7Bnllte-_______ I Uttjal, i nfc. U. ]mw|i IM. Lim. »Slovenski Narod' Ttl|a po p«ttt: i« Av¥tro-Ogi»lK); - za Ncmčijo: •do teto drapaj naprej t K 28- I cclo Icto naprej ... K 33'- pol leta m » • • , 14"__ I cetrt leta w . 7-__ I » Ameriko in vk druge dežcle : Da mc$«C . „ . I 2 50 ■ ćelo leto naprej .... K 38 - VpraSanjem plede inscratov se na pri!o:i za odgovor dopisnica ali rnamka, UpranUttvo (spcdaj, dvorište levoK &n »flora vUica ŠL *, telefon *L83. lifcaf* fnk «u tYe4er tsvsMil »»tfelfe te pninlke. Inserati ie računajo po porabljcnem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 53 mm Širok prostor enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikjat po 6 v. Poslano t«nak prostor) 16 vin., parte in zahvale lenak prostor) 10 vin. Pri ve*!jih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita bre* isto ! i vposlatve naročnine se ne azira. „Karo4aa niLt.^« telefon At 85. UpravnJStvu naj se pošiljajo naro^njne. reklamacije, inserati L t i, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w Llnbl|aol dostavljen n& dom ali če se hodi ponj t eelo leto aaprej . . . . K 2^40 I četrt leta „ • • i . . 0"60 pol leta „ ..... 13-20 | na mesec w . • • . # 2*30 ———— Potamemna itavllka velim 10 vinatrlev. ——• Dopisi naj se frankirajo. Rokoptsi se ne vračaj«* CredaUtTo: SaaUova alica fti. 5 (v pritličju levot> telefon ftt 34. * Hi orali poročllo. Dtina]. 9. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: vzHOD%-n Rtv'^Cr. V prostoru jugovzhodno od Fo-csanija smo vrgJi nasprotnika nazaj do izliva Rimnicu-Sardta. Avstro-ogrske in nemške ćete, katerim je sovražnik ▼ bitki pri Focsaniju ped-legel, so dospele. tzrabljajoč svojo zmago, do Putne, na katere leveni bregu se Rusi oči vidno iznova ustav-Ijajo. V zadnjih dveh bojnih dnevih so izgubili 99 častnikov In 5400 mož-vjetnFkov in 3 tope fer 10 strojnih pušk. Na južnem krilu annadne fronte generalobersta nadvojvode Jožefa so Izvojevale Čete feldmaršailajtnanta v Ruiza Pri Irescf.ni in Campuriiu v težavni pokrajini in snegu in mrazu nadalnje uspehe. Sicer na vzhodni fronti pri avstro-ogrskih četah ni-česar pomembnega. ITALUANSKO IN JUGOVZHODNO BOJlSCE. Položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika fe^eralnega Štaba pl. li 6 f e r . fmL Remško oradoo mfk BeroUn, 9. januarja. (Kor. urad.) Wolffnv uruči p-tro«..i: Veliki glavni stan. ZAPAHNO BOTT^ČF. Pri dobrem razgledu Je bilo obojestransko delovanje na mnogih točkah živahno. VZaODNO BOJISCE. « Armadna skupina gener. ' feldmaršala princa Lc- o p o 1 d a Bavarske,'? Razgledno vreme jje podpiralo fesino delovanje artiljerije na raznih točkah. Iznova sovražni napadi na obeh straneh reke Aa, ki smo fih do zadnjega zavrnili. Sovražni šunki ruskih lovskih komand med Friedr'h-štatom in glavno cesto Mitava-Olai so o«=tall brez usoeha. V gostem sne-fevju se je posrećilo Rusom dobiti 4. Januarja jlm iztrgani mali otok Glaudon sevemo od Iluksta nazaj. Njegovo nadatnie prodiranje na zapadni breg Dvine snio preprcćiii. fronta Kenefalobersta nadvoivnde .1 o ž e f a. Sovražnik trdovratno brani do- j line, ki voiiijo iz Bereczkega go-rovja v ravnino Moldave. Kljub ne-ugodnemu vremenu in težavnim te-rei'.s'vlm razmer:?m v gozdnatern gorovf i. polnem pre^adov. potiskajo na^e čete sva!e nasr>rotn!ke dan na d3n korak 73 korakam nazaj. Tuđi včeraj so v naskoKu zavzde na obeh srraneh doline Casina in Sušite z žFčnimi ovirami zamreženc močio izgrajene pozicije ter so iih držale kljub obupnim protisunkora. Armadna fronta general feldmaršala von Macken- | 1 sena. j TzraMfatoč svote zmnse. ?o prodrle nenrške in avstro-o*rrske čete nanrej proti se veru. vrsrle sovražne po?!ec!n*e čete nazaj ter dospcle v od?e!v Putne, kamere onftrariski breq: drži sovraž^f1' v novi poziciji. Na ofceh strane!i rondenl'rr srno vr^li R*j«e v crto Cran^en?-M?rectl. Gar-leasfo smo zajun^aii ter držali proti nočrrm napadom. P!en, o katerem 5no včeraj norocali- ie nira^e' na *>9 čas^'^ov. 5400 mož. 3 tope in 10 strojnih pušk. t MAKEDONSKO BOJIŠĆE. Niče^ar H^tvenega. Prvi generalni kvartirni mc-Ister v. Ludendorif. jfgn^n "P^n n^q-j{D. Berolin, 9. januar'a. (TCor. urad.) Wolffov urad poroča 2. januarja zvečer: Na zapadu malo bojne-ga delovanja. Pri Rigi in Jakobštatu so nstali ruski napadi brez-u s p e š n i. Berolin, 9. januarja. (Kor. urad.) Wolff^v urad poroča: Nemški hidroplani so uspešno napadli z bomba-mi 7. januarja popnidne ta-borišče barak zapadno nd kopališčaLaPamc in zapadno od kopališča Nieu-j port. 1 Pfoiinie v hmii \ V ponedcljek se je desno Falkcn- havnovo krilo pribfižalo mostišču Fundeni-Namolosa, kjer se je ruska fronta umakn.la tik do Sercta. S tem je sovražniku tuđi otežkočena obramba pozicije v odseku Putne (vzhodno Focsanov). Sovražnik se sicer na vzhodnem bre^u te reke znova ustavlja. toda zdi se. da £re tu le za boje zadnjih njegovih vojev. ki naj olajšajo umik ostale armade za Seret. V gorskih dolinah Eorenje-ga toka Putne in Sušite prodirajo na-Še čete le polagoma. Ozemlje je tam I zelo težavno in močne sovražne sile ! zahtevajo skrajno previdno posto-panje. Vojaski strokovnjaki menijo. da bodo skuhali Rusi za vsako ceno držati dolino Trotosula od Očne do izliva, ker bf izut'ba tega odseka imela ne le za dogo<1ke v Moldaviji, ten]već tuđi za rusko fronto v Bukovini dalekosežne posledice. Kako se bodo dosodki na Ro-munskem dalje razvijali, danes §e ni nopolnoma jasno. Poroča se, da so Rusi seretsko crto že definitivno opustili in da se je njihova glavna sila urraVnif* na crto Baleni-Futu-cesti. 20 km pred Prutom. Galac in Filesci da sta že onuščena. Bud?nipe$ta, 9. januarja. »A2 Est« poroča Na roipunskih bojiščih se nahaja 9 ruskih armadnih zborov. RomtTnska armada je i hinila. Le pri Ovimesti se bori še ena romunska di-! vizija. Odkar so prevzeli Rusi vodstvo operaciji, romunski generalni štab niti poročil ne izdaja več. ?eneva, 9. jannarja. (leneral Bertheanr pi^e v »Petit JournaU: Ako se bodo Rusi umaknili za Prut, potem je žanje zadnja crta. odkodei bi bila svoj čas Še mosoča protiofen-ziva. namreč crta .lassy-Oalac, iz-j3riibliena. Z umikom za Prut bi se Rusi definitivno odrekli vsaki rfen-zivi na romunski fronti in njiliova pozicija za Pfutom bi postala nepre-mična. Amsterdam, 9. januaria. lon-donski Isti napovedtijejo. da bo pa-del tuđi Jassy. odko^er se l>')deta kralj in vlada preselila v Kijev. 1 BOLGARSKO URADNO POROĆILO. 9. januarja. Romunska fronta. Neki sovražni monitor je obstrcljeval iz dcnavskega izliva Kilije mesto Tulcejo. Z artiljerijskim ognjem smo potopili sovražno transportno ladjo zapadno od Tulceje. RtSKO URADNO POROČILO. 6. januarja. Romunska fronta. V okolici Zvinjačev sever-no od Solotvine so napadli naši iz-vidniki z bajonetom pol stotnije, pobili del Avstrijcev ter ostale vjeli. tno nemsko stotnijo, ki se je posku-si!a približati našemu jarku severno od Kotumbe. smo obkolili. de! Nem-cev smo pobodli z bajoneti, ostale vjeli. Ju^no od Kotumbe je sovražnik z opetovanimi napadi prisilil naše. d? so opustili neko visino in se umaknili 2 vrsti proti vzhodu. Boj za visino severno od doline Uz se je končal s tem, da so vrgli naši protinapadi so-vražnika nazaj v njegove ^arke. pri čemer je utrpel velike iz^uhf. Sovražne napade južno od viš:n med dolinama Slanice -*n Oitoza, smo zavrnili. Zasedli smo vi5ine južno od reke Oitoz. Stevilno nadmoćni sovražnik je napade! Romune na gorenjem toku Sušite ter jih pptisnil nazaj na Bacoaso. Tuđi v okolici Ca-pourije, 12 vrst jug:o - vzbodno od sovodja Putne in gibale, se je po-srečilo nasprotniku. potisniti Romune nazsj. Sovražnrk je zbral ogenj težke artiljeriie južno od Rimnicenija ob dolenjem toku Rimnika, priče! pod raŠčito oi?nia z ofenzivo "ta fronti Rimrnceni - Ouliancea - Cheoveni-Macin ter potisnil naše prednje čete po ljuti obrambi 4 vrste proti vzhodu. Zvečer je bilo sno/nati sovra^r.o ofenrivo ob cesti Gullancea - Olo-rieasta, ki smo jo z opnjem zadržali. One 4. januarja smo opustili Brailo ter se umaknili na ono stran Sereta, Makedonska fronta. BOLGARSKO URADNO POROCIKO. 