičena, temuč tudi silno potrebna, v interesu vede je, da se otrobi podučujejo v materinem jeziku, vsa dosedanja pedagogična sistema je nnopačna, ker se skoraj več ozira na polilične nagibe, nego pa na istinito izobrazbo, ki ju najhitreje dosegljiva na podlagi materinščine. Prošnja naj se torej pošlje prej ko prej in naj se dobro podpre, pravica naj se vendar iiže zgodi. C. g. Rogača govor je bil odobravan z burnimi klici: Prav je tako! Oas je itd.
G. Gerdol Ivan, posestnik na Katinari, poudarja potem, da so glerić davkov in vojaštva vsi narodi enaki: Ogri, Nemci, Slovani, zadnji so še največ krvi prelivali za milo Avstrijo. Ker so torej pri delu za državo mej prvimi, ako ne prvi, zato bi morali bili če ne prvi, pa vsaj enaki z drugimi, tudi pri skledi, iz katere se delč pravice avstrijskim narodom. Naj se torej Slovencu ne krati pravica, da se more izobraziti v materinem jeziku.
Tudi ta govor je občinstvo burno odobravalo.
Ker se ni nobeden več oglasil za besedo, del je predsednik na glasovanje, ako se ima preČitana prošnja ministerstvu za uk odposlali bez vsake spremembe, kateri predlog se je soglasno sprejel z burnim odobravanjem ter živioklici.
Na to razjasni predsednik g. Naber-goj obseg in pomen druge točke dnevnega reda, hi zadeva prošnje na mestni zbor, da vsaj uže odpravi krivico pri magistratu, de se tam vsa naznanila in uradni dopisi, namenjeni okoličinom, izdelujejo in razpošiljajo v italijanščini, zadnjim popolnoma nerazumljivej, kar je rodilo uže mnogo neprilik in je velika krivica Slovencem, ki so po postavi enakopravni z Italijani itd., konečno povabi tajnika, naj prečita dotično prošnjo.
Tajnik Dolenc prečita potem to le prošnjo:
Slavni mestni zbori Uie večkrat je naše politično društvo povzdignolo svoj glas, Vfčkrat je uže prosilo, naj bi mestni uram z okoličani poslovali v slovenskem jeziku, kakor se to samo ob sebi umeje ne le iz narodnega, temuč tudi iz praktičnega in pravnega stališča: kajti tržaški okoličani so Slovenci, njih materin jezik je slovenski, oni neumejo ne italijanSčine, ne nemščine. Gotovo pa je glavni namen vsacega razglasa in uradnega dopisa, da
da Ital ja iu ii dobro ravna se svojimi lastnimi Slovani.
Veliki knez Vladimir Monomah je v svoj-m političnem testamentu svoje sinove tako le opominjal: Od načina, kako se ravna v kakej deželi s tujcem ali gostom, odvisno je, ali ti aobro ali slabo govorć o deželi«.
• In potem najbrž« ni daleč čas, v katerem se ustanovi mej Jadranskim in Crnim morjem veliko slovansko kraljestvo in mej tem in Italijo (tako piše sam Slovanom m;>nj prijazni zgodovinar Antonini) so najbiže namenjeni Slovani I*tre in Furlauije, da postanejo neka vez, katera bode vezala italijansko in slovansko kulturo in spoji civilizacijo novo latinskih ljudstev z ono podonavskih ljudstev«.
Tako g. pisatelj, kateri nadalje tneni, da se to prijateljstvo se Slovani najboljše pripravlja, ako Italija v svojej zemlji pusti razvijati se malemu odlomku slovenskega naroda, iz katerega, ako ne drugo, bode leliko jemala mnoge, vedno bolj potrebni zastopnike ital. kraljestva pri tolikih ir vsak dan vajnejiih slovanskih ljudstvih.
Ako pa Italija postane neprijateljica Slovanom, potem bodo beneški Slovenci, ako ohranjeni in odgojeni v materinem jeziku, še bolj koristni Italiji, kajti po njih se bo ložeje preiskavala ogromna Sla-vi|a, katero so oni uže v starih časih tako radi pohojevali. oni bodo za Italijo najboljši ogleduhi. V miru in v vojni bi mogel torej služiti slovanski element Italiji, in prav ta italijanski slovanski element, dobro razvit, služiti bi mogel tudi kakor najboljše sredstvo za razširjenje I ta lij«.	_ ("Dalje prih.)
strankam naznanja take zadeve, ki imajo na eno ali drugo stran toliko važnosti, da morajo strank« dobro razumeti, kar se jim naznanj i in di trpe interesi strank, ako omenjenih razglasov ali dopisov ne umejo.
Kako pa je mogoč«, da stranke umejo, kar jim mestna oblastnija piše, ako ne umejo jezika, v katerem jim zadnja dopisuje.
Ali ne le, da je sedanje občevanje magistrata z okolico nepraktično in škodi okoličanom glede nj h gmotne koristi, ono je tudi razžaijivo, ker prezira njihove za vero najsvetejše čute, to je njihovo narodnost, in na posled je tako postopanje magistrata tudi »epostavno, kajti toliko temeljni zakon naše države in osobito 19 te postave, kakor tudi ukazi osrednje vlade jamčijo okoličanom pravico, da zahtevajo od mestne oblastnija, da ž njimi posluje v materinem njih jeziku.
Znano je, da vse c. kr. oblast nije v Trstu, posebno pa sodnije, sprejemajo in tudi rešujejo v tem jeziku slovenske vloge, znano je nadalje, ua povsod po Avstriji, kder prebivati dvo priznani narodnosti, velja načelo, da sta oba deželna |ezika v uradu in šoli enakopravna, in ako iščemo analogije za Trst, kakor avstrijsko deželo, najdemo jo prav bli/:o, na Goriškem. Tudi tam prebivata dva naroda, toda goriški deželni uradi občujejo se slovenskimi žu-panijami in se slovenskimi strankami sploh le po slovensko, in vendar se ne da tajiti, da goriški Italijani ne ljubijo svoje narodnosti vsaj toliko, kakor tržaški.
