Poštnlnajplačana v gotovinl Izhaja Tsak petck ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5-50 Din, za inozemstvo lODin Račun. pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Jlova S)oba Cena 1.50 Dln Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 27. Celje, ponedeljek 1. julija 1935. Leto XVn. Mestni svet, župan in drugo (Konec) Pri oceni števila glasov, katere jo dosegel L>. Stante v Celju in okolici,, se ne sine prezreti. da je g. Prekor- šek kandidiral na Jevtičevi Usti ka- kor g. Staute, za Stnntnif» n^ ;1V ,ie. loval Ves apara .lo celjskega župana. Pa ne samo to. Pomoe od zgoraj je šla toko daleč, da smo doživeli nedostojne trike in infamije, kakor je bila ona s sekre- tarjem iz ministrstva pronieta, ki je 3C ur pred volitvami zahteval od že- lezniških proinetnih kontrolorjev dravske direkcije pismeno zagoto- vilo, da bodo nameščenstvu sporo- čili, da inora oddati svoje glasove za izvestne kaiulidate te liste — v celj- skein srezu seveda za kaiulidata g. Stanteja. V tej stvari se bo še izvršil obračun na kompetentnem mestu. Danes je nemorala, ki se je posluže- vala takih sredstev, že zrušena in | osramoeena. K temu pride jo šc edin- j stvene agitacijske nietode kroga, ki ! je delal za g. Stanteja. Kleveta je pa- dala za kleveto na kandidata Pre- korška in funkcijonarje JNS, in na ljudi, ki so delali /.a njegovo izvoli- 1 tev, so se izlivale golide gnojnice. j Če je pisal predsednik sre>ke or- j ganizacije JNS kakemu pristnemu j Nemcu-znancu privatno pismo, s ka- i terim ga je vabil, da naj Ovkla svoj j glas za državno listo in za sreskega j kandidata g. Prekorška, se ie to jav- I nosti prikazalo kot okrožnica, po- j slčina vsem celjskim Nemcem. Tiuli j g. M. II. so povvača na to neresnieo. j Pozabil je samo še v volilnem boju tolikokrat izrabljeno pismo dr. Ka- lana prejšenjemu niinistru za social- no politiko in narodno zdravje g. dr. Novak u. Take so nietode gospodov, ki pred- stavljajo v Celju »novo politično koncepcijo«, to je »ono politično knocepcijo, ki je v vsej Sloveniji na- šla najugodnejši odziv«. Gospoclje so se do danes skrbno čuvali razkriti to »koncepcijo«. Deplasirano in ne- resno je govoriti o novih koncepci- i jah. če je človek postal 35 ali 40 ali 45 let, pa do tedaj v vsein nacional- nem in javnem življenju ni ganil niti s prstom in je vsa vabila za so- delovanje vselej odločno odklanjal ter potem naenkrat začel govoriti o novem času in o pohodu »mladine«, kakor da bi bila zasluga, če je dni svojih boljših polovico prebil le z za- bavljanjem in omalovaževanjem po- I štenega nacionalnega dela, ali kakor \ da bi bil greh, če so drugi vse svoje j življenje posvetili javnemu delu. j Saj je značilno, da smo celo na usta- novnem zboru »Bran-i-bora« v Celju doživeli neokusne in nedostojne sa- le, ki so morda običajne in primerne v niiljeju kakega gostilniškega omiz- ja, ne pa na zboru tako resne orga- nizacije. In ti gospodje, ki tako radi govorijo o mladini, ki da j-e baje z njimi. so, ko so videli, kako enoduš- no je ravno mladina odklonila nji- hove naniere in njihove načine, ta- koj prišli s trditvijo o večini, ki je ustvarejna s pomočjo »mladih ljudi in nezrelih maturantskih (prav: visoko- šolskih) glasov« in podobno! — Gtede na pojasnilo celjskega žu- pana v »Glasu Naroda«. ki trdi, da je bil namenjen glavni udar našega članka >2upan, ki obstruira delo mestnega sveta«. žiipanu, moraino ugotovii, da je ta konstatacija v toli- ko netočna. ker je bil lianek v cc- loti in ne samo »z glavnirn udaiom« stvarna graja županovega postopa- nja in da sploh proti nikoniur in ni- čemer drugem ni bil namenjen. 1'gotovili smo že zadnjič. da je pre- is tožna večina zadnje občinske seic ! bila posvečena stvarneinu tlelu. da j je p?i bilQ treba uvodoma in ])ri slu- I eajnostih iznčsti gotove stvari, ki so > se izključno tikale županovega po- ] slovanja. Zaradi tega jo neresnična ¦ in Mcresna trditev, da sv je intei'- j pelii-alo o zadnjih skupščinskib vo- litvah oziro:na o stvareh, ki ne spa- dajo v |>Ienum mestnega ?-veta. Gosp. župan pride sain s seboj v iiasprotje. kt> najprej priznava, da je ! )>o skupščinskih volitvah odlagal se- i jo do 31. maja, ker inu je bilo po- ; vedano, da bo napaden zaraiM z-atlr- žanja pri skupščinskih volitvah. ta- koj nato pa pravi. dn je vendar skli- cal sejo, kei* je mnenja. da obravna- vanje skupš^inskih volitev nv spa- da na občinsko sejo. »Resnost in do- stojanstvo« občinske seje z iznešeni- nii interpeiacijami nista bili niti najmanj prizadeta. Ce sta utrpela, se je to zgodilo zaradi tega, ker je g. župan hotel vsak razgovor o svoji osebi in svojem udejstvovanju kot župan preprečiti. ker je na iz- nešene stvarne očitke oiigovarjai. da ničesar no ve, in se ne spominja, in ker je celö sejo zaključil, pa jo je potem vsled zahteve obfinskih svet- nikov moral takoj zopet otvoriti. — Dejstvo je, da je župan razžalil mest- ni svet, da je zato mestnemu svetu odgovoren in da na te in drug« stvar- ne očitke in kritike poslovanja ni znal in mogel dati odgovora. V takem po- lozaju je seveda zelo komodno sta- li.