9. januarja. Makedonska fronta. Angleške stotnije so po-skušale v severnem delti ravnine pri Seresu prodreti proti Barakli Džu-maji in okolici. PrepodHi smo jih z artiljerijskim ognjem. Na gotovih točknh fronte slaboten artiljerijski ogenj na obeh straneh in mestoma posamno sovražno strelianje. Fomen rifnshB konference. Konferenca v Rimu je končana in državniki ter generali četverozve-ze so pri tridnevnih posvetovanjih zapustili »večno mejsto«. Zaman bi bilo ugibanje, kaj se je v Rimu skle-nilo, sklepi velikega ententnega p<>* svetovanja so gotovo, zlasti v koiN kor se nanašajo na vojne dogodke, strogo tajni in razveo udeležnikov jih pač nikdo ne pozna. Na podlagi položaja, v katerem so se zbrali ententni državniki In generali, pa se dajo gotovo izreći ne-katera domnevanja 0 predmetih rimskih posvetovanj. Predvsem je skovala rimska konferenca nove vojaške nacrte. Pecala se je gotovo z dosedaj nedoseženo nujnostjo enotnega po-veljstva, enotne fronte in skupnosti vseh vojnih sredstev. Vojaski krogi sodijo, da se je določil v Rimu tuđi nacrt za skupne operacije bodočega leta. »Popolo d' ItaJia«, ki ima intimne zveze s Parizom, pravi, da je šio za to, določiti enoten nacrt, po kan terem bi mogla zadeti ententa z V9O svojo silo centralne države na naj-občutnejšem mestu. Kakor namiguje isti list, smatrajo italijanski krogi za najobčutnejšo točko centralnih dr-žav avstrijsko in bolgar* sko fronto. Nevtralno časopisje polaga zopet veliko važnost na del«. stvo, da se je posvetovanj udeležila tuđi posebna anglaška mornariška komisija. Angleški in franeoski krogl, pa tuđi Rusi se baje ogrevajo zaob-novitev napada na Carigrad. Ta napad naj bi se fzvrSil v mogočni kombinirani akciji dobro armadfe in velikega brodovja. V zve-zi z vojaškimi nacrti se je v Rima mzpravljalo gotovo tuđi o make« donslTem podjetju. To priča že navzočnost generala Sarraila ta poveljnika angleških makedonskih čet. Glede makedonske akcije so se namreč pojavila v zadnjem času ▼ ententi načelna nasprotstva. Angležl in Italijani soza opustitev tega pod je t ja, Francozi pa z vso vnemo zagovarjajo nadaljevanje Sai^ railovih operacij ter zahtevajo znat^ no o j a Č e n j e makedonske fronte. Ali je zmagalo franeosko načelo ali angleška teorija^ to se bo pač kmaht pokazalo. Oficijelni komunike o re-zultatu konference poudarja, da se Je; dosegel v vseh točkah popolen spo^ USTEK. Carigrad. (Dalje.) Revolucijsko leto 1848. je novič in še ožje zbližalo Avstrijo in Rusijo. Doćim je Avstrija resila Crno goro pred tursko armačo On.cr pl;-. ^r> Rusi pomagali udušiti madžarsko revolucijo. A dolgo to prijateljstvo ni trajalo; raždrio se je nasprotje med avstrijskirni in ru^- :mi -ter.$* na Balkanu. Rusko hrepenenje po Carigradu se pač nikakor ni dalo spraviti ▼ sklad z avstrijskimi interesi. Avstrija je bila leta 185Z. tako rekoč zopet na višku svoje sile. Za-povedovala je v Nemčiji in v Italiji, avstrijska zastava je vihrala na sve-tovnem morju, rešitev »nemškega vprašanja« se je zdela mogoča samo v avstrijskem zmislu. Spričo take sile je naravno, da je bila Avstrija od-ločena, braniti tuđi svoje interese na Balkanu. Leta 1853. je nastal nov razpor med Rusijo in Turčijo in 2. julija 1855. ie ruska armada zasedla da-na§njo Rumunijo. Turčija )e na to : odgovorila z voino napovedjo dne 4 I oktobra 1865., opiraje se pri tem na j porroč Arglije, ki je na svojo stran pridobila rudi franeoskega cesarja Napoleona HI. , Okupacija Rumunske je vzbudi-la tuđi v Avstriii veliko valovranje, posebno na Osrskem. Nekaj Časa je bila avstrijska politika neodločcna. kaj naj stori. Ena struja je govorila 1 za sporazurnljenje z Rusijo, dniga je govorila v svrho ohranitve Turč'ne za pridruženje Angleški, Frandji in Prusiji, katere države so bile v de- ! cembru leta 1855. skienile dogovor da bodo obstanek Turčije branile. če treba tuđi z orožjem. Avstrifa Je najprej brez ugovora pustila, da je ruska armadi znsedlp Rumnnsk^, pozneje pa je pristopila dogovoru zgoraj imenovanih držav v varstvo Turčije in zavzela stališče, katero ie formuliral minlstrski predsednik Bach: >Ba!kan bo trg za industrijske izdelke Avstrije tn Nemčije, nam pa bo da!a! svojo živino ter svoj« poljske pridelke ter s tem poplaćaj, kar borno prva ćesetietja zanj izdaji. Iztok Donave pri Sulfni mora biti svoboden, da bo zagotnvljen !rvox Avstrije in Nemčlje čez Crno morje.t Avstrilska politika se *e, kakor rečeno. Sele po dolarem omahovanju ' postavila na to stališče in sicer vsled 1 tega* ker so v merodajnih poliričmh | krogih vladali dijametralno nasprot-\ ni nazori. Visoko plemstvo, katero je vodfi knez Windischgratz in pod-pira! feldmaršal Radeckv. je >ta!o na stal'^ču, da se balkansko vprasanje ne da enostransko resiti, ter se jt vnemalo za sporazumljenje z Rusijo; minirtrski predsednik Bach in njegova vneta pod^ornika prslanik v Carigradu grof Prokcscb-Osten in posbnik Part7a baron Hi r»ner, pa so zahtevnli agresivno politiko na Balkanu, seveda z ohranitvijo pre-vlade v Nemoći. T"di minister zuna-ni'h del prrnf Bonl-Fcbanetistei-n \t stopil na stran nasnrotnikov avstrij-sko-ruskec:a porazumlienia. a rudi ni akcept'ra! an^leSko-francoskega sta-lišča, in zgodovinarji trde. da je s tem postal natveč kriv velikega nasnrotia, ki se je tedaj porodilo med Rusijo in Avstriio ter med Rusijo in Avstriio. Grof Boul, piše »Osterr. Rundschau«. je bi! pri vseh sklenje-nih docrovorvh razbtirljiv in ošaben ter se je vedno poslu feval le prcži-ve!;h diploma tičnih sredstev m je rvijačno postopal tako proti rapad-nim državam kakor nroti RusifI, vsled č«ar Avstrija notem ni na^ia opore ne na zapadu, ne na vzhodu. Poleg sovražnikov in prijateljev Rusiie je bila še tretja struja v av-striiski politiki. Njena nositelja sta bila pozneiši finančni minister baron Bruck in šef generalnega štaba baron Hess. Ta struja ie zahtevala. naj Avstrija zavzame nevtralno stališče. Baron Hess je bil poslan v Berlin in ie 20. aprila 1854 na veliko nevoljo Bismarcka đosegel dogovor med Avstriio in Prusijo. V smislu tega dogovora sta Avstriia in Prusija za-btevali, da mora Rusija umakniti svoje čete iz Romanske in iz Bolgar-ske; Avstrija je pod povelistvom ba-rona Hessa postavila v Galiciji, v Bukovini in na Sedmograškem 200 tisoč mož. Rusija je že imela med tem vojno s Franci jo, z Anglijo in s Turčijo in če ni hotela še vojne z Avstrijo in z Nemčijo, se ]e morala vdati. To se je tuđi zgodilo. Dne 2. avgusta je ruska vlada sporočila na Dunaj, da se vkloni. Toda to sporočilo je prišlo pr©-notno. Malo dni poprej je bila Avstrija sklenila z Angle§ko in s Francijo dogovor, ki je zahteval. da se mora Rusija odpovedati proklamiranemu protektoratu nad spodnjo Donavo in nad balkanskimi kristjani in privolitu da ostane v veljavi določba darda-nelskc pogodbe, glasom katere sme-jo voziti skozi Darianeic samo turske ladje. Ruska armada je 7. septembra 1854. zapustila Romansko in Bolgar* sko. i mačih dežela pa je bil vsled pomanjkanja železnic dosti preneznaten m preveč počasen. Iz Bolgarije In Ro-munske umaknivša se armada m mogla na daljni Krim — bilo je fe tedaj gotovo, da je vojna za Rusije izgubljena. Minister zunanjTh đei grof Botfl je porabil to priliko hi je dal po av* strijski armadi zasesti spodnK> Dona* vo. Zaeno je odredil v Avstrifl splo šno mobi^zacijo in hotel na mejo pf> staviti naa 300.000 mož s 1000 topovi. Odpor proti tem akcljam jrrota Bouia je bil velik. Poslanik baroa Binek je odstopfl m }e posla! grote Boulu jako oštro spomenico. Tuđ general baron Hess je z generali tako nastopil proti vojni z Rusfjo in db-segel, da ie bSa zaukazana mobltea-clja preklicana dne 21. novetnbttL 5Uan 2. -SiAJVfc^ofU NAKUU', on« 10. januvarja i^i7. /. Ste*. razum; smatrati moramo torei, da je ententa definitivno določila svoje velike ofenzivne nacrte za sporni ad in poletje. V tem leži velik pomen rimskih posvetovanj. Ententnl državnik} so v Rimu razpravljali seveda tuđi o aktualnih političnih vprašanjih. Predvsem se je definitivno redigiral odgovor na \V i I s o n o v o noto in kakor po-fočajo angleški listi, se je tudl dolo-čilo nadaijno postopanjc proti Grški. Gotovo se je sklepalo tnđi o odnosajih med červerozvezo in nevtralci. Končno se je ententna kemferen-ca bavila pač zgospodarskimi ladevami. VpraSanja aprovizacije, produkcije streljiva in orožja, organizacije prekomorskega transporta povzročajo četverozvezi ćim dalje več preglavic. Ententna konferenca je bila priređena z vetiko estentativnostjo in iz Rima so siišali narodi četverozveze I»onosne m samozavestns besede. ki bi naj dvignile njihov pegum in pre-gnale moro, ki tlači sovražnike vsled neprestanih uspehov centralnih acmad. Berctfn, 9. januana. (Kor. urad.) 0 rezultatu ententna korhe^ence v Rimu, piše »Post*-: Da se r.amerava jsploŠna ofenziva, je razvidno tuđi iz. kratkih rimskih poročil. Vsem naporom naših sovrainikov pa, kjer-Jcoli se bedo pričeli, se bo znalo naše ttajvišje armadno vodstvo upirati. — l»Tag«- pravi: Naj četverozveza postavlja še tako polnod sece formule, $ formu lami in f razara i se sve tovna ■vojna ne odloči, marveč s faktori i realne moči. Ti pritisne'o odioćilno 'tuđi glede dosege miru, bodisi da se njihovo prisiljevanje že sedaj uve-Havlja. bodisi da treba napra\iti še sadnjo, četudi strašno poskušnjo, Lugano, 9. januarja. (Kor. urad.) Rimski dopisnik pariške ga »Tcmpsa« podaja nastopne izjave m:n!strskcga predsednika Brianda pred njego\im odhodom iz R:ma. Naše pot jvanje je bilo jako koristno in se je izvršilo, kakor sodim, ob primerneni trenot-ku. Zadnje tedne in po zadnjih zboro-vanjih zaveznikov ie nastalo več po-•ameznih težkoč. Z vseh strani S3 je poskusilo stlaciti sknpaj oblake nad četverezvezo in nad vzijemnimi odnešaji zaveznikov, pri čemur niti ne omenjam znanih javnih dogbd* Lov. Treba je bilo torej oblake raz-prsiti. odstraniti one male težkoce in dobiti skupno rešitev za vse akrue!