ORŽAVrlO TOŽILSTVO v UUBUMT
:>o§lo >3-1.'VM930' _kfat,-prilog.
Poštnina plaSana v gotovini.
Leto XI., št. 175 a
Ljubljana, četrtek 31. julija I930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prežer» nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126l Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Posvetovanja Heimwehra | PRIČETEK KONFERENCE V SINAJI
Težave s financiranjem pokreta - Nesoglasja glede taktike pri volitvah — Major Pabst se še ne vrne — Narodni socijalisti in Heimwehr
Avdijenca naše delegacije pri kralju Karolu in obiski pri romunskih ministrih - Konferenca bo trajala tri dni
Inomost, 30. julija, d. Včeraj so se pričela posvetovanja vodstva Heimwehra, ki so trajala od 9. ure zjutraj, pa pozno v noč. Posvetovanj so se udeležili vsi odličnejši voditelji heimwehrovskega pokreta. Ker je bil dnevni red zelo obširen, so se razgovori nadaljevali tudi tekom današnjega dneva.
Uvodoma so se voditelji Heimwenra bavili z
vprašanjem finansiranja
pokreta, ki zahteva velike finančne žrtve. Ker so v poslednjem času gotovi podporniki zmanjšali svoje mesečne prispevke, bo moralo vodstvo poiskati novih finančnih virov ter poskusiti iztisniti čim več tudi iz članstva, ki je dajalo do sedaj minimalne prispevke.
Potem se je vršila obsežna debata o stališču Heimvvehra pri
spomladanskih volitvah in o taktiki, ki naj jo zavzame organizacija v volilni borbi. Čuti je bilo najrazličnejša mnenja in predloge. Splošno pa je bilo mogoče ugotoviti, da prevladuje v glavnem dvoje naziranj. Eno skupino vodi prvi vodja dr. Steidle, ki priporoča tudi za bodoče sodelovanje z vlado in s posameznimi strankami, ki jih Heimwehr lahko podpira. Seveda bi morali biti pogoji za to sodelovanje točno formulirani in izpolnjene predvsem neke posebne heimwehrovske zahteve. Po mnenju dr. Steidla se mora vodstvo organizacije dobro premisliti, prej ko se odloči za kako novo taktiko, ker ne bi mogel pokret več prenesti brez škode, če bi ostal pri stremljenju za izvedbo kakih posebnih smotrov sredi poti, kakor se je že zgodilo. Pozicije te spravljive in zmerne struje so z imenovanjem dr. Strafella v upravno komisijo državnih železnic dokaj okrepljene, ker smatra ta skupina to imenovanje za dokaz, da je vlada pripravljena sodelovati z Heimwehrom, če bo ta lojalen.
Drugo skupino pa tvori radikalno štajersko in dunajsko krilo, ki zahteva prelom s strankami in vlado ter popolnoma samostojen nastop Heimwehra pri prihodnjih volitvah. Voditelja štajerskih Heimwehrovcev dr. Pfriemer in šef štaba Heimwehra, major Rauther poskušata pomiriti te radikalne elemente ter doseči kompromis med njimi in zmernim krilom. Ti radikalni krogi so osobito nerazpoloženi proti »Kmetski zvezi« ter naglašajo, da je spričo sedanjih razmer vsaka misel na organiziranje meščanske
protimarksistične fronte iluzorna in da hočejo meščanske stranke samo izrabljati Heimwehr, kakor doslej v borbi proti socialistom. Po njihovem mnenju so se stranke samo od-
rekle Heimwehru in bi bilo sedaj zanjo pod častjo, če bi se ponujala tem strankam za sodelovanje. Stranke bodo brez pomoči Heimwehra težko izhajale. Heimwehr pa prav lahko brez strank, s katerimi Je nezadovoljno vse avstrijsko ljudstvo.
Na seji so se bavili tudi z vprašanjem akcije za
povratek izgnanega majorja Pabsta.