šfe, reči, da s-e ne sklife seje, ker se noče pripuščati l-azgovora o stva- i reh, ki ne spadajo v mestni svet, in če se z diktatorsko gesto kot sodnik ! v lastni stvari kratkomalo hoče za- treti inožnost takih stvarnih razgo- vorov. Ravnotako je zelo komodno. i vposlati uradni popravek, v katerem • se dejstva kratkomalo zanikajo. Če n. pr. vložijo vsi mestni svetniki pro- ti žiipanovemu postopanju pritožbo na g. toana, je nekoliko neresno. ako trdi potem uradni popravek (na ka- terega se po zakonu o tisku v isti številki ne sme odgovoriti), da je »mnogo občinskih svetnikov, ki se ne strinjajo s postopanjem nekaterih občinskih svetnikov naprani predscd- niku občine«. Za preklic seje, dolo- čene s sklepom mestnega sveta in s pristankom g. župana na 7. junija (in ne določene od žnpana, kakor on pravi), ni bilo nikakega povoda. ker župan ni mogel biti »poučen, da se pripravljajo nov< napadi nanj zaradi volitev«. Res je, da taka namera ni nikjer obstojala, ker je bilo to, kar je mestni svet hotel ugotoviti in gra- jati, že iznešeno in hoče mestni svet le stvarno delati. Ne bomo se spuščali v podrobnosti glede zadev, ki so nujne in ki jih je treba rešiti — v tej zadevi smo svo- je stalisče že povedali in smatramo polemiko za odvišno in neaktualno. Vse ckI nas navedene zadeve so nuj- lve. treba jih je rešiti in župan je ki"šil svojo dolžnost, ako je bežal pred ine- stnim svetom in se branil sklicati se- jo, ki bi se že po določbi še veljavnega mestnega statuta morala vršiti vsaj vsak mesec in ki je bila seclai še po- sebej «ioločena. Pravno povsem zgrešeno j'O, ako pravi g. župan v svojem popravku k našemu članku. da je upraviceno čr- tal točko dnevnega reda »slučajno- sti«. § T>9 določa v svojem 3. odstav- ku splošno za vse seje, da se na teh razpravlja o predmetih. ki so na dnevnem redu. Na dnevnem redu vsako seje, katero je sklical dosedaj g. župan dr. Goričan, so bile kot z-ad- nja točka »slučajnosti«<. Če določa ti paragraf v drugem odstavku, da A L B U S terpentinovo milo 2a vse dm in la vse pcnlo morn, župan sklicati najkasneje v treh dneh sejo za razpravljanje» ti- stili predmetov, zaradi katerih je zahtevala sklicanje tretjina mestne- ga sveta, je jasno, da mora na dnev- nem retlu take seje ravno tako biti točka slučajnosti. kakor na dnevnem redu l-ednih sej, ako so ohč. svetniki to točko zahtevali. NV drži trditev g. župana, da jo kritjo za podpoi*o obrtne razstave v proračunskih dvanajstinah nqzako- nito. Zakon dovoljuje tak postopek v § 155, pa tudi v § 119. kei1 zadostu- jp. da je v kaki partiji določ^n sploš- , v.\ y.nesek za razne podpore. Po § 120. ima mestni svet pravico vinnana in lahko med letom vsak čas spi^meni dotične flolnčhf» Vsp z-adeve — tudi one, ki teko že od jeseni — bi bile re- šene. ako bi bil župan red no vsak mesec sklioal sejo, in izostala hi vsa nesoglasja. Namestu stvarnega odgovora na iz- nešene očitke in opravičila, zakaj se seja tudi za mesec junij ni sklicala, se zateka. g. župan v svojem otlgovo- ru na razne očitke, ki se baje dviga- jo proti njemu, ki pa niso bili iziw- šeni niti v mestnem svetu. niti v na- šem članku. Svetovali bi g. županu. j «la raje ne govori o županski volitvi leta 1927., ker bi neradi iznesli ko- mentarje te županske volitve, ki jih podajajo njegovi tovariši iz tedanje organizacije radikalne stranke. Tega ni g. dr. Goričanu nihče očital, da je pi-eprečil kakršnokoli izvolitev v se- ! nat. V tej zadevi je sicer kršil disci- pline svoje organizacije kakor tudi sicer vctkrat, ali preprečil ni ni Ce- sar! Ob koncu izvajanj g. župana iiaj- ilemo zopet ono trditev o prizadeva- nju za veliko Celje. ki je bila žo v j volilnem boju tolikokrat i/nešena. ' Vprašanje komasöcije je stvarno in važno vprašanje, o katerem je mest- ni svet — zelo proti volji župana — zavzel resno svoje stališče in v ka- terem je tudi na zadnji anketi v ime- •m kluba mestnih svetnikov govoril predsednik g. dirrktor Mravljak za J široko komasaiijo. Mi ilobro venio, I da se ¦/. zlorabo komasacijskega. vpra- šanja hoče ustvariti razpoloženje proti mestnemu svetu in proti iz- i vestnim osebain, ziasti pri gospodar- j skih krogih, in ilobro venio, da se i povsem krivo predstavlja stvar tako. i kakor da bi bil za široko komasaci- jo le župan, dočim je v resnici sta- j lišče mestnega sveta to. da prepusti j banski upravi in ministrstvu izvedbo j komasacije tako, kakor je stvarno v j interesu obeh ob^in najbolj uteme- i ljena. Ce treba tudi najširše. Glede naprave novega kopališča je povedal g. župan samo pol resnice, ko ugotavlja, da že eno leto ni bilo seje. Resnica pa je. da je svet za let- no kopalisče po inicijativi mestnega sveta že kupljen. da pa v sedanjem trenutku za tozadevno delo potrebne- ] ga denarja — vsaj en milijon dinar- j-ev — ni lnogoče dobiti. i Od g. dr. Goričana mestni svet ni I zahteval drugega kakor lojalnost in j redno sklicevanje sej. stranka ]>a je i zahtevala otl njega linijo in iskre- nost. Kršil je prvo in kršil je drugo. Že ob ustanovitvi JNS se je vršil buren obi^acun met! njim in med te- danjo organizacijo radikalne stran- ke, v kateri je bil izgubii vsako za- slombo in vsako zaupanje. Res j-o, 1 da je prvi zapustil i"adikaluo stranko in se pridružil osnovateljem JNS, res pa je tudi, da je delal proti sklepom JNS in njenim interesom, da je tudi JNS prvi zapustil. jo v volilnem boju z letaki anonimnega volilnega odbo- ra. katerega predsednik je bil, stalno napadal. obdržal pa njene mandate! Več o teh in prejšnjih stvareh za enkrat ne pišemo, kakor sploh želi- mo, da bi bila debata s tem konča- j na, ker bi nam bilo neljubo, ako bi ' morali navajati podrobnosti, o kate- rih smo doslej molčali. Mestni svet ima obilo važnega in nujnega dela, ima voljo in sposobnost za to delo, želi si pa tudi za to delo potrebnega. mirnega ozračja. To želimo tudi mi in zato končujemo razpravijanje o nevšečnih pojavih zadnjega casa. Tožba ministra dr. Kramerja in Celjske posojilnice proti Stanetu Vidmarju Na lanskih bojevniških shodih je tedanji voditelj >Boja« g. Stane Vid- niar naperil mnoge svoje napade tu- di na ministra g. dr. Kramerja. Ta je vložil več tožb, za katerih razpra- vo je bilo končno določeno celjsko sresko sodišče. V sredo se je vršila razprava istočasno z razpravo o tož- bi Celjske posojilnice proti g. Vid- marju, ki je v svojem govoru v Ce- lju 10. maja, kažoč na Narodni dorn, last Celjske posojilnice. izjavil. da je ta stavba šla v inalho porodice da- nasnjih gospodarjev ter da se za nje- nimi zastrtimi okni skriva slab«, vest. Razprava je trajala od 8. do 12.30. Vodil jo je sodnik g. dr. Finž- gar. tožitelja dr. Kramerja je zasto- pal odvetnik dr. Ernest Kalan, toži- teljico Celjsko posojilnico odvetnik dr. Juro HraŠovec. obtoženca pa od- vetnika dr. Josip Ha«1»'1 '" Mirko Ho- • Cevar. Napram tožbi dr. Kramerja se j-2 I zagovarjal g. Vidmar, da je smisel posameznih stavkov, zaradi katerih je g. dr. Kramer vložil tožbo, na več inestih drugačen kot je faktitMio bil iznešen. Osobito kar se tiče inkrimi- nacije v zvezi z g»vorom o premo- ženju dr. Kramerja, izjavlja toženec, da ni očital, da bi bil dr. Kramer pridobil kako premoženje z zlorabo javnih funkcij, in to niti izrecno, niti smiselno. Zaradi tega tudi ne nasto- pa dokaza resnice za to, da bi si bil dr. Kramer karkoli pridobil z zlora- bo javnih funkciji Kar je toženec tozadevno govoril, je govoril le r. ozirom na to. da je dr. Kramer na nek em sestanku JNS l'eagiral na go- vorice, ki so krožile okrog o tem, da ima ogromno premoženje tu fn v ino7.emstvu. Dr. Kramer je reagiral na tak način. kakor da bi te govori- ^e izhajale od bojevnikov iti kroga Stran 2 v,\;i i>.»;..i. i. \n. 1H35. Stov. , Atlet in učenjaM i f-S-'j kaj jc obcma -lEw-*! \ ~r_ Xj^> ncobhodno M&^^. Y^VfVJ potrebno ? ^H^^l bonbon PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB vkioi; tožem-a. Zaradi tega je tudi ! obtoženec repliciral na izvajanja dr. Kramerja in na njegov poziv, da na- pravi hilanru, pri teni se ye pa i/.- regno zavaroval, da govorice, ki so krožile o dr. Kramerju, n"e izvirajo od bojevnikov in bojevniki o tern tudi 11 iö ne vetlo. Očitek, da je A»i- seluost dr. Kramerja taka, da sma- tra javne funkcije za kšeft in obrt. je bil sanio pogojen. Zato ga tudi ne bo dokazoval. ker g\i ni izrekel. Ka- zina je res prešla v preobratu v ro- ke neke ozke družbe, kar se lahko ugotovi potom z-aslifcanja prič Ado!- fa Ribnikarja in dr. Kramerja, razen toga tudi društvenega registra. Vse drugo, kar je v svojih govorih < iznese'l, smatra obtoženec sanio kot kritiko političnih razmer. Da dokaže upnavičenost t*e svoje kritike, navä- ja obtoženec. da je dnevnik »Jutro« prinesel >deauncijacijo« o njegovem premoženjskein stanju. Xa s-estanku v Kn^ini ip bilo tudi iznešeno. da do- la društvo Boj z itatijanskim deiuir- i join! Kolikor bi njegova kritika po- ; ! litičnih ra/.mer presogala nv?je. iz- ! | i;>\N:i io?.o:i.h', ila se poedini • ; poi'diiu' ihkrimiiiaeiie up - , • ¦ na rasebnega tožika dr. Krain?rja. l»stzprava jo bila pivložena zaradi :.aslišanja priC- o teni, da govorii- o dr. Kramerju jii ?iril tožener, teniveč 1 drugi. : Slediia je ra/prava o tožbi Oljske posojilnue. Zaslišanih je bilo mno- go pi " l iislu obtožnice so v glav- ttcYu ; ..li gg. Rado Pečnik. Mi- j Ian Cetina, tuajor v pokoju Vekoslav Fon in major v pokoju Rudolf Orel, doLiin so prise dr. Ivan Likar in dr. Alojzij Voršič ter Fedor Gradisnik, Aleksander Veble, Josip šribar in Maksim Sri bar delno izpovedale v smislu obtoženč-evih navedb, deloma pa izjavile, da se ne spoininjajo toč- no inkriininiratiih besed. Sodnik dr. Finžgar jo nato odločil, da se v tej zadevi zasliSijo tudi člani upravnega sveta Celjsk? posojilnke v dobi nje- nega preosnovanja iz zadruge v del- niško družbo. g^. Emilijan Lilek, dr. Josip Karlovšek. prof. Josip Kožuh in Robert Diebl. Obtožencev zagovornik je predlagal, naj Celjska posojilnica izrofi svoje knjige in ostalo gradivo, iz katerih je razvidna likvidaeija za- druge in ustanovitev Celjske posojil- nite kot delnišk-e družbe. Kot i/.ve- denca naj se zaslišita šef revizijske- ga odbora Priv. agrarne banke go>p. Miloš štibler in končno še minister dr. Anton Korošec. Sodišč? je raz- pi'avo odgodilo za nedoločen čas. Zborovanje sreskega zdtuženja trgovcev v Celju V luiek 25. junija je bila v mali dvorani Celjskega doma 12. redna glavna skupščfna Združenja trgov- oev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšali. Zborovanje je vo- ! dil prvi podpredsednik g. Mastnak iz Št. Jurija ob j. ž., ki se je v uvodnih besedah spominjal smrti pokojnega kralja in med letom umrlih članov. Nj. Vel. krälju Petru II. so zboroval- ci obljubili zvestobo in vd-anost. ZTOI je zastopal konzulent g. Žagar. Zve- zo pa tajnik g. Kaiser. Xato je podal tajnik Združenja g. Veble poslovno poročilo. iz katerega je razvidno, da se je Združenje zani- malo za vsa vprašanja lokalnega zna- čaja in za vsa vprašanja v borbah za zascito splošnih gospodarskih in- teresov. Blagajniško poročilo je tudi podal g. Veble. Za nadzorni odbor je poročal g. Maks Cukala, ki je obraz- ložil ogromno delo uprave ter gra- jal desinteresiranost članstva za sta- novsko organizacijo. O situaciji na- Žeg-a gospodarstva je poi'ocal posla- nec g. Pevec, ki se je dotaknil vseh važnejših vprašanj, ki zadevajo po- sebno trgovce iz ten treh srezov (sad- jarstvo, bmeljska trgovina itd.). V imenu zbornice je govoril g. Žagar, ki je razpravljal o vzrokih naše gospodarske depresije in o njenib po- sledicah ter o delu zbornice za zbolj- šanje gospodarskega }>oložaja ter o raznili drugib