-jie m bodoce čegodke v ^opolrem sporazumu. Lotili smo se te 'naloge TK>d najboljširm* duševnim i oofcoji in odstranili v«e težkoče, ki bi mo^!e ovirati naše delo. Naše! sem pri ita- 1 banskih kolegih najtorlejšo simpatijo in najživahneiso željo, da dosežemo zrnsjfo od-očno. Lueano. 9. jamiarja. (Kor. nrad.) jtalijanski listi vsehujejo o rezuUatu četvero/vezne konference v ftirrra samo nesoglasna in malo konkretna poročila. Fovratek miristrov v Pzriz. Iz Pariza porečajo dne 8. janu-arja. da so se vmili ministrski pred->ednik Briand. vojni rr.inister Lvau-tey ter državni podtajnik za artiljerijo in municijo Thomas zvečer iz Rima v Pariz. Vojna i Rušilo. RL'SKS URADNO POROC!»-O. 6. iannarja. Na zapadni, fronta snio zavmili sovrazne napade na naše cčdelke vzhodno od i močvirja Tirul, 40 vrst zapadno od j Rige. V drznem napadu so vzele na- : še čete neko vas prav na iueozapsdu jezera Babit ter so po ljutom *boju zasedle dve vrsti jarkov šest vrst vzhodno od Kalučna, 20 vrst jugo- | zapadno od Rige. vjele već mož in j vplenile strojne puške ter zavrnlle ; sovražne protinapade. Naši oddelki so pričeli tako] nato z ofenzivo, so dospeli do reke južno od Kalučna ter so se polastili pozicij iugovzhodno od tam. Pri tem napadu smo vjeli tri častaike in 272 mož. eno lahko baterijo in 6 zabojev municije. Novi csovražnf protinaradi so se ponesre-čili. V boju so se odlikovale naše let-ske čete v hrabrosti. Naši izvid-niki so napadli pod poročnikom Oe-mianovem v okolici Mistcczeka, 30 vrst jugovzhodno od Kovla, en del pomorili z bajoneti, vjeli 8 mož, ostale pa prepodili. Na gori Kove Velike, kjer je stala sovražna postojanka, so vdrli naši izvidni odde'k! v kritje, pobili del rosadke, ostale pa vjeli. Konferenca entente ▼ Petrofradn. Iz Petrograda poročajo. da se bo v kratkem vršila konferenca za-stopnikov entente v Petrogradu. Rn-ska vlada je povabila ra to konferen-co Lloyda Oeorgeja, Brianda in Bo-selliia. BeLgijo, Srbijo in Crno goro bodo zastopali njih petrogradski po-slaniki. Ore med drugim za preskrbo % Živih", kovinami in drugimi surovi-Dicoi tat odgovor na nemžko civuno službo. Tuđi o mirovnem vpralMiltt se bo govorilo. Vojna z Italijo. I TALIJANSKO U RA DNO POROCILO. 8. j a n u a r j a. Na vsej fronti so obstriljevale naše baterije sovražne učinkovito. Na trentinski fronti izvidni in rračni boji. \ noči od 5. na 0. januarij je ietel eden naiih apara-tov do Trsta, potem ob obali, nakar je vrgel dva stota streliva na kolodvor v Nabrc^ini in okoti Grmade. Navziic besnečemu u^nju »ovražnih baterij, se je ^Tni1 nepo^kodovan. ltstiianske tegiih^ DunaJ, 9. januarja. (Kor. urad.) Tz vi>»nopi>roievalskega stana: Po neki privatni statistiki imalo Italijani od izbruha \*ojne mrtvih: 11 generalov. \2\ polkovnikov in poupolkov-nikov. 209 majorjev, 1057 stotnikov, QrS nadporoinikov in 3405 poroč:ii-kov. V času od 2. do 31. decembra 1916 je pade! I polkovnik, 1 podpol-kovnik. 11 majorjev in 17 stotnikov, 26 nadporočnikov in 75 poročnikov. Zapadno faojišče* FRANCOSKO URADNO POROCILO. 7. j a n u a rj 2 popoldne. Zapadno od Mose praske z ročnimi ?rra-natami v odsekih Fillemorte in viii-ne 340. Naša artiljerija ie živahno obstreljevala ssverna pobočja visine 285. liaute Chevauchće ter nem-5ke naprave v okoiici Mort liomma-Vzhodno od Mose se je popolnoma ponesrečil nemški nenadni napad, podprt od živahnega tonovskega ognja, zapadno od Vauxa in Les Palme-ries. V Vogezih, zapadno od Col Saint-Mane. smo z osnjem ustavili l^rskušen sovražn! napad. Sicer po-vsod mirna noć. 7. januarja r večer. V Bel-giji živahen artiljerijski boj v odse-ku kopal^'s^ča Nietiport. V Champag-ni smo obstreljevali so^'ražri izvidni oćđe!ek: ime! je izgrube ter smo ga razpršili. Z ostalih delov fronte ni pnročati ničesar. 8. januarja popoldne. Čez noć boji patrulj v okolici Bou-ehavesnesa in v gozdu Parroy. Sicer ničesar poročati. Kjanuaria zvečer. Na desnem bregu -V^ose precej živahen artiljerijski boj Ja vznožju visin ob Mosi. Na?e baterije so uničujoče streliale na nemske naprave v Wo-evrn in "Grozdu Chevalier. Na ostali fronti je bi! dan razmeroma miren. ne!?f;ckn orailn^ roročllo. 7. ] a n u a r j a. Arterijski boj, ki se je odigral 7. t. m. na ćeli belgijski fronti, je bil posebno živahen v smeri na Steenstraete. Ogenj belgijskih topov je razstrelil neko sovraž-no skladišče municije. S. januarja. Na ćeli fronti ob Yseri močno obojestransko artiljerijsko delovanje. zlastt pri Dixmuidnu in Steenstraetu. ANGLESKO URADNO POROCILO. 7. j a n u a r j a. V zadnjem poro-čilu smo omenili. da smo zavzeli dve sovražni postojanki pri Beaumont-Hamelu. Vjeli smo tam "6 mož. So-\Tažnik je danes zjutraj po silni artiljerijski pripravi te dve postojarki zopet napade!. Napad smo popolno-ma zavmili. Popoldne smo izvršili zelo uspešen pohod ju?,no od ArmcTi-tieresa ter smo vjeli 19 mož. So-vražnik je poskusil dancs zjutraj ju-gozapadr.o od Wytchaeta po kratkem silrtem obstreljevarju vdreti v naše jarke. Nnpadalcc smo z velikimi izgubami v neredu vreli nazal. Prug sovražni ra^ad. ki ga je oosVnsfl pod zaSčfto rroflroč^e^a nhsfTeTjevanja na nas> najspredneje postojanke sever-no od Ypresa, smo s svojim osrnjem odbili. ^. Januarja rve?er. Pne 7. janrana fe oo^Vusi^ sovražmk trikrat približati se nafim potfc?!a*r jngo-vzbodno od Sotichcza, vsakokrat pa stro ra s svAftrn rvsrrifrm poen ali na-zai tzr Je prsti! mn^jo ranjeni^ na rrestu. Artiljerija Ic ra r-nocrih to-čkah or» celf fronti đc?ova!a. Usre^no ^rpo ob^trcTJevali ^*z?lfs(!^'> od L^ , Boeuf«a. na nb?n brptrov?h Ancre In vzhodno r^ć Nei^ve ChaneTla. Sovra)?-n?V 5e m**v.o ^fistre!leval Yrre^. Vce-ra^ !mo s sodetovsnferi Tftal z?»P^cfl! 1 ve* «ovra?n;h bat^r?f v resen ^°i z rra^o ?rfil?erijo. Mno^o voia^Vo* ' porrembrrih točk z? sovražr^Trn* črt»- ! m! smn ^spefn^ obmetavai? z borr-baml. Vršilo «e je več bojev v zrake. PorUicaSilce čete. Iz Haicra pornčain: AnffHja in Frsrco*ka ^ta zapros?!! v Madridu za dovoJjenje. d*^. hi smdi prepel)2t; rortueal^ke četo ^krrn ^pansko na i tifiocoiko. Špa&s^a viaua je to pro- Injb kratkomalo odldonfi rir z30nv sila ententna veleposlanstva, da naj take želje ne izreko več. Vsled po-tnanjkaaift ladij ne morejo spravili portugAlskfli č*t na Francosko. H*r\ nemiri na Irsiem. Iz Londona poročajo: iz zapadne Irske poročajo o novih velikih ne-mirih, Revolucijonaiii so zajetl ▼ Corku, nišo pa $e kapitnlirali. Tudl v Qai\vayu Je prišlo do vstaje. Angle*k# tfcrbL Londonski listi se briiko prito-žujejo nad pomanjkanjem ladij, ki ogroža preskrbo AngieSkc z živili ter uredne uničiii angeški izvoz, brer katerega Anglija svojih Inozemskih obveznosti ne otore izpolniti. Bati se je, pra\i Dillon, da bo problem to-vornih ladij spomladt «e bolj grozeć. Ziasti Italija bi utegnila priti v hude stiske. Pofeg voine podmorskih čoJ-nov, je sedaj r4emčija organizirala še civilno službo, da nas prekosi v iz-dek>vanju municije. Gotovo ne bo posledica teh korakov in poloma Ro-muni je samo podaljšanje vojne za 10 ali 12 mesecev. na.sprotno se je bati, da Nemčija bolj in bolj prevladuje. In Arhibald Hurd pi§e: Premisliti bi bilo treba, ali bi ne kazalo, proglasiti vse angleske trgov?;ke Iadje za vojne ladje. To pa ne bi odstranilo teŽ-koć. Neobhodno potrebno je, cla se z vso naglico zgrade z vsemi silarni tovorne la-dje in za to morafo dobiti tođjedelnice delavcev v zadostnem 5tevilu. Boji na moriti. ITALUANSK! RUSlLEC SE POTOPI L. Tz Basla poročafo, da se te zadnje dni pred Krfom potopi! italijanski rušilec podmorskih čolnov * cellm armadnim štabom, cbstoje?im iz 7 pomorskih častrikov in 33 armadn!b častnikov. ki so bili slučajno na ladji. ANGLESKA KRI2ARKA POTOPLJENA. Iz Haaga poroC:aio; Angleška oklopna križarka »Shannonc je la-dela koncem novembra 1916 ob mino in se potopila..