Povsod, kder prebivajo Slovenci, priznavajo jim, da imajo pravico, da se poslužujejo svojega jezika v uradu in šoli; le v Trstu se dela neka izjema, ki bi skoraj dala sklepati, da tukaj nismo pod eno in isto temeljno postavo, pod katero so vsa druga avstrijska ljudstva; le tukaj se mestni in deželni uradi k ljubu vsem postavam, vsej pravici Slovencev, ustavljajo pripoznanju druge deželne narodnosti, družba deželnega jezika.
Ker pa živimo v pravnej državi, ta izjema vendar ne more in ne sme trajati, in žalostno je, da se v merodajnih krogih še dosedaj ni mislilo na to, kako zadostiti čutu za pravo in za človečanstvo. Tako preziranje svetih pravic naroda, ki se popolnoma zaveda svoje narodnosti, in katerega je tudi sam mestni zbor po nekoliko uže pripoznal, ko je namreč okoličanom dovolil slovenske šole, ne more roditi dobrega sadfi, krivo je tudi dosti, da mej okolico in mestom ne vlada tista vzajemnost. katera bi bila dobra in potrebna glede občne koristi mesta, oziroma dežel«. Tudi je velika nedoslednost v tem, da se okoličanom pripoznava njih materin jezik v šoli, v uradu, to je deželnem in mestnem uradu pa ne; saj je eno pripoznanje skoraj neločljivo od druzega.
UŽe mnogokrat in posebno pred 6. leti se je polit, društvo pritožilo v tej zadevi na mestni zbor in prosilo, naj bi ukazal mestnim uradom, da z okolico občujejo v jeziku okoličanov, a ker se to vendar ni zgodilo in je slavni zbor pravične zahteve okoličanov le vedno odbival in preziral, zato je naše društvo v letu 1876 pritožilo se c. k. namestništvu in to je pritožbo reSilo v zmislu, da imajo oko« ličani vso pravico, zahtevati, da jim magistrat dopisuje slovensko ter da smejo odbivati italijanske dopise. Zgodilo se je potem, da so nekateri okoličani v resnici odbivali italijanske dopise, znano je celo, da so odbor »E iinosti« in nekateri okoličani vrnoli magistratu italijanske plačilne naloge, češ, da jih ne umejo, in akoprem je šlo za izterjatev neke globe, rajše je magistrat popustil nadaljno izterjevanje, nego da je pisal slovenski.
Stvar je torej očividna: magistrat zasleduje politične svrhe in uprav zarad tega ne postopa nepristransko, kakor to pravica in postava zahteva, on žali narodni čut okoličanov in dela s tem tudi proti njihovim koristim, ker premnogokrat se je zgodilo, da so stranke imele /gubo in da so prišle v kazen le zarad tega, ker niso razumele razglasov tn dopisov magistra-tovih.
Glede na vse te občno znane in od mnogih strani grajane nedostatnosti je sklenol občni zbor polit, društva Edinost v Katinari dne 9. novembra, da pošlje veleslavnemu mestnemu zboru to očitovanje in ob enem prošnjo, da vendar uže v javnej seji sklene,da imajo mestni uradi se Slovenci okolice občevati le v slovenskem jeziku ter veleslavnemu županstvu naroči, naj v ta namen potrebno učini.
Trst, 9. novembra 1884.
Predsednik:	Tajnik:
Nabergoj.	Dolenc.
(Konec prih,).
Politični pregled.
Notranja dežele.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je 11. t. m. brez protnembe sp:$jel izvenre-dne vojaške potrebščine.
V odseku ogerske delegacije je odgovoril Kallay na razna praŠanja zastran bos-niŠkega proračuna; opravičeval je potrebo ogledujočih čet, ker se tu pa tam Še kažejo roparske, če tudi majhne čete, govoril o jako ugodnih nabornih razmerah, omenjal lojalnega vedenja Ćrnegcre, zagotovil, da bo prašanje glede ustanovitve pravoslavnega vikarijata v Banjaluki pred očmi imel, kazal na to, da so se potrebni uradi uže skoraj povsod ustanovili ter izrekel prepričanje, da boste zasedeni deželi v malo letih troške sami lahko nosili. Potem se je proračun sprejel z neko nebistveno promembo.
Avstrijska delegacija je 12. t. m. brez promembe sprejela predloge skupnega fi-načr.ega ministertva i najvišjega računstva, potem carino in proračun ministerstva za zunanje zadeve ter redne troške za vojaštvo. Poročevalec Hubner je naglaSal prijateljske razmere mej Avstrijo in Rusijo. Poslanec Greutcr je navedel dva primerljaja, da je nedavno na Tirolskem dva Častnika obsodilo častno sodišče k zgubi nju Častne stopinje, ker nista hotela sprejeti dvoboja. Govornik se je sklicaval na državne temeljne zakone, na prisego pred praporom i na določbe vojaškega kazenskega zakonika, ki obsojajo dvoboj, ter vprašal, kako se more kdo kaznovati, ki se ravn£ po zakonu. Vojni minister je odgovori), da dvoboja ne obsoja le zakon, temuč vsak iz-mej nas, ali predsodki so taki, da se dvoboj ne more zatreti, minister o tem ne more nič storiti, ker bi priSel v nasprotje z nazori vsen častnikov.
Ogtrska delegacija je 13. t. m. sprejela proračun finančnega ministerstva in odobrila računski sklep za leto 1882.
Vnanje dežele.
Italijanski državni zbor je sklican na 27. t. m.
Nemi ki državni \bor je sklican na 20 t. m.
NemUa vlada v zadnjih časih jako pazljivo obrača oči na zunanje države in dežele. Znano je, koliko jej je ležeče na naselbinah v zapadnej Afriki. Zdaj nastavi tudi v Belgradu in Teheranu poslanca, v Ku p tovnu za južno Afriko generalnega konsula, potem več konsulov v drugih va-žnejih primorskih krajih.
Belgilki državni zbor se je 11. t. m. odprl brez prestolnega govora.