aktualnih zadevah. ki zanimajo trgovce, o odpiranju in za- piranju trgovin. o komasaciji občin itd. Zvezni tajnik g. Kaiser je pripo- ročal zborovalceni, naj se čvrsto okle- nejo svoje stanovske organizacije. Pri debati o novem proračunu so bi- le posebno iznesene želje in zahteve, naj se pix>i\iL'unske potrebščine zni- žajo, nato pa je bil proračun sprejet. Pri volitvab sta bili vloženi dve kandidatni listi za kandidate za celj- ski srez. Izvoljena je bila druga kandidatna lista z enim glasom ve- Čine. Za oeljski srez so bili izvoljeni: Pilih Viktor. Tiršek Josip, Cvenkel Anton. Maršič Riko, Mastnak Franjo. ; Košir Ludvik, za namestnike: Hob- j njer Milan in Sulzer Adalbert. Za ! gornjegrajski srez so bili izvoljeni: Baeun Franjo, Druškovič Karcl, Zmavc Franjo in Turnšek Maks. za namestnike: Remit" Ferdo in Mikuš. Za šmarski srez so bili izvoljeni: Preaz Alojz, Loscbnigg Edo, Pauko Franjo, in za namestnike: Löschnigg Ivian in Pregiad Rado. V častni od- bor: Pikl Franc, Žalec. Rednak Ste- I fan in Laurie Josip, Vransko. Za de- legate zveznega občnega zbora: Pilih. Košir, Cvenkel, Bačun, Druškovič, Preaz in Löschnigg Edo | Pri samnstnjnih predlogib so bili sprejeti: predlog za uvedbo obevzne- ga stanovskega glasila, za odpravo krošnjarstva in prodaje .koruze in moke na krošnjarski način, za od- pravo prodaje koruze \>o občinali. /a reglementacijo dobave soli in odpra- vo /aračunavania solnih vreč, za vpostavitev telefonskega omrežja v kozjanskem okraju. za znižanje že- lezniške tarife pri prevozu raznih živil in vseh vrst lesa. V debato je prišlo vprašanji? s'eglementacije hmeljsketrgovine. Ta debata je bila zelo burna in rešena na ta način, da skliče uprava v najkrajšein času aii- keto vseh Čhanov, ki so upravičeni tržiti s hmeljem, da se na tej anketi regulira dogovor za reglementacijo hmeljske trgovine. Ta debata je bila razpravlja o postavitve hmeljske sek- cije. V istem smislu je bilo tudi skle- njeno. da sklice uprava vse lesne tr- govce na sestanek zaradi izvolitve uprave sekcije. Pripravljenega je bilo še nmogo drugega gradiva, ki ga pa zaradi poz- nega časa in ker je članstvo začelo odhajati, ni bilo več mogoče obrav- navati. zaradi česar je predsedujoči zaključil zborovanje. ki je trajalo od 9. do 13.45. Politični pregled Nova vlada Dne 24. jnnija ob 5. popnldne je nova vlada dr. Milana Stojadinovi- ča položila prisego. Kraljevska vlada je takole sestavljena: predsednik ministrskega sveta in znnanji minister DR. MILAN STO- JADINOVIČ, senator in minister n. r.; notranji minister DR. ANTON K0- ROŠEC, bivši predsednik vlade; | minister za vojsko in mornarico I armijski general PETER ŽIVKOVIČ, | minister n. r.; j minister za promet DR. MEHMED ] SPAHO, bivši minister; I kmetijski minister INŽ. SVETO- ZAR STANKOVIC, nar. poslanec in bivši minister; « minister za socialno politiko in ' narodno zdravje NIKOLA PREKA. I nar. posLanec in bivši minister; ' pravosodni minister DR. LJUDE- ; VIT AUER, nar. poslanec in mini- ! ster n. r.; 1 gradbeni minister MILOš B0BI6, '¦ bivši predsednik beagrajske občine; minister za trgovino in indnstrijo DR. MILAN VRBANIČ, minister na razp.; finančni minister DR. DUŠAN LE- TICA, pomočnik finane, ministra-, prosvetni minister DOBRIVOJE STOŠOVIČ, narodni poslanec; minister za same in rudnike IG- NJAT STEFAN0VI6, narodni posla- ! nee; minister za telesno vzgojo prebi- valstva MIRKO KOMNENOVIČ, nar. poslanec; ministra brez portfelja DR. ŠEFKI- JA BEHMEN, bivši minister in DJU- RO JANKOVIČ, bivši narodni posla- nec. 1) Vlada pomirjenja. Predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Mi- lan Štojadinovič je dal novinarjem izjavo, v kateri je povcVaril. da je no- va vlada s-estavljena v znaku pomir- jenja duhov in da ostane zunanja })ol i t i ka neizpremenj na. p Nova vlada bo imela v Narodni skupsčini večino. Narodna skupšči- na se bo sestala v četrtek 4. t. m. Celje in okolica c Na Vidov dan so biie v opa- tijski, pravoslavni in Gvangeljski cerkvi službc božje ob prisotnosti zastop- nikov civilnih in vojaških oblastcv in uradov, mestne in okoliške občine, sol, korporacij in društev ter velikega štcvila občinstva. Ob lO. so bile na vojaškem pokopališču spominske mo- litve, ki so jih opravili katoliški, pra- voslavni in evangeljski svečenik. Sole so imele zaključne službe božje, nato pa so bile v šolah vidovdanske pro- slave, združene z razdelitvijo izpri- čeval. c Papežev legat kardinal Hlond, primas Poljske, je potoval na vožnji na evharistični kongres v Ljubljani v petek ob 15 45 skozi Celje. Na peronu je bil zbran oficirski zbor s poikovni- kom g. Golubovičem, postrojena je bila častna četa vojakov, navzoči so bili zastopniki oblastev in uradov ter mnogo drugega občinstva. Kardinala so pri | izstopu iz vagona pozdravili mestni župan, opat g. Jurak in neka deklict.J ki je izročila kardinalu lep so pelt.