— Križarka »Snannon« je biia i^grajena leta. 1906., dolga je bila 147 ml široka 23 m ter Je pri 23.500 konjskih silah in 14.600 tonah vozila 23 mili na uro. Oborožena je bila $ 4 topovi kalibra 23 cm, 10 topovi kalibra 19 cm in 16 torovi kalibra 7*6 cm. Moštva je imela 704 može. Turska voina, TURSKO URADNO POROČILO. 8. januarja. Kavkasku fronta. Na desnem krilu smo za-vrrnli poskušen so\Tažni nenadni napad na ra§e prednje straže. Naše čete, ki tvorijo del donav-ske armade. so zavmile v n:Ci od 6. na 7. januar sovražni napad. Ilov ullEli M Pirei, 9. januarja, (Koresp. urad.) Reuter. Ententne države: Francoska, Angliia, Rusija in Italija so izročile danes rjutraj grškj vladi ultimatum, v ka ter em za-htcvajo, da tekom 48 or sprejme v noti z dne 31. decembra stavljene zahteve. London. 8. januarja. CKor. urad.) Fci-ter. »Times« hoče vederi. da so vsled zadržanja jcrskc vlade in .vsled njih izjav na zadnjo noto entente čet-verozvezni ministri v Rimu sklenili novo noto ter jo odposlali y Atene. Natančni pogoji te note Ie nišo znani. Smatra se ra, da zahteva takojšn^o izvršitev vseh prej formuliranih zahtev. Grška vlada mora tekom 48 ar naznaniti, da je pripravljena te po-goje sprcjetl. Baset, 9. januarja- \t Rima poročajo: Ententna konferenca je skleni-la nastopiH proti Orlki t orožjem. Italija se bo morda na tej akciji desinteresirala. BeroTlii, 9. J?nuar}a. »Pailv Te-lesrraph« poroča: Dlplomatičn! stiki z jrrško vlado so prekinjeni. Posla-nfki fn nodanikt entente se nahajajo na vo-iih lađjah, Ie italijanski posla-nfk je Se v Atenah. Niifnf im IM u Mi? Basel 9. januaria. Ententa Je ir-rocila 8. t m odgovor «a WilsonovD noto. Odflrovor je 5*5 er.krat tako ob-sežen. kakor oni centralnim dr-žavarr«. DmaL 9. januarja. TukaiSnji di- j plomatični kroiji smafrajo. da bo er,-tenta izrocila svoj odgovor na Wil-sonovo noto ?e ?e koncem tcffa i tedn. Kazne politične vesti ^ Cetar ▼ gUvMa itau. Ce* sar se je podal dne 8. laimarja r ^larvni stan ter je sprelci tam dne 9. Januaria več oset>, mad njimi tutijiigo«lo-%*anske politike č* Je velika mržnja Jugoslovanov, kl je Don^ročila tud! sarajevski atentat. Da se atvstrfi&i poslanec ne sramuie zapisati tako jrrobo neresnico! Narodnostno vrjra-lanfe se mora po nazorn g. Zenkerja rediti čim preje, kajti ko bi blft mo-narhlfn razkMana v male ćrtuve, b? ?te1a Ogn'ska 10 milSJoncn'. čefka ps 9 milijonov ljudi. Seveđa mora Zenker prištet?. da spravi devetmlHton-sko češko državo skupai Cehcna ji* 7* ****-_________________________________________ .SLUVfcNSig NAKOU-, one 10. januvarja 1917. Stran 3. di Slovalko, t katerim imenom misli najbrž one carske krajc, kjer prebivaj o SlovakL Prepotentne elemente (Čehe, Madžare in Poljake) hoće Zenker prikJeniti v okvtr jelinstvene države. V avstrijske zadeve se mi ne vtikamo. toda kaj naraerava Zenker z Ogrsko, to nam ni vse eno, in na-ravnost nas konstemira, kako mržnjo goji ie danes del merodajnih nemških avstrijskih faktor je v do nas. Da bo mogoče ustvarit! enotno habs-burško državo, predlaga Zenker: 1. skupne državne upravne organe: 2. skupno legislativo v tej etlinstveni državi; 3. Ogrska se mora postaviti pred alternativo, da da Hrvatom av-tonomijo pod zaičito krone, skupne-*a parlamenta in skupne vlade, ali pa da sploh opusti državnopravno ivezo s Hrvatsko in prepusti rešenje tega vprašanja skupnim organom. Vse to pa zato, ker da se ne srne pripustiti, da bi Madžari se nadalje zatirali Jugoslovane. 4. Ogrska mora dati svojim narodnostim avtonomijo pod zaščito krone in skupne za ceio monarhijo veljavne legislative. Vse te težke probleme je po Zenkerjevem nazoru resiti pri sklepanju miru. — »Pester Lloyd« najogorčenejše protestira proti vsem takim in podebnim nakanam ter poudarja, kako ogromne so madžarske žrtve v sciarji vojni. Opozarja. da se nahaiajo med av-strtiskimi Nemci ljudje, ki pisejo ka-kor bi bili panslavisti. Ti pisci onro-ščajo vsakemu narodu vse, Madžarom pa nič. Končno ohžaluie »P. L.*.. da na te nacrte, akoravno so bili objavljeni že pred več meseci, ni dose-daj odgovori! še nobeden avstrijski Nemec. = Demisija španskega kabineta. Spanski kabinet je vsled te^koč, ki so nastale kot posledica Wi!sonove note. vsled parlamentarnih zapletlja-Jev in vsi cd mednar?dr.i'] dogcdkov. demisijoniral. Romanones izjavlia, da se bo položaj še danes razjasni). Kabinet bo najbrže verdar še ostal, ker je kralj izrekel vladi svoje pol no zaupanje. fešti iz i\mlS\ ft% Med mrtvim! so izkazani v se- znamu izgub št. 460: Ivan Cej. Av-gust MaJniČ. Josip Pintar. Josip Rija-vec, Ivan Vodopivee. vsi 27. domo-branskega peŠpolka; Josip Dugolin, 9. lov. batalj.; Josip Jare, 42. čmov. bat.; Alojzij Kokote, korporal 27. domobranskega pešnolka, vsi so z Goriškega. — V seznamu izgub št. 463: Fran Bratina, 27. domobr. peš-poika; Alojzij Bregant korporal 27. črnovojni. pešpolka; Ivan Kofol, 27. domobran, pešpoika; Andrej Ko-goj 27. domobran, pešpoika, vsi z Ooriškega. V ruskem vjetci^tvu se nahajajo po poroćilu informacijskega urada v Vagni: Josip Rijavec s Trnovega, 35 let star, v Šandrinsku. gub. Perm; Ivan Bensa iz Gorice. 23 let, v Sac-ku. gub. Tambor: Fran Cejan It Vr-tojbe, 37 let. v Harkovu: Mihael De-vetak iz Opatjegasela, 27 let, v Ufi; Alojzij Furlan iz Ajdovšč:ne, 23 let, v Sacku; Josip Gulin rz Bat, 22 let, y Orenburgu; Anton Velikanje iz Cerkna, 26 let. v Harkovu: Leopold Vodopivec iz PrvaČine, 30 let, v Orlovu; Valentin Zajec iz Cerkna, 27 let, v Krarmh, giiK Orel; Blaž Tom-Šič iz Sovodenj, 30 let. v Pensi; Men-rik Krapež z Dola - Otlice, 27 let, v Vrhnjednjeprovskem, cruK Tekateri-noflav; Alojzij Kravania iz Koritnice. 22 !et, v Orenhurgu: Franc KokoŠar z Orahovega. 23 let, v Totrcsku; Aloj-Tij Kožuh z Oseka - VitoveU. 27 let, ▼ Pensi. Važno za begimce, k\ potuiejo preko Dunaia. Besrunci. ki se ustavljo im svojem potovarHu na Dunaju. ćnhe za tri dni brezplačno prenočišče. ako se zglase nri »ZentraisteHe oVr PGrsorge ftir Kriegsflucritiirge. Du-naj II., Zirkusgasse 5«, ali pr -Korm-tejii za beirunce z juga, Danaj I.f Landskrongasse l/II.«. Kako se skrM za Itsttfcn^ke d*-jtfre. »L* Ceo del Litorale- odgovarja pod »Plccola posta« nekemu Con-stante F.: ^Sprefem v konvikt je za sedaj najbrže izključen. ker so za-sedeni vsi prostori. DijaVi pa bi sto-rili vseeno prav, da se prisrlasijo potom okrajne politične oblasti na »Zentratetette der Fursorge fiir Kriegsfluchtlinge* na Dunaiu, in si-cer raditejra, ker je ministrstvo vi-deti pripravio, da po^krbi za raz-šinenje zavoda v slučaju, ako bo za to število aspfrantov zadostno: v ta-kem slučaju se sprejmejo tuđi dijaki učitetjfšč. V niihovem interesu je torej. da se prigh^'lo na v??k račin.c Smrt med besmncl. Umri je ▼ Ljubnu na Staierskem srosDOd Ambroz P o n i f. vpokojeni nad'ičitelj in posestmk v Ribembergni. dobro znan ro Vipavski dolini. Naj počiva v min?! Umri fe v Sarajevu dr. Jos?p : M1 a d i n o v. zdravnik. dalmatinski i deže!ni poslanec to župan občine i Šolta. tt«r 45taC I Vmri je ▼ SkedoHi Pfi Trstu fo- spod Martin Andrej G od ina. C. kr. pooMinka obtat ▼ Trite naznanja. da se bodo vrllli Izpiti za merkantilne kapitane in merkantilne poroćnike v Trstu od 23. januari* 1917 dalje. Proinje f vlaga U do XfcL Januarja 1917. Zaplemba premotoala. TržaSka deželna sodnija je odredila zaplembo premoženja Manje Casagrande, ro-jene v Gorici leta 1872., učiteljice v Cervinjanu in istotam name^čene otroike vrtnarice Amalije Costa, ker sta osumljeni zločina v smislu § 58 drž. zak, Namcsto venca na krsto polcoj-nega c. kr. predseduika deželne sod-nije v Trstu. gosp. Milovćića, je da-rovaJ gosp. Teodor Hribar, trgovec iz Gorice, za gori.Ške begunce zne-sek 30 K. Blagemu darovalcu naša najtoplej^a zahvala! — »Posredo-valnica za goriške begunce v Ljubljani.« Vojci> posojilo na Primor=»kem. Sodi se, da bo /naSal skupni rezultat podpisov na Primorskem najbrže 100 milijonov kron. Zvon z e!ago!skinit napisi. Ob-čina Kastav se je zavzcla pri vojnem n.inistrstvu na Dunaju in pri odpra-vi zvonov iz Primorja, da bi se^ obva-rovali po Tnožnostf stari zvonovi posebne vrednosti. Tako je en zvon s privoijenjrm vojnega m nistrstva že re^en. Ta zvon je iz 15. stoletja in nosi imena evargelist^v z glagolskim na nišom: Matej, Marko, Ivan, Luka. Za obvarovanje te.