Na Francoskem se anarhisti tudi precej živo gibljejo. Ne mine teden, da ne bi s« o njih Bližalo. 11. t. m. je v Montceau-les-Mines 39 hiš policija preiskala in zaplenila več pisem neke tajne anarhistične družbe.
Anglelka spodnja zbornica je 12. t. m.
sprejela predlogo v volilnej piedrugačbi v tretjem čitanji.
Pri banketu anglelkega lordmajorja 11. t. m. je govoril Granville o zunanjej politiki in rekel: Francoska i u Kitajska veste, da je AngleSka vselej pripravljena mej njima posredovati, a doslej ni nobena teh držav posredovanja želela. Angleška bi tudi vesela bila, ako bi katera druga manj udeležena velevlast za mir se potegnola. Granville se nadeja, da Wolseley ne otme le Gordona, temuč da tudi stalno vlado v Sudanu ustanovi. Northbrookovega poročila o egiptovskih financah še ne uiore objaviti, ker še ni kabinetu predložen. Angleška je radovoljno in brezi zavida sprejela konferenco, tiknjočo se dtžel ob reki Kongo, ter je vesela, da ste Nemčija iu Francoska o tem prašanji složni.
Konference \arad dežel ob reki Kongo se udeleže vse države po svojih zastopnikih pri berolinkem dvoru, le Rusija pošlje druzega zastopnika, ker je knez Orlov, zastopnik pri nemškej vladi, bolan. Portugalska vlada je vsem zastopnikom poslala dolgo tiskano spomenico, po katerej soditi, hoče ta vlada svoje pravice na omenjene dežele utrditi.
Iz Sudana je zopet polno novic, ki se ne ujemajo. Nordd. Allg. Ztg. potrjuje po poročilih, katera je dobila naravnost iz Ka-Ihire, da je Kartum padel in daje Gordon i ujet. — Minister Ferry pa je 13. t. m. v
I francoskem ministerskem svetu predložil poslanice, po katerih je bil Gordon na poti v Kartum (Berber) ustreljen. — V AngleŠ-
kej spodnjej zbornici pa je Fitzmaure izjavil, da vlada ni dobila nobenega potrdila vesti, da je bil Gordon ustreljen. Le francoski konsul je to zvedel; on je vče-;ij Baringu povedal, da je skoz Kosovo in Suakim zvedel, da je Kartum padel in bil Gordon ustreljen. Ali z ii se, da je to 1« ponovitev poprejšnje vesti. — «Agence Ha vas« pa poroča iz Kabire: Dongola je nevarnosti; vest se širi, da Wolseley ostane v svojih posicijah, dokler ne dobi novih ukazov iz Londona. — V včerajšnjej ponočnej seji pa je angleška vlada potrdila, da je K-irtum od vseh strani zaprt, da pa nobenega poročila ni, da bi padel bil.
S francosko-kitajskega bojišča se iz Hongkonga 12. t. m. poroča v .Bureau Reuter:» Kitajski vojaki so francosko vojsko v Kelungu napadli, a bili so z veliko zgubo odgnani. Franzozi so malo trpeli. Francozi so Kitajcem vzeli kanonico Feibor.»
• Agenzia Štefani« poroča iz Shang-haja: Italijanski misijonarji so prosili italijanskega zastopnika za varstvo; on se je obrnol na Tsung-li-Jamena, da bi se z italijanskimi misijonarji v vojni ravnala tako, kakor s podaniki neudeležene držav«, naj bi jih varovale kitajske gosposke. KU tajska vlada je zagotovila italijanskemu zastopniku, da je za varstvo italijanskih misijonarjev poskrbela.
V severno amerikanskih državah je pri volitvah sreča hrbet obnola kandidatu Blai-ne ter se nasmijala Glevelandu. Poslednji je nazadnje vendar 1« zmagal v Novem Jorku. 4. decembra se zbero volilni moŽj« v glavnih mestih posameznih dežel in poi-Ijejo glasovnice pod pečatom v Wašington in 4. marcija 1885. s« novi državni načelnik naseli v belej hiši v Wašingtonu. V Ameriki je četrt Btoletja gospodarila v državnem gospodarstvu velika spndenost; redki so bili uradniki, katerim je bilo kaj ležeče na poštenju in državnej blagosti, skoraj vsi so bili podkupljivi ter so državo in ljudstvo imeli le za molzno kravo; zato je velika sreča, ako bode izvoljen Cleve* land, ki je prav poštenjak ter ima dosti volje in poguma, da pomete smetljako iz državne uprave.
DOPISI.
12 Gorice, 14. novembra. — Danes zjutraj je bila pri tukajšnem okrožnem 80diSči k0nečna obravnava proti E. Makucu in Antonu Fitzu, zaradi motenja javnega miru, ko je namerjavalo -Slovensko bralno in podporno društvo« blagosloviti svojo zastavo. Fitz je bil zatožen, da |e Makuc-a z denarjem podkupil, da nabira ničvrednih ljudi, ki bodo na dan blagoslovoma zastave bralnega in podpornega društva v Gorici, to je 5. junija t. J. demonstrirali proti Slovencem ter kričali: «Ew|va Go-nzia italiana, merda agli Slavi.. Vitez dr. Pajer in dr. Nurdini fta zagovarjala zato-ženca tako, da ju je sodišče oprostilo. Ali državno pravdništvo je vložilo protest proti tej razsodbi, in to po vsej pravici.
Zadnjo nedeljo popolune je nastal ogenj pri nekem kmetu Via Lf»oni, ter je uničil dva hleva. Nevarnost je bila velika, ali pogum naših gasilcev je v 3 urah ogenj pogasil. Kmet je bil za vse zavarovan.
Naša čitalnica priredi jutri zvečer veselico s plesom
lx srednje l»lre dne 11. novembra. (Izv. dopis). [Pohrki]. V Ljubljani* v glavnem gradu Slovenije so nadpisi na ulicah zgoraj nemški, zdolaj slovenski. (Morda zato, ker se slovenski več rabijo in je za oko boljSe, da so niži).