« Kardinal se ie z navzočimi razgovarjila v slovenskem jeziku. Pa krat stanku se je visoki gost ob . vzklikanju množice odpeljal dalje proti i Liubljant. | c O prazniklh je toplo solnčn» j vrern? omogočilo nešteto iz'.etov v 1 bližnjo in daljno okolico, mnogo ko- j palcev pa ie iskalo ohlajenja v valovih j Savinje. Živahno vrvenje je bilo v j Logarski dolini in na Savinjskih pla- 1 ninah. Planinske postoianke SPD v 1 Logarski dolini, na Okrešlju in Kamni- J skem sedlu so bile izredno dobro 1 obiskane. Prispeli so luristi iz dravske in savske banovine, Avstrije in Nemčije. c Likvidacija podružntce Jugosi. Matlce in ustanovitev »Bran-i bora« v Celju. V četrtek zvečer je bil v mali dvorani Narodnega doma ob lepi ude- ležbi občni zbor podružnice Jugoslo- venske Matice v Celju. Predsednik g. dr. Bavdek se je najprej spominjal blagopokojnega kralja, nato pa je po- dal historijat JM in njene ceiiske po- družnice ter poročal, da seje osnovalo druStvo »Bran-i-bor« z istimi narodno- obrambnimi cilji, kakor jih je imela JM. Po poročilu blagajnika g. ravn. Mirnika je občni zbor soglasno sklenil likvidacijo podružnice JM v Celju in ustanovitev mešanega društva »Bran- i-bor« v Celju. PremoŽenje likvidirane podružnice JM pripade novemu druStvu. Članaršna znaša 1 Din mesečno. Na predlog šol. upr. g. Voglarja je bil izvoljen prvi druStveni odbor, ki ga tvorijo predsednik g. dr. Bavdek, pod- predsednik g. prof. KovaČič, tajnik g. A. Luznik, blagajnik g. direktor Mrav- ljak, g. J. Jagodič, g. Roš in gdt. I. Zupančičeva, namestniki so gg. dr. Fiajs, Milan" Orožen ml. in V. Prelog, člani nadzornega odbora pa gg. ravn. Černelč in Reya ter gdč. Sepejeva. Protipredlogi odvetnika g. Mirka Mo- čevarja glede volitve odbora so ostali v manjšini. Strokovno izdelane ODEJE in hOŠKO PERILO kupite poceni Ie pri tvrdki FRANC D0B0VIČNIK. CELJE c Promocfja. Na Vidov dan ie bil g. Pavel Schwab, sin zdravhika in skladatelja g. dr. Antona Schwaba v Celju, na ljubljanski univerzi promo- viran za doktorja prava. Čestitamo ! Zvest spremljevalec za weekend, tramping, : sport, turistiko, za po- i tovanje in letovišče je I I MMmmmfL iiepremočljivi HUBERTUS Zakaj ? IZato, ker vas varuje ¦ pred nenadnimi polet- nimi nevihtami, ker je nepremočljiv. 2 Zato, ker je topel, pa ¦ vas varuje pred večer- nlm hladom v gorah. A Zato, ker vam služi O« mesto pregrinjala pri prenočevanju, ker je dovolj širok. 4 Zato, ker vas ne ovira, ¦ ko ga nosite, ker je lahek. Zato si ga nabavite v najbližji prodajalni TIVAR OBLEK štev. 27. »Nova Doba« 1. VII. 1935. Stran 3. c Celjsko pevsko društvo je imelo v čctrtck zvGčer svoj 42. redni občni zbor. Predsednik g. Fink se je naj- prcj spominjal blagopokojnega kralja, nato pa je članstvo izrazilo neomaj- no zvestobo in udanost Nj. Vel. kralju Petru II. Sledila so poročila funkcionarjev, iz katerih je razvidno, da jc bilo društvo v pretekli poslovni dobi zeio delavno, saj je nastopilo 17 krat javno, med drugim tudi na dveh lastnih velikih koncertih. Na koncertu letos 9. maja je bilo društvu izročeno najvišje odlikovanje, s ka- terim je bilo društvo odlikovano ob svoji 40 letnici. Tudi stanjc blagajne je povoljno. S tem je dana podlaga za nadaljno dclovanje. Društveni in- vcntar, ki ga tvorijo prapor. notni material, klavir, umetniške slike in drugi predmeti, predstavlja lepo vrcd- nost. Četudi je utrpel zbor precejšnje izgube, ker jc odšlo vgč pcvk in pev- ccv iz Celja, šteje danes vendarle 58 članov in članic mešancga zbora. Pri volitvi odbora je bil izvoljen dosedanji predsednik g. Konrad Fink, v odboru so nadalje gg. prof. Mlinar, Tone Kresnik, Lojzc Jagodič, Franjo Jager, Mirko Kovač, Karol Pcrc, Stanko Krajnc, Stefan Stor, Franc Škof, ga. Četinova, gdč. Cirila Karbova in gdč. Pongračičeva. Pregledovalca računov sta gg. dr. Rajh in Anton Oražem. Dosedanji pevovodja g. Pec Šegula in društveni praporščak g. K. Perc sta biia ponovno izvoljena s prisrčnim aplavzom. Ob zaključku se je pred- sednik g. Fink zahvalil dosedanjim funkcionarjem in zboru ter želel za- služen počitniški odmor s pozivom, da bi se članstvo v bodoči sezoni lotilo dela z nezmanjšano vnemo v procvit inrazmah naše glasbene kulture. c Advokatski izplt je položil pri ape'acijskem sodišču s prav dobrim uspchom g. dr. Karl Urch, advokatski pripravnik pri g. dr. F. Zanggerju v Celju. Čestitamo! c Diplomiran je bU na filozofski fakulteti zaqrebske univerze g. Oskar Reddi iz Celja. Cestitamo ! c Cirfl-Metodov kres na Starem gradu bosta žgali moška in ženska podružnici C M D v Celju v četrtek 4. t. m. o mraku. Na sporedu je tudi govor in petje celjskih pevcev. Udele- žite se kresovanja v čim večjem šte- vilu! c Na drž. realni gimnazij! v Celju se :e vršil pod predsedstvom ministr- sk'ega odposlanca gosp. Franca Vrhov- nika, inspektorja prosv. oddelka kr. banske uprave v Ljubljani, višji tečajni izpit od 16. do 25. junija. K izpitu se je prijavilo 31 kandidatov in kandida- tinj. Vsi so višji tečajni izpit uspešno dovršili. Na osnovi čl. 16. pravil o višjem tečajnem izpitu je bilo na podla- gi letnih ocen in pismenih izdelkov oproSčenih ustnega izpita 7 kandida- tov in kandidatinj. Višji tečajni izpit so napravili: Bevc Rihard, Crkvenik Gregor, Didek Jožef, Dreu Bogomir, Fink Emil, Fischer Franc, Gorečan Jo- sip, Grobelnik Avgust, Hrček Alojz (oproščen ustmenega izpita), Hribernik Ivan (oproščen), Jerin Marija, Kač Aloj- zij, Kalan Majda, Lavrenčič Estera, Ne- doh Franc, Pešec Franc, Plajh Avgust, Povh Ivan, Prekoršek Branko (oproščen), Prodnik Mirko, Rozman Karel (opro- ščen), Safonov Nikolaj, Savelli Viljem, Stern Viljem (oproščen), Šubic Erna, Šubic Mario, Umek Brunon, Vrabič Olga (oproščena), Vrecer Karel, Widmar Konrad, 2alokar Srečko (oproščen), Žagar Dušan. K nižjemu tečajnemu izpitu je bilo pripuščenih 114 učencev in jčenk. Na podlagi letnih ocen je bilo oproščenih izpita 36 učencev in učenk. Nižji tečajni izpit so uspešno dovršili 104 učenci in učenke, 9 jih ima popravni izpit, 1 je padel za 1 leto. Za sprejemni izpit dne 27. junija se je prijavilo 243 uČencev in učenk. To je najvišje število novincev, ki ga more doslej zabeležiti zavod. c Vpisovanje v I. razred obeh mestnlh narodnlh šol bo v soboto 31. avgusta od Q. do 12. in od 15. do 18. ure v upraviteljskih