^a zvona se je zavvzel tuđi urad za vzdrževanjc starin v Primorju s sedežem v Pu-lju, sedaj v Ljubljani, in je ponudi! odnosno odkupnino vojnemu mini-strstvu. V Kastvu v Istri so proslavili dne 17. decembra 1916 petiesetlct-n^co tamkajšnje čitalnice s sestan-kom Članov, na katerem je predfed-nik Kazimir Jelušič v kratkem orisa! z^rodovino in pomen čitaln;;e. ki je bila prva v Istri ter ima obilne zasluge za narodno probujenje. Legar v Splita. Iz Splita poroča-jo, da je bilo zaonie dni nekaj sluča-jev legarja. Scdijo. da je bil tja zane-ecn po kromDirju iz Reke. — V Se-Ifh, ol^čina Obrovac, so se ^ojavile crne koze. Posedaj je bilo 14 sluča-jev. dva smrtna. Dva parobroda sta trčfla t za-drskem pristanišnu, in si :er *Ma-rianne* in »Airone*. Prve vesti pra-vijo, da se je potopil mali oar^brod *A?rone.-. Stlri osebe so utorile. — >Aircne* je bil parobrod stare kon-struke"je. 27 metrov do!g. vozil je med da^matmskimi otoki. Legar ra Rek?. Na Rzk\ ostnnejo sole še nadalje zanrte. Slučaj! legar-ja se lrn^e. Lej?ar se §iri tuđi na Kastavščmi: le^ar se je Doja/il pri Bte?!Čih na reski m^jf, ^aneSen iz Reke; v eni hiši je obolelo več otrok. POZđfEVl lIOKUfiSl yO:3'G?. Srcne pozdrave pobijamo vsem bralcem »Slovenske^a Naroda*:. — Korporal Anton Možina, predmojster [van Turka, topniCarji Simec Alojzij, Oabrijelčič Anton, Bergant Fran, Anton Ražen, vsi pri poljskem topni-čarskem oddelku 34. Želim vsem ro jakom srečen za-četek no^-ejfa leta. — Emil Stokol, K. u. k. Lfd. Kan. Batt 3. Novoletna voščila po^iliajo trd-njav. tnpn'čarji s soške fronte vsem prijateljem in znancem. — Ignacij Repše. Valertt;n Kopač. Karei Fona-zovič. Josip Kun<;t. Antoti Hiti, An- j ton Cej. j Slovenski planinci neke visoko- j gorske stotrije voščimo vsem S^o- I venkam m Slovencem naisrečntjše ! novo leto. — Desetnik Ivan Rozman. BoMnj^^a Bistrica; desetnik Josip Rutor, T^Imin; đesetrpfc Lenard B'z-jak. Podbrćo: podde^etnik Mat'ia NTr»Č, pocic'e^tnik Ivan Armtn. St. \ Peter: desetnik Primoz PetCTnan, Ocrj^; pešci: Vkt->r Zsmin.. Treb- • n?c; Leopold .Mntičič, I van je selo pri Rakeku; Jože BobiČ, Kor tanje vica: Ivan Krhrr, Oa^ncr Muh:J» !r raskega vjetnistva po^iljajo okrene pozdrave Jo«*"p Čeme "7. Sp. Siške. Josip Pohovc. Anton Simec, Anton Jakše, Jernej Katrpsnik. Fran Bukovinski. Fran Salan. S. Latr5ek. Fran Bo^?ič, Josip Kinkof, Anton Fink Fran Tekavc, Ivan Renar. Iv. Bajs, Ivan Bernik, Jernej Kanič. Jakob Dodič. Flartder. Fran K^ven. Ivan Stesru. Er. Mertel, A. Kasca. Nabaja-jo se v Pskovu, grub. Svata Csara. V nađi, da se v novem letj sni-de«no CA^enčani s slavo zmage na svoji zemlji, želimo vsem zavednim Slovenkam in Slovencem srečro novo Icto. — lazbar Anton, nčnnslri podčastP^k (I^riia); Berce Anton, na-rednfk (norrt^erR); M^ač Josip. Če-tovod^a (Lfo^Hana); Mozetfč Josip, r>oddesetr»ik (Oom^ers:); Oabr^vec Ivan. telefonist (Stanara? na Oori-skem); Pivk Ivan. telefonist Hdrija), 1 i rU prt Ibos&mi 97. pHfrollnL ' Dnevne vesti. — OdMiovanitL ZUti zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobit višji zdravnik g. dr. Bogdan D e r č. — OdHkovaala. Vojaiki zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 97. pp. Josip Se-ncrene. Wien. !.. T-andsVronfrasi- j se I: kr'or boce p'>meno ob^evatl z av^tr:?«"k?rni dr*av7ian'. biva^očfmi na nrerrfui. katero ie sovra^nfk ziisedel : (m rdr?i ie to rno^o^e le ?, TtM"o). k*. nai nhnr^ ^? Qeive^^nTv^% 7pntraT- ! ^achwe^bflro, A"*knnftstelln ff»r . K^Mrs^^f^^^rene. W?en T.. Brartd-ttfitie 0: kdor hn^e not^m isk?'r»e^a tista. Irf %t po*;V% tući v sovražno inozemstvo, pofokoiencev, ki v pravem ^orr^n br^^rfe — stradalo! — »Glazbena Matica«. Koncert priljubljene operne pevke gospe Irme Polakove se vrši v so-boto. 13. t. m., v Union u. Več let je ze preteklo, odka? n' mogla priti k ram. Dvakrat napovedarta zaradi težkoč potovanja ni mogla priti. Sedaj ima že dovoljenje od intendance in vojačke oblasti v rokah. V težkih časih si vsakdo želi dušev^nega razvedrila. — Oospa Trma Polakova ga bo občinstvu nudila v obilni meri. Spominjala nas bo na čaše. v katerih je slovenska opera in opereta slove!a Na stotine in stotine nmetniških užitkov, obilo razvedrila in veselja je Polakova Ljubljanča-Tiom v desetletji podala. Njena prt-Ijubljenost je bila in je Se danes \z-redno velika, prej v Ljubljani — sedaj v Zagrebu Uživa tisto spošto-vanje. Ijubezen in hvaležnost. s kate-ro občinstva obdaruje Ie izredne umetnike. Izvajala bo krasen spored, pesmi in arije, bisere pevske literature, iz oper Prodana nevesta. Ru-salka, Tosca, Bobe" me, Carmen, Butterflyf pesmi Zajčeve, Albiniieve, R. Stratisove in oole$r resnih spevov tuđi nekaj veselih spevov fz toli usr>ešne?a rienecra operetnega reper-toarja. Na kfa^nri« ho pevko sprem-IJal planist iz Zagreba. — Razglas. V členu 28. izvr^lne-ga predpisa k cesarski naredbi z f^ne 16. aprila 1916 dr2av.uk. itev. 103, določeni Izpiskl iz plačilnih nalosov. obsegajoči vse do konca leta 1916L vgotovljene odmere d a v k a na vojnedobičkesood 15. januar* ja 1917 napre+-pri c. kr. davčni administraciji y Ljubljani, soha št 5» rargrnjeni všakomur na vpo^led. — Božićnica. Nam ranjencem in bolnikom v tukajšnji vojaški bolniS-nici št. 2 (pri Sv. Jakobu) je priredila gospa Marija Pogačnikova krasno božičnico, ki nam bo vsem ostala v trajnem in hvaležnem spo-minu. Božično drevesce, ki je bilo bogato okrašeno in obloženo, so nam postavili naSi gospodje zdravnl-ki, vsa lepa božična darila pa so nam dale gospe Marija Eckerjeva, Marija Fileszova, Minka J e 1 a -Činova, Cecilija dr. Kerunovj, Ana KoSeninova, gdč. Josipina Podkrajškova, gospe: Marija S i č e v a, Marija Sušteršič-T i č a r j e v a, Marija T e n e n t i j e-v a in Marija pl. Trnkocvjeva. Vsem tem, zlasti pa prirediteljici, ki se ni strašila ne t*uda ne dela, izro-kamo tem potom svojo najprisrčnef. šo zahvalo. — častno svetinjo za 401ettio zvesto službovanje je dobil gospod Ivan L e v e c. nadučitelj in voditelj IV. mestne deške šoie v Ljubljani. — Ljud^košo!ske vesti. Za su-plentinjo v Smartnem pri Kranju !t nameščena Ljudomila Lederhas. ker je nadučitelj Fran R o j i n a od-sel k vojakom, v St. Petru na Krasn je nameščena za suplentinjo Pavla . H e r b s t, Fran R a n t je imenovan za provizoričnega učitelja v St. Pet-* ru pri Ljubljani. Suplen^inh Karolina Rastohar je imenovana za pro-vizorično učiteljico v Ce^kljaK — Uudskošolske vesti, Kristina 5 t u r m je nameSena za suplentinjo na Vrhpolju, ker je nadučitel) Fran P u n č u h odšel k vojakom; Anto* nija T u r k pa v Velikem Podlogu, ker je tamkašnji učitelj odšel v crno-vojniŠko službo. — Za deželnovladnega kancHst« na Kranjskem je imenovan bivli štabni nadlovec Anton Gregorltt v Ljubljani. — Državne sknšoie ti đrlavnen računstva v febmarskem terminu so prično 12. februarja oh 9. dopolđn«. Prošnje ie vložiti do ?. februarja pri namesrniškem računskem oddelKu ji Gradcu, Burggasse 2. — Tobačne trafike. Fln&nčno ravnateljstvo je dovodilo, da te tobačne trafike, ki se izvršujejo samo-stojno, do preklica zapi rajo ob đo^ lavnikih žeob osmih zvečef. dočim ostane dosedanje zjutranje orvoiienje teh trafik nesprenenjena Olede otvarjanja in zapiranja ostalih* s kakim obratom združenih traiTk, veljajo merodajna doloČila § 40 prči-pi?a za tobačne trafikante. V svtIk^ da se prepreci prevelik naval na trar fike, se obenem tuđi dovolj da t# pri vhodu v prodajalni prostor huk obesi tablica z natančno navedbO vr.eh vrst.tobaka, ki se Jih more Še dobiti v isti trafikl. Ko so vse vrst* tobaka razpečale, je tablico takof odstraniti. — O tej odredbi je obva* štiti vso tor^čne trafikante. — Lysol Ie pil baje riđi nesretne botezni v Snodtr)! SiSki neki Ž3-letni krojački pomoćnik z Do!enjsk«r ga. Prepeljali so gra v bofn!5nico. Vellkesa Prijatelja kokoši in p*» tef!nov je prijela policija. To Je neki l^!