V	Vižnjanu v Istri, ako zapišeš na listnico »preme« (nujno), dobi jo dotičnik še le 7 ali 8 dni potem. Ker oupošiljatelj pisma vidi, da ni odgovora, telegrafuje prijatelju po minolih 8 aneh, prij .telj pa sprejme pismo in telegram oboje usti hip. To velja pošti In poštarju V žnjanskemu.
Ako ti kako blago dojde se železnico v Vodnjan, ni treba da greš na postajo poorašat po njem; najdeš ga pred postajo v blatu sredi kolotečine, mogoče tudi brez ob.".ira prekinjenega. Na istej postaji, ako izročiš na primer, recimo z:i Rakek, 16. t. m. in tega blaga iščeš na Rakeku 14. 15. 16. t. m. — vse zastonj, »ni Še dospelo«, tako se ti odgovori.
V	nekej škofiji no bili lansko leto nekateri duhovni ostro karani od svojih predpostavljenih, ker so se mešali v volitve, ker da je stvar svetovna itd. To leto pa je ista škofija poslala prigodom straha pred kolero okrožnico duhovščini, v katerej je mej drugim napisano: »conscio corne
edinost
essere sempre, (il clero) qualmente e chia-mato a tutelare e promnovere possibil-mente anehe il bene materiale dei propri fedeli«. (Zavedna (duhovščina), kakor je bila vedno, kadar je treba braniti in povzdigovati tudi gmotne koristi svojih vernih,*. Ali bi ne bilo na mestu prašanje: kako se slagajo te besede okrožnice s po karanjem in kaznovanjem lansko leto, ko je šlo tudi za gmotne najveće koristi ubo sega ljudstva? Strah je vrag, govore Istrani.
Take in enake, še hujše se gode v našej Istri v stoletju napredka.
Domače in rasne vesti.
Nadvojvoda liarol Ljudevit
se je zadnjo sredo zjutraj ob sedmih odpeljal po morji v Puij, kainor je dospel ob enej popoludne. Tudi tukaj je ogledal oddelek mde4*ga križa. — Pred odhodom iz Trsta je obiskal še grad Miramur. utrdbo KresiČ in Reineltovo vilo, katera je v vojnem primerljaji namenjena za okrevajoče vojake.
t VIS. č. k Franjo Gnezda, bivši učitelj varonauka na c. kr. realni šoli v Trstu, umrl je po dolgem bolehanju včeraj j-jutraj v Ljubljani, ker je bival na dopustu. Lehka mu zemljica I
Ratpls razttftk slnžeb. V Pulji je razpisano mesto konjederca: prav tam mesto učitelj ce za mestni otročji vrt; v Gorici je razpisano mesto enega mestnega stražnika; v Tolminu mesto solnijske<»a Bluge.	J B
Nevesten dopisnik v veliko-nemške liste, posebno pa v »Neue freie Presse« in v »Grazer Tagespost« — je o občnem zboru društva »Edinost« zopet prav iztrebil svojo lažitorbo, iz katere je nasul vse polno umazanih obrekovanj na deležnike zbora in na slovenski narod v obče. Pred vsem pravi, da se je fanatični porečevaJec na taboru (?) v Katinari strašno tadiral v nemške profesorje ter jim očital, ja niso toliko vredni, kakor slovanski, drugič je očital slovanskemu profesorju g. G., da je on največ kriv te agitacije proti nemSk-m profesorjem, ter da se od profesorja Sukljeja, katerega posnema, le v tem razločuje, da nosi nemško ime, tretjič je hotel s tem alarmirati svoje velikonemške brate, da je pisal, da so se na Katinari za zdaj zahtevale slovanske paralelke na nemšfcej gimnaziji v Trstu, a da pri tem fie ne ostane, ampak da bo bode k malo zahtevalo popolno poslovenjene omenjene gimnazije. Niti ene resnične besede ni na vsem tem, in vendar se s takimi lažmi dela javno tnenenje tam mej Nemci. — Triesterca je morala enake laži preklicati, bomo videli, ako bode tudi »Tagespošta« vsaj toliko poštena, da to stori po »Trie-sterci«.
Fein gelogen — tolerirt,
Dumm gelogen — wir 1 saisirt.
Was wlrd den erst zur Gurkenzeit?
O arm' Papier, o arme Leut! TržaShe novosti s
TržaUilkof, mil. gosp. dr. Glavina je fiel 14. t. m. v Gorico.
V tržalki Čitalnici bo denes zvečer plesna zabava; kakor sesliSi, bode zabava dobro obiskana.
Koze v Trstu se vedno bolj širijo. Bolnica za bolne po kozih je uže prenapolnjena in se zdaj nov otročji vrt »Rudol-flnum« za bolnico pripravi.
Požar. V prodajalnici gosp. J. Kozak-a na Belvederju se je predvčerajšnjem zjutraj užgal sod petrolija, nevarnost je bila velika ; pri vsem tein pa so domaČi ljudje požjr pogasili.
Pretepala sta dva fakina predvčerajšnjem konjederčevega hlapca, »ker je hoiel nekega psa ujeti; a policija je oba pretepale« odvedla v zapor.
(Policijsko) Dva postopača sta predvčerajšnjem v nekej prodajalnici v Via nuova o belem dvevu vkradla veliko zimsko ruto; eden j« pete odnesel, drugega je straža vjela. — Nekemu ribču je znani tat iz čolna vkradel dve blazini in pa eno veliko jadro. Tatu so prijeli v nekej šnop-
fiariji. policija je zaprla še par znanih tatov.