pisamah. Isto- časno se bo vpisovala tudi deca z do- po!njenim 4. letom v zabavišče (otroški vrtec) v pisarni upraviteljstva mestne deške narodne sole. c Delovnl trg. Pri celjski borzi dela je bilo 30. junija v evidenci 356 brez- poselnih (301 moški in 55 žensk) nasproti 357 (299 moškim in 58 ženskam) dne 20. junija. c Marija Ranzlngerjeva f. Na Vidov dm je umrla v Celju (ASkerfeva uiica 17) v starosti 61 let ga. Marija Ranzingerjeva. roj. Skender, soproga znanega trgovca g. Franca Ranzingerja. Truplo pokojnice so prepeljali po blagoslovitvi danes v Gradec, kjer bo jutri ob 16. vpepeljeno. Blagi pokojnici bodi ohranjen časten sponiin, svojcem naše iskreno sožalje ! c Žetev smrti. V Celju je umrl v 70. letu starosti šol. upr. v p. g. Franc Rant, v Liscah pri Celju 20. junija v starosti 85 let znana vrtnarica ga. Ana Praschenova, v Ipavčevi ulici v Celju 26. junija v starosti 70 let dolgoletna oskrbnica mestnega parnega in kad- nega kopališča gdč. Katarina Ernstova, v bolnišnici pa 76 letni nadučitelj v p. g. Franc Setinc iz Slivnice pri Celju in 46 letni Josip Cinek, prodajalec pri tv. D. Bernardi v Celju. N. p. v m! c Oblsk tujcev. V juniju je obiskalo Celje 1035 tujcev (715 Jugoslovenov in 320 inozemcev) nasproti 10^4 v le- tošnjem maju in 899 v lanskem juniju. c Umrljivost. V juniju jc umrlo v Celju 30 oseb (3 v mestu in 27 v bol- nišnici), v okoliški občini pa 9 oseb. c Zaključek moškega krojnega tečaja v Celju. Šesttedenski krojni tečaj, ki ga je na žeijo društva obla- čilne stroke v Celju priredila kr. ban- ska uprava v Ljubljani, se je zakljuČii 24. junija s prav dobrim uspehom. Te- čaj je vodil obrtni učitelj g. Alojzij Knafelj, ki je pole* krojnega risanja dal tudi navodila o mojstrskih preiz- kušnjah in obrtni kalkulaciji. Tečaj je posečalo 21 mojstrov in pomočnikov. Gosp. Knafelj je ob zaključku omenil pomen strokovne izobrazbe »n tudi povdarjal, naj bodo udeleženci hvaležni vsem, ki so pripomogli, da se je tečaj 'vršil. Predsednik druStva oblačilne stroke g. Ivan Kolenko se je zahvalil gosp. učitelju za trud, kr. banski upravi pa za prireditev tečaja in tudi Zbor- nici za TOI, ki je dala učni prostor brezplačno na razpolago. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 2. julija od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova 8, pritličje, levo. c Stavbna zadruga drž. uslužben- cev v Celju sporoča svojim čianom. da ie posetnikom prestolnice dana v juliju in avgustu posebna ugodnost za bivanje proti plačilu 180 Din za 5 dni od- nosr.o 300 Din za 10 dni in to za sta- novanje. zajtrk, obed in večerio v »Zadružnom konačištu Saveza nabav- ljačkih Z2druga drž. službenika v Beo- gradu«. Nadaljna pojasnila daie odbor. c Vse gg. fotoamaterje, ki so na- pravili posnetke veslaške tekme Ja- dranske straže v Celju prosi odbor, da bi mu proti event, odškodnini odstopili po eno ali dve kopiji uspelih Dosnetkov. ki jih potrebuje za svoj ar- hiv in za društveno glasilo. c Pristojbine za uporabo mestnih cest in ulic. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Ministrstvo financ je z rešitvijo z dne 26. III. 1935, Br. 2280- VII odobrilo mestni občini celjski po- biranje pristojbin za uporabo mestnih cest in ulic, in sicer: a) za voziček za ambulantno prodajo sladoleda, peciva in jestvin 300 Din, b) za ivsak odde- lek stojala za 1 kolo, postavljeno na cesti ali ulici 100 Din, c) za mobilno bencinsko črpalko na ulicah in cestah 100 Din na leto. c Zahvala. Podpisani izrekam naj- iskrenejšo zahvalo DruStvu jugoslov. obrtnikov, podružnica Celje, ki se me je spomnilo v mojem bednem stanju ter mi kot onemoglemu obrtniku na- klonilo 300 Din podpore. Za veliko- dušnost in za skrb, ki jo posveča to društvo obrtniStvu, je moja dolžnost, da društvo priporoČam predvsem mlaj* §im obrtnikom, da se ga oklenejo in in ga v niegovih stremljenjih podpirajo. Štefan Strašek. c Dospelost davkov v tretjem Četrtletja. Davčna uprava v Celju opozarja, da so dospeli 1. julija v plačilo 3. četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet, davka na luksus in vojnice, 15. aprila pa dospe v plaČilo 1. polletni obrok zemljarine. Davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo najpozneje do 15. avgusta. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati davek na rente, morajo odpremiti pobrane zneske po seznamku za I. polletje 1935 do vštega 14. avgusta. Davčni zave- zanci splo5nega davka na poslovni promet in davka na luksus, ki plaču- 1 jejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za 2. četrtletje 1935 najpozneje do 30. julija. c V spomln na pokojnega g. Franca Ranta je naklonila rodbina Rantova okoliški deški narodni Soli v Celju 200 Din za revno deco. Šolsko upra- viteljstvo izreka iskreno zahvalo ! c Nočno lekarnlško službo ima do 5. t. m. lekarna »Pri križu<. i š Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima do 6. t. m. HI. vod, reševalno I. skupina, inspekcijsko nam. povelinika g. Kališnik. c Barve, črnila, tuše, risalne po- trebščine, nalivna peresa v največji izbiri po vseh cenali, albume in spo- minske knjige kupite zelo ugodno pri K. Goričar vdv., Celje, Krlaja Petra cesta 7, knjigarna in veletrgovina s papirjem. Dnnajska vremenska napoved za torek 2. julija: Jasiio. vroče. mož- liost neviht. Vojnik. Sokolsko društvo Vojnik je priredilo 16. iunija t. I. na svojem let- nem telovadišču javni nastop vseh od- delkov, s sodelovanjem sosednjih druš- tev Celje, LjubeČna-Trnovlje, Dobrna in Vitanje. Soored je bil zelo pester. Br. starosta Jul. Šinigoj je pozdravil v kratkih prisrčnih besedah goste in te- lovadce; spominjal se je v iskrenih be- sedah umrlega Voditelja Uedinitelja kralja Aleksandra 1. in našega prvega Sokola, mladega kralja Petra II. Iz grl vseh navzočih je zaoril navdušeni »Zdravo!