-jfni dečko % Vica, ki je kar vtak-. niKkokoš pod pelerino pri belem dne-vu. kjer jo je dobii, in odhusl ž n|-ljem so pokradli, najbrže cicani, po-sestnici Frančiški JanČar raznih ro-,xi. oMeV*?, ^rsfane, rjuh? itd.. istota^-ko pri sosedih, kjer so pobrali tucft okoii 20 k? pšenične in 20 kg turŠčnt moke. — V Stožicah je bilo ukradenih več kokoši neki ženf. Ta je o$tt-mJla v hiši starrajočo, pijaci vdano perico in prelskala njeno vrečo, ^ ksteri je res našla nekaj perja svojih piščet. Perica se je vdala, šla s vre^ čo v Ljubljano v grostilno. kjer Jlh |c bila prodala, in Jih prinesla nazaj. V šali nsrreUena, V Smerjah )» 171eini Ivan Dekleva v hiši posest-nfee Ivane Kavčičeve vzel na stenl vise^ revolver in izorožil. meneč, da revolver ni nabit; izprožil Ja v šali, ali žrtev te šale je 191etna hči Marija, ki je padku zadeta od projektH* mrtva na tla. Mrtvo so našO v Đrezjah 721et-no Marijo GloboCnik v nekem vodh njaku. Padla Je v temi v vodo In ta vtopfla, IzvlečkI fz pfaatnlh nalogvnr o davku na vojne dobičke od večjega dohodka v letu 1914. hi 1915. za davčne okraje Kranjska gora In Ra-dovljica, bodo razpoložen! v Javni vpogled od 15. do 28. januarja 1917 ob urednih urah v prostorih 4mBm, 3***° «__________________________________.SLUVENSM NAKUU-, one |Q. januvarja t»i>.____________ 7. siev. tfblasti c. ki, okrajnega glavarstva r Radovljici. Z Dotoojskega. V zadnjem »Km©-tovaicu« od 31. decembra 1916, št 24 ie ravnatelj c kr. kmetijske družbe teospod Pire spisal strokovni članek: Koliko stane doienjskega vmograd-Iiika samega 1 hektoliter vina? To je (•dini rentabilitetni račun* ki ga ima-ino in ki postavlja dobićkanosnost flolenjskih vinogradov v pravo lui. ftlegovi računi so tako irvTStni, da ie iz njih lahko razvideti vsakemu, tuđi lajiku, kolika je rentabiliteta dolenj-*kih vinogradov. Res, da se je do Jenjski vinogradnik zadnje leto nekoliko opomogel, a to le mimogrede. I^e ena slaba letina v sedanjih raz-fnerah in vinogradnik tiči zapet do p-la v dolgovih. Ce bi se tako dobro jentirali vinogradi, bi tuđi posojil-pice dale na vinograde kaj več, tako pa vedo, da je rentabiliteta uborna in poleg tega še riskantna. Prišel je «pls iz rok osebe, ki so Ji razmere đolenjskih vinogradnikov predobro &nane in ki se ne straši povedati res-tilco odkrito. Zato mu dolenjski vino-ffradniki izrečejo prisrčno zahvalo, ^lsthn kričačem pa, ki trdijo, da je Baš vinogradnik zadnje dve leti obogate!, se toplo priporoča zadnja štetnika Kmetovalca, da !z omenjenega spisa razvidijo »dobičkanosnosu •bome^a doleniske^a kmeta. »Ko postaneio ljudje zreli za !}u-bezen« je naslov nafnovejše Fern Andra - sHke, kat ero je tukajsnji kino »Ideal« včeraj v prviĆ predva-JaL Fern Andre, Ifubeznjivost in močna dramatična znanost obhaja v tej prvovrstni sliki, ki nam zelo tragične momente kaže. resnične tri-tttnfe. Krasne naravne scenerie vzbu-Jajo v r'edaicu največje odivtjenje.— Velikan*ki krohot je rrinesla veselo-Igra »Te^dfja zavljejo« s slovitim komikom Pavlom Heiđernannam v glavni vlogi, katera je kot dopolnilo sporeda, ki se v!d; samo s*e danes, dne 10. In v četrtek. dne 11. JanuaHa ob 3., 5., 7. in 9. nri v Kino - Idealu. — Peiek, dne 12. Jamiarja veliki nordijski večer s petde^anjsk^ črv-£ ah no dramn ». . . in bila ?e luč.« V glavni vlogi Klara VVieth. znana nordijska umetnica. — ? ? Mad3nln nakit ? 9 ide*l< - kino Z ovčfo kožo Je plačal. kar je pi! In jedel, neki neznan človtk v neki gostilni v kolodvorski ulici. Ko ..e imel plača ti rač'jn za fi K. ie dal na-takaric! tri ovčje kože z opazko, da hnr samo toliko derarja, da si kiipi vozni llsiek do .Jeseni-. Ko7e se T«a-bajajo na polidii. ker so bile naibrž pikradene. Apmvizaciia* + Pojasnilo ministra za prehrano. Polkovnik Hofer, novi minister za prehrano, se je glede plena na Romunskem izrekel, da je pač pri-Čakovati znatno poraoč ^ pridobitvi- !o romunskega žita, da je pa treba >e nekaj potrpljenja. Dobilo se je na Romunskem žita *n Koruze in Av-strija bo dobila svoj delež kakor druge zaveznice. D o s ! e j v javnosti navedene U e v i 1 k e pa sopopolnoma netočne, ustanovljena je velika organizacija za zbiranje žita. Za prihodnje mese-ce se ni bati glede Živi!. Zgodilo se bo vse, da bo prebivalstvo preskrb-Ijeno. Umne snnnL • Umri |e ▼ Zagreba hrvatski književnik in časnikar Nikola Ka-koto vi ć v 58. letu svoje starosti. Bil je dolga leta sotrudnik hrvatskih pravaških listov, izvrsten žurnalist in kremenit značaj. P. v m.I * Ponesrečenj hribolazcL Dne 30. decembra sta šla dva mlada Dunaj-čana, Rudolf Zavada in Oton Boru-sik, v gore in sta oba ponesrečila. Dunajčan Juli] Bruner je šel z znan- ko Mid Wels«r dne 6. tm.na goro Rax, a vrnila m ništa. Nalbri su cmrznila. • O umom ruskoga ■mattii Ras-putina smo ves teden čitali natančna poročila, dolgo razpravo in sodhe. Sedaj pa poročajo zopet preko Stockholraa, da Razputin sploh ni bil umorjen. temveć &sl se je skril in sicer — pred Miljukovom. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za zavod za v volni ostepele vojake: A. Jezeršek, Krize pri Tržiču na Gorenjskem. 4 K, dr. Josip Kol-šek, odvetnik v Laškem trgu, 100 K; vsled sklenjene poravnave radi žaljenja časti; Vida Drufovka, učiteljica iz Planine pri Cerknem na Pri-morskem, 10 K novoletnine; osobje tvrdke Oričar in Mejač v Ljubljani 50 K mesto venca na krsto gosp. Iv. Meiača in rodbina Fiala iz ldrije 20 kron. mesto cvetlic dobremu prijatelju gosp. Ivanu Meiaču. Skupaj 184 kron. Za soriske begjnce: A. Jezeršek, Krize pri Tržiču na Gorenjskem, 6 kron. Za Rdeči križ: Marija Kocmut iz St. Jurja ob ^čavnici, 10 , znesek, oJloćen za druge namene, se vsled s Trti gosD. dr. Lev Kreita. daruje v ta namen. Za Cirfl - Metodovo družbo: Drago Banič. enoletni prostovoljec iz Gradca. 46 kron, ubrali slovenski (in en Poljak) enoletni prostovoljci; Slavko Jakllč na Nj. Vel. ladji »Kai-ser Kare! VI.« iz Pulja, 92 K, zbral od slovenskih m^rnarjev z geslom: Slovenski mornarji na Nj. Vel. ladji »Kaiser Kare! VI.« pošiljajo družbi povoletno darilo (inenik darovalcev izročili družbi); Fran Arko. c. kr. finančne straže nadrespicijent iz Go-rij pri Bledu. 14 K, nabral na novela f leta dan v vesoV družbi v cro?t!lni pri »Kaconu« v Gorjah m iz kotička ; stalne družbe v »Narodni kaverni« v j ljuljani, zbirka 75 krort Omenik ! damvalcev izročili družhi>. Skrpaj 227 kroa Za r«vne ifho^e m^^ta LfaHJnne: Fran Krapež. kavarn?.r v L?u^V^n\ ' 30 K, v spomin pokojne^a prijatelja Ivan? Mejača. S'čna hvala! Umrli so v L?ub!i3nf: Dne 6. lančana: Fran Macarol, četovodja, v rerervni voja^ki bolni-šnici v Marijanišču. Dne 7. januarja: Emilija Jeunf-ker. treovčeva vd^va, 5" fet. Nova ulica 5. — Agatz Pntar, vdova c-od-nega sluge. 71 let. EmonsVa cesta IH. — Alolzif Kern. sprevodnikov sin, dve leti In pol. Kladezna ulica 13. — Petro Sklr^or. domobranski pe^ec, v rezervni vojaški bolnisnici na obrtni Soli. _____________________ IzUajatei] si odgovorni nredofk; Valentin Kopitar. Lastnirta tn ttek »Narodne riskarne«. ŽhrCM tatefihM odpravi enkrat-no vdr^njenje s Fellerjevim bolečine tolažečim, živce pomirijlvlm rastlin-skim esenčnim fluidom z znamko »F.lza - fluid«. Izvrstno domaće sredstvo. Predvojne cene. 12 steklenic franko samo 6 kron. Lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elza trg St. 238 (Hrvatsko). Več nego stotisoČ zahvalnih pišem in zdravniSkih ocen. (b) bbera rokovic in rcanovrstnih parfemov O. rgćli^A ČILO H Prostovol-no gasimo društvo S H Y Skofjl Loki javija mr.ru ve^t, H B da ie riec;a ustanovoik id častni H H člaa, g spod H 11.1 Sati j Sj dne 8. jasuarja 1917 mirno v ffo fe Gas udu zaspal. u B Pogreb ^e vrši dne 10. ja- S ^J uaria 1917 ob 3. uri popcldne. M fep Prebla^ecj" pokojnka nrioo- fež Hs ročamo vsled mnogih za si u i?, j^r H| ki si iih je pridobil za tuVa^njo Bh Br nasilno društvo, v hvaležen in «ra K' ne-^^zaben spomtn. Em W* Skcfja Loka, 9 jaDuarja 1917. ^ Itče a« za lebmvar al! aaf tri *i*»tn?*mw^i* t- i ^£ ]ii %i ¥ 4fe 111 %:> žini giavae poiie. Iščem stanovanja i •toktrit«« raur«fl|aT« za tnkoj alf poznejc Za ceno st ne eleda. Ponudbe pod Jtolfte atemivu4«M/1$9 na upravmMvo Slovenskega Naroda, Zaloga slašttč tšš% pošteno in pridno PRODAJALKO. Brez dobrih srričeval se ni treba predstaviti Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. Tltšjlfi mešane stroke želi premenlti službo. Vstoj) takoj ali po dogovoru Naslov pove uprava Slovenskega Nar/da Ijostilni na gliitcah npH bobenČkn11 ** zaradi smrti z i nces: , :ed tako) proda ali event odda v najenu :o5 Vnra^anja ^ri lastaiku na Glin- oah ftev. 37. "ČIJNJF suHn'cne odpadke* raztrgane O&>leke kupi vsako množino tovar-niski pefik. Priđe tadi na dom. Prosfm nas'ov na F. BACBDIAS, L^nblfana^ poste restante. fotomonufolftura drogerija, IL'ub^jana, I Selcabtir^ova ulica iL 9. I prlporo5a veliko zalogo ■ desinfekciiskih preparatov fca'on I Lysolf Lysoformt Kreolin, For- I malin. Formalinove pastilje, 9 karbolovo kislino karbolovo apno I itd. itđ. I Velika zaloga lotogratsklb 1 potr&IiSčla ia aparatov. I M proda t Eraksv3kl ulici ft!. 19. Proda se gosd ki leži blizu železniške postaje. Kje, pove upravništvo SIov. Naroda. ttot^odićaa Uče : MEBLCi'SNO SOBO : do 15. jannvarjm. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 132 ?r.5a«S.iirpjHnjno V^raša se v upravništvu »Slov. Naroda«. 74 Vsako mnoiino vsakovrstnlh : vreć : kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celfe. Ođđa se ▼ re*o dve leti star v dobro fršo. Pr.glase se crosi pod .ttdnjst 131 na upravništvo »Slov. Naroda« Sprejme se ¥ bolifto zlatarsko trgovino. Predstaviti se je od 10.—20. anuarja od 1.— 2 ure poooldne pri FR. CUDEff, Llobljana, Sodu« ulica fitev. 69 II. nadstrop]e. nafbol^e ka'xovosti po S, 10, 12, 14 in 16 Kroa; Jasne podloge In žnrežice vseh vrst; „lferil", barva za Ifise in brado od Đr. Drallea no 2 fn 4 K lasne vođe In maati| Sampoonzanmlvanle las, šminko in puder pouličsi 1.1. d. priporoča Šiefan Sfrmoli Ljubljana, Pod Trančo ŠL L Pozor! Zaradi vnokllo?nla t vo{asko slnžbovanf« fe lokal odprt samo za predajo blaga in sicer vsaki dan samo od 9 do V2I in v otdetfo od 9 do 11 ure dopoldaa. 4ih.y itinihMi. u UtZ. StiuihSCU. danci v četr;sk zađn^lkrat Maria Carm!, 8la?aa traged, v drami : V dolini knjigi iivliania. : Drum ^@! fltmm o s§!ai^^ stjafanostih Hr^nzma kralla KarSa v B^dimpeSti priđe jutri v oelek v Liubliasia in se bo pred« stavtial samo v „Kino Central" v dež. gledaliSiu. Paleg tega siiajni igrokaz: Igra ije k®n£ana In vei drugih prvovrstnih točk. Vscm sorodnikofr., prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da se je Bogu vsenojočnemu đcpailo danes ob 7. uri zjutraj poklicati t boljše življenje, gospodično W^ SI . , * *f VJP -91 ter jo resiti dolge mukepoloe bolezni. Pogreb nepozabne ra;nc bo ▼ četrtek. dne 11. januarja ob 4. uri popoldnc iz nutva4nice pri Sv. Krtštofu na pokopa-\\lte pri Sv. Križu. Sw. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkfi sr Ni- kolaja 129 BUg ji spominl V LJUBLJANI, 9 januarja 1917. ' _____________________________ - —-------------------■----------- ■ ■ - ■ - _____________^^^^—^^^^^.^m^—^h^i—^^_ Št 26U ^^ . • 142 RazgEcSS. Mestni magistrat opozarja v smislu naroČila c. kr. deželne vlade z dne 4. januvarja 1917, št. 39.157/16, občinstvo na ministrsko naredbo z dne 6. decembra 1916, št. 405 drž. zak., zadevajoč zahtevo in izročanje bakrenih cilndrov (m©bir?ev) ko^ia'nth peči ter razelaša osobito v smislu določila § 2 cit., da imajo vsi posestniki in hranilci, kakor tuđi vsi Jzdelovalđ in pro-da'alci kopalnih peči, katere se kurijo s premogom ali lesom, dolžnost podati nai-aaneie do dne 15. {anuvaria 1917 mestnemu magistratu, obrtni od-delek, mestna (nekdanja Galletova) hiša, I. nadstropje, levo, vrata št. 2, v uradnih urah od 8. do 2. pismeno naznanilo, zadevajoč cilindre, na posebni tiskovini. Tozadevne tiskovine je dobiti istotam brezplačno. Posestnik' peči, ki ne bodo reflektirali na dobavo nadomestila, morajo bakrene cilindre? ali naikasnoie do 25 lebruvarJA 1917, kovinski centrali na Dunaju, oziroma njenim pooblaščencem prosto prodati ali pa vpo-slati na c. kr. prevzemno komisijo v Gradcu, po določilih citirane naredbe. V poslednjem slučaju znaša odškodnina 5 K za 1 kg čistega bakra; tuđi se povmejo primerno dokazani transportni streški. Posestniki, ki bodo prosili za nadomestilo, bodo dobili potom c. kr. ! trgovinskega ministrstva od podjetja, ki bode imelo skrbeti za nadomestilo posebno tiskovino. To tiskovino bode podjetju, natančno izpolnjeno vposlati nazaj. Podjetje bode preskrbelo nadornestilo in pri njegovem montiranju bakreni cilinder odvzelo. Prestopki se bodo v smislu § 9 dt. kaznovali z zaporom do 6 mesecev ali z globo do 5000 K. Mestni magistrat ljubljanski, dne 5. januvarja 1917. | Priporočamo naSlm SmUL MZfil1\[C\[(\ PltlfiT}l\f\ *&BB+ u edi§ae slovenskes 1 z gospodinjam z |^j] IVULInJiVU V>IIVUK1JU [^g] to?5H.ljy!*!l55! I T- «**• »SLOVEMSIO NAROD*. a»t 10. jMavnfr 1917,______________________________ stnm * Oddafna dolžnost ga kljnfce Itd. Vsteđ razglasa št. 455 z dne 30. decembra 1916 morajo trgovci in izdelovaici kljuke, kljukne rozete, ključavniške rozete in ploščice, podolgaste napisne tablice in vratne ročaje i do 3£. ftumarja t L pri c kr. Đrevzemnib komlsljah za kovine in zUtine ođ-datl, v3Mar Je I pi*ostovoljna prodaja j teli maferffalff na Kovinsko centralo, delniška dražba, do 26. Januara t. L I dopustna. Pismene prodajno posudbe, U viebsfejo natanćno označbo in cono ođđajnih predmetov, so z obratno pošto vposlatl na: Kovinska centrala delniška družba M«talls«ntrale Aktiangesellschaft ; Dnnal VII, Marlataillerstrasse St. 70. I J • —^.A^ Z š%rx V e*e£antn* obliki priporoča VIZliniCC Narodna tiskarna. Za voialke aprovlzacije dobavlja I nižjeavstrijska specijalna vina I istotako prima ogrska rdeča vina I kot tud, prittnega tokajca dokier tr»j» zalog*) I Hnbert Spitz, posestnik vinskih kleti, Klosterneubnrg. I ^Ktđ&!taBKEKKK^^/Ki^BKKKKK^K^EKBt^f£3^BB$^đ!9i3^b£f ^sfi9j^a^B|BSMflBHBlBK aiBWB^aia^BaBB i.e 14 dtii! I Okazijska prodaja bluz v I Specijalni trgovini za bluze I Antonija S!tar9 Selenburgova ulica 1. I U 14 dni! 8 slandski Caraghee mah at*rega se arJprawi KLsron nađoanestek Jedllaey* ol]a sa totnrstpo Mlate, te dobi tavttek 1a 1 Utor....... . . . B 1-— n n i m garantiraše iibrsmega . . » 1"M ft n * n n m • • ff 8#4i Pr;)rav!jen tek-č nađo^esUk el]a za tabe|ial9 nporake /e na * rl gO liter K 2-—, stektcnico je treba prioesti »tboj ; po počti sc priprav--> tekoče oljc ne raepošilj«. Dobi te pri 'I JpcnKo, pr^ja Biov? h islaelikeia nali za jeHn M v Liubliani, Kopitarjeva ulica. ?«iima saroMa ta teini p«illlatv« aaf a« a*UIfa|a aa an Dežman, gubljana, Kopitarieva utka 6. « Vojaičln« proste I komptoliiste In ! korespondente ' (•▼. UlTalldi) zmožni nemŠkega in rnrga, si- vanskih jesikov lide «* biro [ * Stnbici in pro«! ea ofertr s plačilnimi i zahtevki, prepfsi Ppri^eval in sliko E. V. FELLER, Zagreb, Jorlevaka ti A. u? I Gonoktein. a | i Naino?tj?r itkušeno sredstTO I proti kapavcu (triperju), belem | , roku, cystitid:, čre?esnemu in | mehurnemu katar ju i. t, d. i Bref ?brizKB?aoja. O Gouoktetou pi5e: Wien«r Me- d i c i n i s c h e Woclienschrift } let. 1913 iter. 7. Na koncu rekapitulirajmo ▼ ! kratkem dobra svojstva Gonok- teina : I 1.) Jemti* •« pn'iHtto, ter ne- • ponroča niti pri dalji em lečenju I po*?žko<\ kakor drocri preparati, j j irtkor podriijivanje. lfguba teka, i tr>k*i£oi e^ranten% dnlejnje ledvic, ' dri*ka in no!obno. i 2.) Odstranjuje neznosao pe- ; koćo pri vodi in orrejuje bolne • erekcije ter m»nj«a izcedek. i 3) Krajna čas lečenja, ako se ! ' jemli« takoj ▼ tačetku voetnega j < procesa, »kaj uoičuje Gorfokoke, | 1 a it tem gre glaTDo lokalno | letenje. i 4.\ Ne ratiteva od bolni ka ve- I likih rifnarnsh iitrr, ter ae saradi j j trga *ir? tuđi mfd ir»ani premoi- I nimi boinilci, ker zadosiajejo na i dan tuđi 4 kapseli. 2130 ! Zaradi teh valfiih 1a9tnontiv 9 I ka ten mi je prti med vsemi pre- I parati, usluzi Gonoktein, da ga I toplo priporočamo idraTnikorn, ^ i ker smelo lahko trdimo, da je to , tdraTilo, ki ▼ resnici pomaka, karbofniki sami radi priposoavajo. < Dob? se w Tseh TeČjih lekar-ttari. Škailj?ca K 6'—. ZahfeTtjte j literaturo in prospekt. I ' Ljubliana: Mkarmm TMkes^f, i { Zajrreb : ttMmlwmt0rt1t latattsii tr«. I ProiiTa)* FarmakoloSkokemični ia- I boratOTti „HERA * frsga- frtofic* 112. I ■ ■■^^▼^FlB^^^P^F^P^^Sff^Sfl ^r ^PKa^^^*yj^P*^P •^^^^■■'^^^■■■■■■■■■■3 aaBBBB^ajaaaaj aaaBBBj ibbj I Josip Turk narnanji Ia prevzame m tsžke vizije na kolodvor In iz kolodvora« posabno pr#mogr sJmm Hsi« laio tairn aa aprejmejo ponadbe ta vsafco množino drv. JOSIP IH, prevoznii io pjertit mm mti 13. Primarijat za očesne bolezni. Deželni odbor kranjski razpisuje stužbo primarija za očesne bolezni v deželni bolnici v Ljubljani. S to službo je združena plača tetnih 3200 K, aktSvitetna doklada v letnem rncskn 966 K ter prav ca do 6 v pokojnino vitevnih petletnic po 200 K. OEtralD *o be !e u% tr>e kojnpetente, kl ae Tietal ekek de-telalk lemiiFev m ki dekaiefe popelao etrokevae ▼apeeeM|emet sa rasplaaae slatbii- Prosilci naj v'nfe svoje s krstnim in domovinskim listom ter z dokazHi o strokovni vsposob^enosti m jezikovnejn znanju opremljene prošnje do 1. ffebruvarja 1916. pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 28. decembra 1916. St. 19.783. ______ 86 Razglas. V štititi raspita t kr. đeSelne vlade z dne 93. decembra 1916 U. 39 557, se bo dne 10. in 11. januar ja 1917 vršil popla gowe]er ftlvtae. fraiMav, kas kl evae aa meeto Ljubljano, in aioer oba dnera od 0. do 11. dopoldne. Komiaija sa pravo meeto bo poslovala V MOatatl poawatOFat» ■M. mm Bari« ia v 8yeda|l SUU pa ao bo piplaeiale od Mio io kUe. Laatniki gove}e živine in praSieev se tore) porirljajo, da priđefo navedena dneva popišat evejo Mviao eiiroaa svoje praHSe aa oma« Seno meato. Kdor bi aapeftne podatke navede! ali pa ka) samoleal osiroma prepoino živino popiaal, bo v amialu ^bitoječih predpiaov kasnovaBb Mestnl magistrat ljubljanski, dne 2. jaaitaiii 1U4p Stran & #dUJV£NSiv nakult. amc 10. januvuja m7. 