,Ipred, porotne sodni je. 24
letni mizar Josip Godina iz Skednja je bil te dni obsojen na 3 i pol leta težke ječe, ker je svojej sestri in nekemu trKovcu Bernardonu pokradel zhtenine, dfnara, mzov, pohištva nad for. 500 vrednosti. — Zarad ropa se silo sta bila obsojena fakina 26 letni Franc Kasel, imenovan Pacik in 25 let ni Josip Geat, oba iz Trsta, eden in drugi na 10 let težke ječe, ker sta se silo dvema drugima fakinoma na javnej ulici edvicela G kilogr. kave v vrednosti nekaj nad 3 gld. Drago plačata kavo. — 25 letni delavec Ivan Mulac iz Zamel-a v voloskem okraju je bil obsojan na 3 i pol leta težke ječe, zarad nečloveškega ravnanja in pošiljanja zvišenega na majhnej deklici. Gr-uobal
O prošnji na cesarja za pre nietičenje iz Trsta v Ljubljanu,
katere smo zadjič omenili, poroča se nam iz popolnoma zanesljivega vira, da jo je
JvoloŽ'.l železniški uradnik S., po »-odu Nemec. ki prav malo umeje slovenski, njegovi otroci pa čisto nič ne; to p;ič kaže, da Nemci ne mislijo tako slabo o Ljubljani, kakor jo siikajo brezvestni pisači v nekaterih nemških časnikih.
Vabilo k veselici katero napravi ■ Slov. čitalnica, v Cerovem dne 16. novembra t. 1. ob 6. uri popoldne po tem le sporedu : 1. Pozdrav ; -J Petje: »Slovenca dom«, poje možki zbor: 3. Šaljiv prizor;
4.	Petje: »Vesela družba«, mešani zbor;
5.	Deklamacija: »Preširnova oporoka«; 6. Petje: »Verno si pri meni stala« možki zbor ; 7. Tombola. 8. Igra : »Brati ne zna«; 9. Petje: »Zvezdicam«, mešani zbor; Po končanej veselici bo prosta zabava. Mej veselico in po veselici bode svirala vrla narodna VipolŽanska godba. — Vstopi na 20 kr. za osebo. K obilnej udele žitvi vljudno vabi	»Odbor«.
Za narodni dom v Ljubljani je tr*ba, da tudi tržaški Slovenci kaj store, posebno priporočimo, da kupujejo sifčke loterije n.irodneya doma, katere loterije žrebanje bode 31. decembra 1884, torej uze po 6 tednih. Mnogi tržaški rodoljubi so dobili srečke v prodajo, ti naj se po-žurijo, naj ponujajo srečke pri vsakej priliki in naj gledajo, da prodajo vse srečke kolikor so jih prevzeli od odbora. Le še malo Časa je do žrebanja; nHrodna čast pa zahteva, da ta loterija častno izpade in zdatno pospeSi krasno započetje. Torej na delol Ž^rtujte se rodoljubi!
Naročite si Hrvatsko vilo! Najljepši ilustrirani, južno slovanski bele-tristični list je gotovo »Hrvatska Vila«, ki uže 3 leta izhaja v Zagrebu in ima prekrasne slike, pa ludi vsakovrstnega lepega berila; pisana je v lepej, lehko umljivej Hrvaščini, mnogokrat obravnava tudi slovenske literarne zadeve in se sploh kaj rada peča se Slovenci. — V nobenej čitalnici ne bi se smel ta list pogreSati, pa tudi v imovitih slovenskih rodbinah ne. »Hrvatska Vila« izhaja vsak teden in stane na leto for. 10, za pol leta f. 5, za četrt leta f. 2.50. Pojedini broji 25 soldov. Naroča se pri upravniŠtvu (tiskarna C. Albrecht) v Zagrebu.
Kolera je V Tulonu zopet vstala; v Parizu je od 11. do 12. t. m. zbolelo 182 osob. in umrlo 51.
Razloček Časa mej Trstom in Duna jem. Te dni — to se da ponoči pri jasnem nebu — se je telegrafićno določeval razloček meridijana mej Trstom in Dunajem in se določil na 10 minut in 183 sekund, to je, kadar je na priliko v Trstu ura 12, takrat je na Dunaji ura dvanajst 10 minut in 183 sekund.
Tržno poročilo.
Kava — se dobro prodaja po vi6ih cenah, katere so posebno za Rio in Santos poskočile za 5 do 7*i0. Prodalo se je te dni 2500 vreč Rio po f. 44 do f, 62—, 2000 vreč Santos po f. 47 do f. 62.—, 600 vreč Bonthyn po f. 74.—, 200 vreč Java Mal. po f. 59 do f. 60.
Sladkor — nespremenjeno stanje, kup čija mlauova. Prodalo se je 5000 vreč sladkorja po f. 18'/, do f. 22'lv
Sadje. — Limoni, pomerunče f. 2'[, do f. 5'l, rožiči f. 8 do f. 81!,, fige v vencih f, 12 do f. 16.—, opaša f. 12 do f. 18.—, cvebe f. 11 do f. 16, Eleme f. 21 do f. 30.—, Sultan ina f. 20 do f. 35.
Olje — namizno f. 72 do f. 91, jedilno fino Corfu f. 48 do f. 58, navadno foi. 43 uo f. 47.
Petrolje — se prodaja dobro po for 9 i tri četrt.
Domači pridelki — fižol od f. 8 i pol do for. 13 po kakovosti, maslo še precej iskaiio in se plačuje od f. 84 do f. 98.
Žito — prodalo se je nekoliko pšenice odeške po f. 8 i četrt, in nekoliko levan-tinske koruze po f. 6.
Les — še precej iskan, cene trdnejše.
Seno — dobro konjsko fr. 1*30 do fr. 1-80. —
Borano poročilo.
Kurzi trdni, tendenca v obče prav dobra.
Dunajska Rorsa
dne 14. novembra
Enotni drž. dola v bankovcih 81 gld	30 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 82 •	50 »
Zlata renta......103 »	85 »
5®/, avst. renta .... 96 »	50 »
Delnice narodne banke . . 872 »	— »
Kreditne deinice .... 295 ■	— •
London 10 lir sterlin . . 122 »	90 »
Napoleo 11.......— » - D
C. kr. cekini...... 9 »	74 »
100 državnih mark ... 5 »	78 »
Javna zahvala.
Podpisana izreka svojo nresrčno zahvalo vsem onim, kateri so izvolili spre« miti k zadnjemu počitku nje nepozablji-vega očeta
Andrej-a Daneu.