* in »Bože pravde«. Nastop je otvorila moška deca z izvedbo župnih vaj »Drvarji«. Nato nam je ženska deca ljubko izvajala župne vaje »Perice«. Moški in ženski naraščaj je skladno in lepo re§il svoje za letos predpisane vaje. Sledila je vaja članov in članic. Obe skupini, posebno članice, sta izva- jali vaje brezhibno in želi buren aplavz. Med posameznimi točkami so se od- likovali posebno celjski Sokoli v orodni lelovadbi. Vse točke je spremljala na klavirju s. Mira Jankovičeva. Prireditev so posetili tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, starosta celjskega so- kolskega društva br. dr. Milko HraSo- vec ter mnogo drugih gostov iz Celja, i Dobrne, Vitanja, Šmartna, Frankolovega itd. Vreme je bilo krasno, prireditev je potekla v splošno zadovoljstvo. Griže pri Celju. Prostovoljna gasil- ska četa je v Grižah je priredila v nedeljo 16. junija slavnost blagoslovitve nove motorne brizgalne. V sedanji splošni gospodarski stiski je mogoče doseči tako lepe uspehe samo s po- žrtvovalnimi člani pod vodstvom agil- nega predsednika g. M. Cokana. Slav- nosti so se udeležili tudi predstavniki caljske gasilske župe starešina g. Go- logranc in tainik g. Bervar iz Celja ter g. Virant iz Žalca, ki je prevzel povelj- stvo. Domači župnik je čestital gasil- cem k pomembni pridobitvi. Tudi župni starešina ie pohvalil požrtvovalno delo gasilcev. Mladina je prisrčno pozdra- vila ge. kumice in župnega starešino, katerim se je ob koncu zahvalil še g. predsednik. Za lepi gmotni uspeh gre predvsem zahvala kumicam gospem A. Piklovi, Malusovi, Kendovi in Po- tratovi. Pogrešali pa smo zastopnika občinske uprave. Gledalisce „Matiček se ženi<( Ljubljanska drama je zaključila se- zono Mestnega gledališča v Celju v petek 23. junija zvečer z vprizoritvijo znane komedije »Matiček se ženi», ki jo je predelal Anton Linhart po komediji La Folle Journee, ou !e Ma- riagc de Figaro, ki jo je 1. 1784. na- pisal M. De Beaumarchais. Režiser dr. B. Gavella jc igro na novo ob- delal, ji dal enotnost in poskrbel za krepko diferenciacijo vlog. Dognane, z dobrim humorjem pre- pojene like so izvrstno podali g. Sancin (Maticek), ga. M. Danilova (Nežika), g. Levar (baron Naletel),ga. Nablocka (Rozalija) in ga. Šaričeva (Tonček). Originalne komične like so ustvarili gg. Cesar (Zmešnjava), Danes (Budalo) in Potokar (Gašper). Zelo so se uvcljavili tudi g. Kralj (Žužek), ga. Vida Juvanova (Jerica), g. Crnobori (Jaka) in g. A\urgelj (birič). Živahno. skrbno izvedcno igranje, I dobre rnaskc in kostumi, okusne sce- g Lepi zobje brez § M zobnega kamna 1 U tako preprosfo! § g Vzemi g M SAWCDV g B PROTI Z0BNEMU KAMNU [ »NOVA DOBA« je izšla zaradi obil- nega dela v tiskarni namestu v čelr- tek šele danes, v ponedeljek, kar naj blagovolijo cenj. čitatelji oprostiti. PRIHODNJA ŠTEVILKA bo izšla v petek 5. t. m. popoldne. nerije in učinkovita razsvetljava so pripomogli k popolnemu uspehu. Ob- činstvo ie živahno aklamiralo igralce. Ge. M. Danilova in Nablocka sta pre- jeli dva lepa šopka. —rp— " Gledaliski abonenti se pozivajo, da poravnajo zapadle obroke takoi v knjigarni »Domovini«. Sport t SK Celje : team Zagreb 3 : 3 (1:0). Zagrebški »Merkur« je priredil na Telovo izlet v Celje. Ker je pa bila v sredo zvečer v Zagrebu silno ne- urje, so se mnogi prijavljenci zbali in so ostali doma. Ob 17. se je pričela na Glaziji nogometna tekma med te- amom Zagreba in SK Celjem. V teamu Zagreba, ki ga tvorijo člani »Merkurja«, so igrali člani Concordije, Gradjan- skega, Haška, Makabija, Zagreba in Uskoka. Igra je bila lepa, ves čas od- •prta zanimiva in napeta. Tehnično boljši so bili Zagrebčani, ki so dobro startali, lepo podajali. Imeli so nekaj več od igre, v drugi polovici drugega polčasa pa so prešli Celjani v premoč. Celjani so igrali požrtvovalno in bolj povezano, nego obicajno, nekaterim igralcem pa je manjkalo starta in od- ločnosti. Goli za Celje so padli v 43. minuti prvega polčasa (lastni gol Za- grebčanov) ter v 20. (zopet lastni gol Zagrebčanov) in 37. minuti (11 me- trovka) drugega polčasa, goli za Za- grcbčane pa v 2. (11 metrovka), 4. in in 15. minuti drugega polčasa. Gle- dalcev je bilo okrog 500. Tekmo je sodil g. Veble objektivno. t SK llirija : SK Celje 7 : 1 (1:0). Dne 23. junija je doživelo prvo mo- štvo SK Celja, ki je nastopilo v o- slabljeni postavi, v Ljubljani v pod- savezni tekmi z Ilirijo hud, a nepo- treben poraz, ki je oškodoval renomc SK Celja in celjskega sporta. t Celjski nogomet o praznlkih. Na praznik sv. Petra in Pavla je vojaški team 39. p. p. na Glaziji premagal s 3 člani prvega moštva ojačeno mla- dino SK Celja v razmerju 3 : 2 (0 : 2), v nedeljo pa je mariborski Železničar na igrišču pri »Skalni kleti« premagal celjske Ätletike v razmerju 6 :3 (4:2). Književnost 1 Revija naših lepih krajev. Prav- kar smo prejeli prvo številko nove revije »Jagoslovenski turista — Na- ša pota«, ki je nast-ala iz obeli dose- üanjili jugo^lovenskih turističnih re- vij »JugoslQvenski turista« in »Naša pota«. V uvodni besedi je pojasiijen vzrok fuzije: vzbujati ljubezen do krajev naše lepe domovine je bil do- slej cilj obeh revij, ki ju je končno tudi združil v interesu našega turiz- ma in propagande 7anj. Revija je iz- šla v izredno okusni opremi in jo krasi mnogo res umetniških slik. Od slovenskih fotoamaterjev sta zasto- -¦¦-...... Stov pana prof. I. Noč in