7. «tev. """ jriftn. ii tinte iz dobre hiše se spreimta za trgovino I mekanim blag« ^m J« M0DIC f/ Msvivasl pri Hakska. 90 A 1 s hrano ali brez hrane m nnll *»ć« sa takal inteligentna M liliII cosDodična pri bohši rodbini ■Uli|| ali eri kakej fcosp?! Ponudbe IIIIIIII P°d *fro „Inteligentna 90- WSP^# spodićna na upr. lista 117 PoBGlnomo nova uma za Soe^erijsko trgovino, je poceni na prodaj. 87 Janko PređoTi6, Ljubljana, aVmbrotev trg At. 7. Potovalnl kožuh dobro obranjen in io3 noćno ogrinjalo te kupi. — Ponudbe pod „Kolah 103" na upravo. »Slov Naroda«. m — ■ -■' ■■ Prazne vreće rseh vrst in v vsaki množini kupnjo vedno ter plačujc naidražje ■ trgovska tvrd ka ===== J. Kušlan, Krani, Gorenjsko. 3729 Inteligenten slovenski zakonski par š stalnim bivali*čem v mtstu, ------------- sppejme ___ olrola ioi mm proti pnrrernema enkratnemu odplačilu Ponudbe pod Šifro nDobra TZgoJa I071* na opravn. Si^v Naroda«. jpZenitna ponudba.^ I Mlad gospod z večjim premo-■ ienjem se želi seznaniti z gos- _ * i pico, ki bi imela posestvo ali malo podjetje, trgovino, go-stilno, mlin ali nekaj kapitala. . m Ponudbe pod L D „Lepa prihođaost" 6L 1910 H "1 4268 T na upravništvo „Slovenskega Naroda" do 15. januarja 1917. 5]i—^—snfcip^^nfo] ^=—=j=~ [5 !• letu garažna. ^ BrnUrnt •*» • M • ^ # I vUjvjjj^šasa^ sivalni stroj jjflj JOSIP PETELINC-U stiojev v priprosti in luksus oprimi, barva le$a poliubna, vst stroji vtzeio (Stikajo), krpajo pcnlo in nogavice, ter Sivaio napre) in I nazaj. Pouk v vezeniu brczplafen v hiSi Zal'go si vsak lahko ogleda tei posamezne sisteme suojev potzkusi v trgovini I v LJUBLJANI, sv. Petra ■••!« 7, — b'izu franč kanskega mostu, xa v*4o, levo, 3. hiša. I CJ^^^^ tPripuro'a najnow?i$a I fcSfc^ ot^ v3 ' 31^5^ ktobuke, Velour, I \fY* Acfi' *ft <(&' *^" Sa«*™ boso. &rnnano nnt;e I ^■Vv» ^* T)^ VjV\ csne ?oorav"a toino m csno *^8 I ~2 yS^ Wf Za/ni klobuci vedno v laiogi. I «^ Zunar.ia narollla na ijbiro j obratno Do$to I Jtvarna čeuijev £**%. tŠPeter cKozina 4 c%#* ^zzzz Ljubljana mzzi priDoroča slavnemu obitn^ivu. da s« uslo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar L1«bl;anm, Start trg 9. Lasima bita. Fine otroške oblekce ss in krstne oprave, ss IV* Valtka saloga najajadaifttjilh alamnlkov. 'i&d KIODOKS,! čepiće v najnovejšib fasonah in v veliki izberi 133 ■ pn* oroia ———. -. IVAN SOKLIČ. ajp.PrUtnl Panama-alamnlkl oi I K ao SO K. **ft aaaaWBPaaMPaaifm«ri - «- M<«aaaaaaaaBVaaVJaa>BJBSl $ar%un I Visek leiošnje mode. I Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah. c8. 4 & Shaberne | veletrgovina y manufakturnim blagom* I Svoje častite odjemaice vljudno prosim, da Me na) pri nakupu oroSja in municije vsakdo izkaže 8 posebnim dovoljenjem od c. hr. okrajnega glavarsiva ali od c. kr. državne pokrije v b)ublianif da ima pravico do orožja in muniaie. Ne da bi se ukazat s tem dovoljenjem, ne smem prodati orozja ah municije, hakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Secčik puškar in trgovec % oroijem v Ljubljani. Stran 6. .oluv^^m imak^u*, anc 10 jannvaifa i*i7. 7. itev. "*■ pfelalia ii itntt ^x dobre biše se sprejmeta za trnovno S mekanim bla^< m J« MODIC ▼ HtTivasl pri Bakak«. 90 A ■ s hrano ali brez hrane Inlin U*e *• tako I inteligentna mI||||I eoseodićna pri bo'-S« rodMni «111111 ali pii kakej ^ospei Ponudbe LI U11U rod Mro «IalaU»aalaa f*-VVNV tpodićna na upr. lista 117 Popolnona nova oprava za ŠDeerisko trgovino, je pOCeni naprodaj. & Janko Prcdovi6, Ljubljana, Ambrožev trg št, 7. Potovakd kožuh dobro ohranjrn in 103 noćno ogrinjalo te kupi. — Ponudbe pod „Koiuh 103" na unravn. »Slov Naroda«. Prazne vreće vseh vrst io v vsaki množini kupuje vedno ter plafuje na'dražje m. . trgovska tvrdHa = I. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 372?» Inteligenten slovenski zakonski par s stalnim bivali>čem v mtstu, ----------- sprejme ----------- OtrDka M lastnega proti pnrrernemu enkratnemuodplačilu Ponudbe pod Šifro nĐobra TXgo]a 1©7M na upravn. Siov Naroda*. jpZenitna ponudba.^ I Mlad gospod z večjim premo- \ 5 ženjem se želi seznaniti z gos- m j " pico, ki bi imela posestvo ali " j malo podjetje, trgovino, go- | stilno, mlin ali nekaj kapitala. M Ponudbe pod i, JD »tepa prihodaost" St 1910 GO "I 4268 n na upravništvo .Slovenskoga Naroda" do 15. januarja 1917. li letaa garaac$a. ^ P,^tr •* • « • ^ • I ^«2dij-^=feta sivalni stroj TTjjJOSIP PETELINC-U zcsmiiijonovvnibi. * i«w«nk« «^f« „Gritzner" •■ „JMruun** I stiojev v priprosti in luksus opremi, barva lesa poljubna, vsi stroji vczcio tStikajo), krpajo pcnlo in nogavice, ter Sivaio naprej in I nazai Pouk v vezeniu brezplačen v hiSi Zal go si vsak lahko ogleda ter pos^mezne sisteme strojev potzkusi v trgovini I v LJDBLJAMI, tw. Petra mskt'n 7, — b i?u franč kanskega mostu, xa vtiov levo, 3. hiša. I Hfc^ otv vS * j/^?5^ klobuke% Uelour, I I T^ ^T*^ vc1L t- :: šp°r{mh čeDlc :: I ^ l \C* AO0^ tS^ A^ B5* S° «t™ *> «** črtinano nhk* 1 ^ L^* ^^ T)v \iV\ £*ffne &ooravua točno m ceno *^g j i ^ 1 ^ W Žalni klobufa vmdno v sa togi. 1 ^ žunama naročita na i^biro i obratno pošto ^1 I Jovarna čevijev &,?;*%, 4^5?/pr cHozina <§ Ma. zmzz Ljubljana uzm priDorcža s^ovnemu obZmsivu. da 5« vsak posamem prs5%rb; i dobrtmi usnjatvnt čevlh. dof^tmr ne poidm ja og-cr f^aiti v$(ed ooman^anra usnia in vsied Strogih m ntsterijelnth odrmdb 5* >c poraba usnta S^rajno om mi da. 2ahga fireg H. 20 nasor sv Jakoba mosta. Gospodična z večletno prakso v loteriji, IMa >t«ttab Tuđi kot blagajni čarka v trgovino, Ponudbe pod mT, O. 67" na upravn »Stov. Naroda« 67 mm- iKe sa ^mm »T meblovano sobo t vporabo kuhinje, za 1. februar t L Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda« : Učiteljica : v ttpih toDlicah Spod Stajeria, tali «ao-|atl s koleeinio v okolci Celja ali pa vsaj ob želcznici. Mssto bi bilo posebno pripravno za starejše, bolehne učiteljice, — Naslov na upravn »Slov. Naroda«. lio Zimske koze domaćih in poljskih zajcev, kun, diHurjevy mačk, widerf lisic« srn itd. kupuje vsako mno imo po naivišjih cenah. JARDB mit Blince pn Mani Trgovine s poštnimi kartami dobe zastori] cenik o krasnih novostih po brezkonkurenčnih cenah. 109 Zaloga razglednic Miroslav Eisen-menger, Dunaj XV. LOhrc^sse 4. Pristen dober hrinipvpp Ulilljuiuu se dobi pri 15 L SEBEH1KU y Spol flflfl. er Mu goiDilti ^ Mlad gospod želi znanja z gospico, samostojno poštarico, ki bi poleg službe imela tuđi veselje do kupčije. Ponudbe s sliko pod „št. 23 700V n 4263 na upravo lista da ■- MJA 20. januarja 1917. J* Opozorilo I Podpisana tvrdka opozarja s tem, da gospod Anton Wisiak, bivši na? uslužbenec, ni več upravičen sklepati kupčij v našem imenu in za naš račun er ga ni zamenjati s sodružabnikom naše tvrdke, gospodom Aiek-tandrom Wisiakom (bivšim potnikom Schichtove tvrdke)'. V LJUBLJANI, dne 8. januarja 1917. i. Cilobočnžk in drug. PRVU K1J1 HIl DROGERIJA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. mm] mmmi mm imti Ustanowljena leta 1897. Jnton Kane Linblfana, Z dovsl'ra alica 1. Cemki na iizpoa^o. Cemki na razpolago. - Anton Bajec ly umetni in trgovski vrtnar . % lanaiit lii iteun. U n rtii tm> i | cvetlitni salon 9r samo Pod Trmnto It. 2 &> paleg Čavli ara kaf a aiaata. \ ^ Velika zaloga suhih veoce?. ( ZT toMevaaia ia»kav9 vaatav, trafcav Ltl [ ^ Zvaan|a BaraiUa tata*. Vrtrjirija aa TriaJki eesti it 34. ' aaa^ rroaa se voc neatov pristoe domate Me po dnevni CPU' VINKO OBEOL, KostrlTnlca p. Pođjilot« itajersko. ' MA »ZBIRO ro5ilja tudt na dežeio asne 2652 I* | li f L krila, kottumt, •j« I li ■ fl nočnehaljCfpe- UI !f I I rilo. modn« »5rod-li U al li »e.t.iportneklo btzk« In stesnlk« '»losobdna tvrdka M. Krištofič - Bučar Lfabliani, Stari *rg 9. Lasta« hlaa. Fine otroške oblekce ss in krstne oprave, u gaa* Vallka aaloga najia*a1«rfi«jalli slamnlko«. ~