Opč ne, 10. novembra 1884.
Družina Daneu-ova.
Javne dražbe.
Trst 17. novembra, 18. decembra t. t. In 10. januarja 1885. posestvo .Janeza Lo-vrenčiča iz Kiadina cenjeno na 11.253 f. 38 novč.; 17. novembra, 18. decembra t. I. in 17. januarja 188"). 1. posestvo Avgust Brčuni-ja v Hocolju cenjeno na 23.874 f. 51 kr., 17. novembra, 18. decembra t. I. in 19. januarja 188"». I. posestvo umrlega Jakoba Rigutija, v Hocolju cenjeno na 3740 f. 20 nove. 11. decembra t. I., 12. januarja in 12. februarja 1885. I. 'I,, posestva Gustav Adolfa Gwiner-ja cenjene na 6603 f. 11 novč., — Podgrad 13. decembra t. 1. in 13. januarja 1885 I. posestvo Tomaža Jurisetič-a iz Golaca cenjeno nu 4H80 f.
Razglas.
Podpisani prijazno naznanim, da imam v svoj-j mesnici vsak dan zdravo in sveže meso. Vstaka živina se prej po živinozdravniku iz Materije pregleda. Za dobro postrežbo jamči
Karol Vldonl,
mesar v Kozini.
Br. 13900.
Služba okrajnega ranocelnika.
Služba okrajnega ranocelnika v Cirl inici je izpraznjena. Cirkniški rano-colnik dobi iz okrajne blagajnice, dokler ta obstoji, lotno plačo 500 for., ter dalje priboljSek 100 fr, iz blagajnice CirkniSke občine.
Prosilci za to službo naj vložijo svoje dokumentirane proSnje do 25. novembra 1884. leta pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu.
C. kr. okr. glavarstvo v L o g a t c i dne 4. novembra 1884.
Pace.
i«
r16 novembra 1884.
se ođprć
GOSTILNA „K SLONU
Plazza detla dogana it. 2.
2 Vsakovrstna -vina prve vrste, kakor • tudi najboljše pivo, izvrstna jedila ■ — vse po najnliih cenah — priporoča I p. n. gosp. gostom:
ft	Ignacij Maver,
S	gostilničar.
_ . PIJANSTVO*."<?£
jah oidravi po desetletnej praksi reelno in vestno, tudi rie da bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. K0NETZKY, Berlin, Brunnen«trasse 53, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist ta trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nusproti sredstvom raznih potiarejalcev, zastonj.
Međjunarođna linija
< H
OD
85 H
N

Spričevalo.
Podpisani potrjtijo s tim, da so po natmčnej preiskavi naSli, da je cigaretni papir „LE H0UBL0N" i7. francoske tovarne za cigaretni papir irospodov Cawley & llenry v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovij.
Dunaj, v dan 34. maja 1884. Dr. 1. J. Pohl, red. jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. tetin ičnej vjsokej Šoli-Dr. E. Ludwig, c. kr. red. prof. medic.
kemije na Dunajskem vseučilišči. Dr. E. Lipmann, izred. prof. kemije
na Dunajskem vseučilišči. (Pristnost teh podpisov potrdil je dr. •I.. Ilemann. c. kr. notar na Du naji. Zgornje spričevalo j- potrjeno in podpisano od c. kr. ministarstva vnanjih zadev in francoskega poslaništva na Dunaji v'M. dan maj a i88i.J
et
Iz Trsta t Novi-M naravnost.
Veliki prvorazredni parniki le linije voz jo redno v Novl-Jork in vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenah in /. najboljšo p .strežbo.	5—9
V NOVl-JORk. Odhod iz TRSTA.
Pamik «Braoadale-, 4000 ton, v 12. dan nov. « "Surrey», 3^00 ton, v 30. dan » Popotniki naj sc obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlliano d* Ant. P««lnycn,
generalnega agentu.
N o
a.
od
1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno'.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, pat^nto-vau od zjedinjenih držav Ameriških.
Dosežni uspeh: vsakorina nerazpo-iožnost, neprebavlji-vo»t. kolika, gljiato, krvavica, (hemoroide), po vračljive mrtlioe , vodenloa
{ranica, l^noit, sla-oat, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. - Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejenju I Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu	19—48
Tvornica s Romano Vlahov v Šibeniku Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laizaro St. 1
m -9
e N
e>
-1
(D*
LA FLIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE oocupa di tutte le operazioni di Banoa e di Cambio valute.
a) Accetta versamenti in conto correntc: Abbuonando 1' interese annuo per Banconote 3*/* °lo con preavviso di 5 giorni
»	n	» 12 »
a sei mesi fisso
per Napoleoni con preavviso di 20 giorni » » ■ 40 ■ • » »3 mesi
»	n	• 6 •
Godrtnno deH'intere^se aumentato le lattere in cirooltkzionu con 6 giorni di preavviso dal 6 novembro a c. fjuelle con IS giorni d&l 13 giorni e quelle con M giorni dal 85 novembre a. o.
IX BANCO GIRO
abbuonando II 3°/0 intere6.se annuo sino qualunque »onima; prelevazioni sino a florlni 20.000 a vista verno chćque ; importi maggiori preavviso avanti la Borsu — Conferma dei versamenti in apposita libretto.
<Joaatoj£f£in per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d' utticio la talnta del medesimo giorno.
AnMiimo pot propri cor ronliMti l' tncasso di Cambiali per Trieste, Vienna e Budapest. rilascia lom atsegni per qveste ultime ptnzze ed accorda loro lefacolta tli cloinic.iliaro ejjettt presso la sua cassa (rutico d* ogni »p«»o por cnhI. b; S'iticarica delVacquisto e della vendita di effetti pubblicj, valute e divise, nonchd deli' incasso d' assegm, c<im-biali e coupons, verso '/»% di provig-gione.
c) accorda ai suoi committcnti la facoltii di deposilare effetti di qualsiasi specie e ne citra gratis Vincasso di coupons alla scadenza.