Fr. Kražovec. lz pestre in zanimive vsebine omenja- mo Anticeva clank-a »Spoj zaledja s raorem«, ki v njem dokazuje potrebo stalne avtobusne zveze Ogulina z No- vim, in »Crikvenica — Selce« z za- nimivim opisom tega našega najlep- šega kopališča rra Gornjem Jadranu, daijo zanimiv opis Pelješca, obširon članek o razvoju in sedanjem stanju turizma v Dubrovniku in okolici, članek »Šta je uradjeno za naš turi- zam u 1934. godini«, ki je bilanca neu šega lanskega turistiCnega dela, in Regallyjeve članke »Vtisi s pota pro ti niorju«, ki v njem reportira svoje vtise s pota proti morju po železniei, »Naša krila v vetru«, ki v njem opi- suje vtise s pota proti morju po zra- ku, »30-letnica turistiCnega dela dr. Rudolfa Mama« s pregledom jiibi- lantovih naporov za povzdigo naše- ga tumma, »Zelexnice v .sluiw *"_ *j. —"' ------ jl 11«.— ^^S. tunznva« z vsemi potrebnimi podrobnimi pojasnili v zvezi z novi- mi železniškimi turističnimi tarifni- mi popusti in »Slovenska Ijetovališta i lječilišta«, ki v njem podaja pre- gledno sliko vseh naših važnejših in omembe vrednih turističnih krajev. Uredništvo nove revije je v rokah g. Vladimira Regallyja, ki je doslej že tri leta urejeval »Jugoslovenskega turista«. a dve leti »Naša pota« in s svojim delom clokazal, da tudi Jugo- sloveni moremo imeti prav tako re- prezentativno turistično revijo, ka- kor clruge države. Pohvaliti moramo ziasti tudi nagradni foto-natečaj no- ve revije, ki ga je razpisala z name- nom, da zbere čirn več najboljših slik iz življenja naših krajev in ljudi. Od 10O lepih in zanimivih nagrad ome- njamo ziasti brezplačno vožnjo v I. razredu luksuznega parnika do Ko- tora in nazaj, brezplačne lete, brez- placne avtobusne vožnje v razne kra- je naše domovine in druge. Foto-na- tecaj bo zaključen 15. julija, ko bo posebna žirija, ki jo sestavljajo ured- niki gg. RavJjon, Gaber in Regally, ravnatelj Pin tar in fotoamaterji Kor- nič, Kermavner in Kos. vse slike pre- gledala in soclelujoeim prisodila na- grade. Uredništvo revije je v Ljub- Ijani, poštni predal 114. Kino Kino Union. Ponedeljek 1. julija : »Neke majske noči« (»Mladi baron Neuhaus«). Izredno lep film po ko- mediji Stefana Kamare. V glavnih ulogah Viktor de Kowa, Käthe von Nagy, Hans Moser, Christi Mardayn in Oskar Sima. Glasba: A. Melichar. Predigra: zvočni tednik. — Torck 2. in sreda 3. julija: »Zlata Katarina«. Izvrsten češki film po gledališkem komadu N. Holleho. V glavnih ulogah A. Nedošinska, Lida Barova, L. Bor- ski in O. Korbelar. Glasba : J. Kumok. Predigra: zvočni tednik. Papirnate serviiete toaletni papir, papirnate krožnike kakor tudi vse druge vrste papirja in pisarniške po- trebščine kupite poceni pri tvrdki •Franc LeskovšeK knjigarna in trgovina s papirjcm Celje, Qlavnl irg 16 Lepa trgovska hisa v ccntru mesta, v Gosposki ulici poleg Glavnega trga, se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, predsoba v novi vili se odda v Celju, Krekova cesta 33. ___________________________________________________________________________m________________________________________________________________________________________________________ i Učenec z najmanj 2 razredoma meščanske sole se sprejme v elektrotehnični trgovini Karol ' Florjančič, Celje, Cankarjeva cesta 2. ! 2 sobno stanovanje s e odda stranki brez otrok. Vprašati: Krekova cesta 9. | Stanovanje z 1 sobo in kuhinjo, oz. 2 sobama in priti- , klinami se lšče. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. w Celju _____----------------------— ! _ V LASTNI HISI NARODNI DOM | Glavnica in rezerve nad Din 16,200000*— i Kupuje inpro- dajo devlase in valute ! Izdaja nverenje za l*7oz blagä Sprejema hranilie vloge na knjižice in tekoči račun ter nadl za nje popolno var- ' „ nost in u god no obrestovanje Podruznici: Maribor, Soštani Vsak dan sVeže Yoghurt zdravilno mleko v kozarcih. A. Sovinek, Celje, AŠkerčeva ulica. Dvosobno stanovanje v okolici Celja se išče s 1. septembrom. Ponudbe z navedbo najemnine poslati Grobler Blažu, Medvode pri Ljubljani. Na prodaj dobro ohranjena kopalna lead Vprašati v Celju, Pred grofijo 10, dopoldne med 11. in 12. uro. ! Franjo Dolžan - Celje ^.^.'."M kleparstvo, vodovodne instalatiie__________________________________ StrClOVOdnG naPraVS Prewzema v.a v zgoraj navedene stroke spadajoča deia in popravila — Cene zmerne — Postre.ba točnain lolidna Pritlično hišo v Zagrebu pri Maksimirski cesti ob tramvajski postaji prodam za vložno knjižico Praštedione 250.000 Din, prevzeti je treba tudi hipoteko 40.000 Din. Sprejmem tudi razne vrste grad- j benega lesa. Ponudbe na lastnika: Franjo i Pevec, Zagreb, Lička ulica 12. NALIVNA PERESA (z garancljo do 10 let) v v el i ki izbiri Strokovna popravila v 24 urah. Knjigarna in papirnica ,0omovina(> Celje, Kralja Petra c. 45. Danes ob 2230 je umrla moja dobra, zvesta iena, gospa MARIJA RANZBNCER RCJ. SKENDER Blagoslovitev bo v ponedeljek 1. julija ob 15. v hiši žalosti. Zemski ostanki bodo prepeljani v Qradec, kjer bodo v torek ob 16. vpepeljeni. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek 4. julija ob pol 7. v Ma- rijini cerkvi. V globoki žalosti sporočam to v svojem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov. CELJE, 28. junija 1935. FRANC RANIINGER Ustanovljena leta 1864. Pod stalnim državnim Badzoriivom Celjska mesfna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palaci ppi kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogo}- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje H.d. P^oik. - Odgovoren za Uonzorcij »Nove Dobe, in Z^^^^-^^^^ž^^^