La Filiale della Banca Union
Nezione Meroi) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni cd apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
E DI ■ • 8 T
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Pieeoll ja »pri »ngelu* na Dunajskej cesti v LJubljani ozdravlja kukor je razvidno iz zahvalnih pis*m in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, kri*, Želodečno in premenjavno mrzlico, zabasa nje, hemerojid", zlatenico, migreme, itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blurotodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v Želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.
J otip Sovdat, župnik, Kamr-je, pošta Črniče.
Tukaj velja izrek: »Čast zaulnŽKU* Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, ie ura v čudovite moči, posebno pri felodečnih boleznih. A. lupe t ino, župnik, Kršan na Primorskem
Podpisani potrjuje, da ima želo lečna esenca ljubljanskega lekarniča-ja vPici^oli-ja hitre in prečudne zdravilna moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moj« in soaedue župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prijel k meni, ki me prosi za Jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlastish, župnik-kan. Plomirij, Primorsko.
Aatlrrheoson najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hrornotl delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pattlljo lantoninske; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 kolčekov 5 gld.
Sailollne pasti)« prati prehlajenja najboljši pripomoček proti davicl (difteritis), plučnim, prsnim ln vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica SO kr.
ZlilKsI prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani »trop se rabi z najboljšim uspehom proti v«em prsnim in pljučnim boleznim, za-■HŽenju, kašlju, hripavosti, duŠljivemu kašlju itd. Odrničeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci Ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravita si >slra| friina deke v lekarni
-ja
«pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila IzvrSnJeJo t« * prvo polt« proti povzetji zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg. Foraboschi, Prendinl. Ravasini ln Za-ii e t ti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske.	2-30
jS25ZSZSZ5ZSi52SZSZ
Agencija za posredovanje^
službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JAf
prlskrbuje službe svake vrsti u Ai;- g striji i inozemstvu. Kupuje i prodava g kućj. po naj^i pod ti iji m t pogodbami, g
Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. G
i252S25aS2SZS252S2SRSZ5Z52SZSZ5Z52S!5«
m
U*«aaorli*M <T47.
Albert ^jjt Samassa
J®®
c, k. dvorni zvonar
; FABRIKAHT STROJEV l!t GASILNIM ORODJA
V LJLTBLJAIVI.
J UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorts gasilniee izvrstne sestave za občine, za nosilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	11 — 12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. '
S^atfie in oroSje za vodovode,.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivrie sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, sa podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine m gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
im
i
80 ivetlnl
K
rj
te
ro
'0}
rr-»
\ rs
s ;
S 2
t - !L * * ,2
» »i T j: * T
a = S 5 ~
3. i' 3- J a
■ I ' 2 ' S I*. 3
CD
0
o »
0
T
m
m
is*
CD
oo
C'oi -n o i« -T- i^5
otSjgasK^f
3
i
9 «0
V mesečnih obrokih imet?0/;.
hiltro in kinZ za sohe iz tovarne <S. Ger* •clak, v ulici Farneto, št. 13 I nadstr. Ker dobro založen z blagom, pohištvom in J it", katero vse blapo dobiva direktno iz tovarn, in ker ima lastno delalnico za blazlnar-Ktvo. morrt dosti cenej* prodajati, kakor vsak drugi Vedno ima pripravljene postelje na zme-teh odfor. C> dofor. (S, divane, naslonjače od fr. 15 do tr DO — Ima močno zalogo vregri~ vjtl iz jute, belih pregrinjal, knltrov vsake rrste in po najnižih cenah Zaloge zrcalo* porhtenih in polit/ranih, izp>-rih torarn Seskih: velikanska zbirka slik, oleograflj naj novejke dobe. vs« po taktj ceni, da *e ne boji nobene konkurence. — Kupiti Re more tudi na plačilo v mesečnih in tedninskih obrokih.	12—11
V tedenskih obrokih
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejni pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na rranict, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(37)
Prodajajo «e v vseh glavnih lekarnicah na •vetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. „ Varovati ae je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednoti.
Čistilna in kipeča voda
napravljena po lekarju
Josipu UdoYiciclj-u
v Trstu.
Dolga nad 351etna skušnja gtedć dobrote te nmetno na-
{»ravljene vode, me je spodbu* ala, da sem jo dal preiskovati po magistratni gospodi, katera je dala dovoljenja za nje prodajo z dekretom 17. maja 1874. Št. 15584 in da jo zdsj razS ritn kolikor mogoče, da postane navadni družinski lek. 12—6
MineraliČne, jako koristne snovi, katerih pomoč je brezdvombena, dajejo tej vodi moč, da pomaga v vsih onih boleznih, v katerih je treba odstranjevati iz trupla Škodljive snovi, ki ravnajo redno delovanje raznih organov. Zato ta voda koristi proti nabasanju v želodcu, proti boleznim v čevesju ln posebno proti bolezni jeter in proti hemoroidom.
Resničnost rečenega so potrdili prvi zdravniki tega mesta, ki predpisujejo to čiatllno In kipečo vodo za razne bolezni in z nepričakovanim vspehom.
Glavna zaloga v odlikovanej lekarni (Jđovloloh ulica Farneto. Oena steklenice 25 soldov.
im

Prosto dao a.
NAJBOLJŠE
JP O MIŠTVO
v ogromnej asalofgl po najnižjej eenl se dobi pri
IGNACIJU KRON-U v TRSTU
ulica al Teatro it. 1 (Te^gesteo). * Ilustrovani cenik se na željo poSlje brezplačno ln frankiran.
reve«
po 35 for. i mramorjem
X
Tovarna v Požunu
C. k. priv. tovarna
L TeiMo & (L
DUNAJ.
V Tr«t« Corso 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblek za gospode in upalnih aukenj, obleke za dečke lo majhne olroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji ln najnovejSi modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike eleganue, solidnega dela ln posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav ia to izdelana iz najmodernejše robe, kakor prt vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fina vrste, vedno v vseh vell-koHtih na razpolaganje, po čudno nizkej 13—34 stalnej tovarliki oenl.
Filiala, pri
v TRSTU Corso št. 709 2.
Tovarna v Proonioak
Senzacija in. novosti
V 6 dneh al lehko vsakdo napravi modre lase, naj si bodo prej lasje črni, rujavi ali rudeči itd. po novoiznajdenem pripravilu *Blondeur»; isto nij samo za barvati lase ampak lasje ostanejo potem vedno enaki, vspeh je gotov in kot neškodljivo prlpoznano. — Steklenica velja 1 f. 50 kr a. v.
V 15 minutah
se lehko la»je ali brada pobnrva lepo rujavo ali črno prav naravno in stanovitno z n ojlm prenarejenltii barvenlm mazilom sa las« *Hair-Dyc». Najgoto-vejSi iredstvo, vspeh takoj brez v«eh težav. — Ha»r-Dye stane 2 fr. 20 k a. v, SV* Ni6 več sivih las "»B ne bode imel oni, ki rabi mnogolzkušeni po zahvalnih pismih odlikovani *Haar-Regene-rator*, Isti nij površno mazilo las, ampak osiveli lasje dobJ v 3—4 tednih i^pjt svojo prejSno barvo, odstrani vse luske in nesnagena koži na glavi. Lasje se lepo svetijo in so kakor v mladih letih. Cena steklenici 1 f. 60 n. a. v. Zahvalna pisma se radi tajnosti ne objavijo.
parfnmeur in specialist, Wien, II Praterstrasse Števil. 9. Na deželo razpošiljam poStnim povzetjem ali pa na predplačilo in treba priložitk30 kr 7.a poštnino.	3-12
Delniško društvo tovarne za izdelanje
Dinamita arlberškega
na DUNAJI.
Zastop in zaloga za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Hercegovino in Levante pri
A. REYA & G. v Trstu.
Zaloga streljiva, prlŽigalne niti, orodje za kasoolo« In ridnlko. 9—12 Laatnlk, drufttvo .KhlN«»-l« - i d» ir, ocigovorotureaniic: VIKTOR DOLENC
60 visokih odlikovanj.
Ivana Holt« zdravilno pivo iz sladitega izvlečka 1 steklenica 60 nč. Ivana Hoffa koncentrovani sladni izvleček 1 stekl. 1 fr, 12. nč. ml., st. 70 nč. Ivan Hoffa bonboni iz sladnega izvlečka za prsi po 60, 30, 15 in 10 nt. pristni le v modrih zavitkih Ivana Hoffa zdravilna slad na čokolada l/, kilo I. fr. 2 40, II. fr. 1*60, '/4 k«o I. fr. 1-30, II. 90 nč.
Nedosegljivo zdravilo
proti pluč. kataru, kaliji, hripavosti, slabemu probavljenji ln onemoglosti. Gospodu IVANU H O F F U,
izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, ces. kralj, dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih !td. Itd, Dunaj, I, okraj. Graben,
Br&unerstrasse št. 8. 3-6	Trst, 1. oktobra 1877,
V, bi. Po rednem vŽlvanji vaše Ivan Hoffove zdravilne sladne Čokolade vidim velik vspeh, ker sem posttil bolj rej^n in onega mučečega kašlja aetn se popolnoma iznebil. Slaj in spauie sta mi popolnoma normalna. Prosim vnovič (sledi naročilo). Z spoštovanjem
M are I «• Stefanoppulo, Corso Stadion št. 11. Trst.
Idrija, 26, janaarja 1883, Ker je Ivan Hoffa iileČni preparat meni ln mojim otrokom jako dobro vplival, prosim dopošljlte mi poštnim povzetjem (sledi naročilo).
A. Gdtttttnor, c. k, inženir. Šibenik, 23. novembra 1883. Prosim mi 12 steklenic Vašega Izvrstnega Ivan Hoffovega zdravilnega piva izvlečka in 12 zavitkov bonboni iz sladnega izvlečka za prsi poštnim povzetjem doposlati. Z spoštovanjem	Dr. Ane! opi j Zltarović
V. bi. ! Več let sem trpel bolezen v Želudcu. Nijs»m imel slaja. Močila me je neprebavljivost jedi in onemoglost, ali od kar Vaše Ivan Hoffove izvlečna zdravila rabim sem popolnoma ozdravil in zadobil sem novih močij Prosim mi poštnim povzetjem (sledi naročilo). Visokim »poštovanjem
Morio Tielitl vitei pl. Ttttzlngen.
Uradno zdravilno poročilo.
St. Peterburg. Cesarska ruska boinica. Ivan Hoffo-vo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka in edravilna sladna čokolada stu imela nad vse primeren vpliv. Ozdravi se čudoma brzo.	Dr. £HminovMlc.y, nadzdravnlk.
Zalogo. Trst: Franc S. Prinz, ulica Arjuedotto, J. Serravallo, C. Zanetti, lekarne in Ivan Gillia mirodilnina. Bočen: 1. Bergneister, leknr. Kotor: M. Stefmovič. bratje Mandel Aorčo/o: Zovetti. lekar. Reka: Fr. Zeohe , Nik. Pavačič. mirodil. Gorica: G. Christotolettl, dvoma lekarna. Celovec: W. Thurn-wald, lekarna. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter LBsnik, Zagreb: Lekarna k «Salvatoru», Nadbiskupska lekarna in Milosrdnih bratov. Meran: Fikenscher ln vsaka lekarna. Pitij: G. B. Wassermann lekarna, C. Sander mlrodilnica. Dubrovnik: Bratje Drobac, R. Sklarič, lekarna. Šibenik : P. Bero, N, pl. Mištura, lekarna. Split: Točigl lokama, Alpinovič tnirodilnica. Trient: Euglnl Larcher, Gerloni. Zadar: Chr. Mazzocco, N. Androvič lekarna.
Ustanovljeno leta 1847., na Dunaji in Budimpešti od leta 1861.
Nova tiHKarna V. DOLENC v 'fmt.