O tej zadevi je poročal dr. Steidle. ki ie obrazložil pogoje vlf»de za dovolitev začasnega povratka majorja Pabsta in o razgovoru z njim, ki je prepustil sprejem, ali odklonitev ioh pogojev povsem vodstvu Heimvvehra Po mnenju večine članov vodstva so togoji vidi" tako težki, da je bolje počakati, da se bo posrečilo zakonitim potom razvelji/iti izgon majorja Pabsta.
Dunaj, 30. julija, g. V Avstriji stopa nova stranka na plan. Gre za narodne socialiste, ki so razvijali svojo dosedanje politično delovanje v Avstriji samo na zborovanjih in sem in tja v hujskanju proti Židom.
Ta Hitlerjeva organizacija je v najožji zvezi s Heimwehrom ter namerava, kakor se govori, oiunačena zaradi uspehov narodnih socialistov v Nemčiji, nastopiti tudi v avstrijski volilni borbi kot samostojna stranka ter upa obenem na močno podporo pristašev Heimwehra. V resnici so zato dani gotovi pogoji, zlasti ker je radikalna skupina Heimvvehra. ki kaže napram narodnim socialistom veliko simnatijo, odločno proti vsaki podpori dosedanjih večinskih strank.
Dosedanja posvetovanja v Inomostu še niso prinesla prave jasnosti v tej točki. Za sedaj obstoja malo izgleda za sporazum v tej smeri. Ni izključeno, da se bo pristašem Heimwehra dala volilna svoboda, tako da se bo del Helm-wehra odločil za narodne socialiste, drugi del pa za krščanske socialce.
Zaključek inomoških posvetovanj
Dunaj, 30. julija, g. Dvodnevna posvetovanja Heimwehra v Inomostu so bila danes zaključena. Iz izdanega komunikeja še vedno n! razvidno, kako stališče bo Heim-wehr zavzel pri prihodnjih volitvah. Pro-klamacija veli samo, da bo Heimwehr pr! volitvah imela odločilno besedo in da si bo prizadevala, ojačiti antimarksistične vrste. Agitirala bo v smislu močnejšega zastopstva antimarksističnega prebivalstva v parlamentu.
V sprejeti resoluciji se naproša vlada, naj razjasni zadevo majorja Pabsta in ustavi postopanje proti njemu. Končno je bilo sklenjeno, da se vojaška izgraditev organizacije izvede do skrajnih mej. Ta sklep je v politični javnosti povzročil veliko pozornost
Bukarešta, 30. julija AA. Jugoslovenska delegacija z g. Kumanudiiem na čelu, sestavljena iz gg. ministrov dr. Frangeša, Si-benika in Demetroviča je v spremstvu našega poslanika g. Colaka-Antiča, jugoslovenskega vojnega atašeja polkovnika Klobučarja in tajnika poslaništva Protiča položila danes ob pol 10. velik venec na grob rumunsk^ga Neznanega junaka. Na traku venca je bil v zlatih črkah napis: »Rumun-skemu narodnemu junaku jugoslovenska vlada«. Nato je jugoslovenska delegacija posetila vojni muzej, kjer si je ogledala vse oddelke, zlasti oddelek, v katerem so razstavljeni orožje in zgodovinski dokumenti iz vojn, ki jih je Jugoslavija bojevala ramo ob rami z Rumunijo.
Ob 10. je jugoslovensko delegacijo sprejel predsednik rumunske vlade g. Maniu. V svojem pozdravnem govoru je poudaril dejstvo, da so Rumuni v Transilvaniji še za dobe avstro-ogrske monarhije v tesnem prijateljstvu sodelovali s srbskimi, češkimi in slovaškimi strankami in da je današnja Mala antanta takorekoč nadaljevanje tn učvrščenje tega tesnega sodelovanja med tremi narodi.
Predsednik Maniu je dalje izjavil, da Je z velikim zanimanjem podrobno proučil memorandum dr. Marinkoviča in da je uverjen, da bo na temelju tega memoran-da mogoče doseči sporazum v vseh vprašanjih, ki jih navaja memorandum. Na koncu, je g. Maniu želel jugoslovenski delegaciji prijetno bivanje v zavezniški in prijateljski Rumuniji.
V imenu jugoslovenske delegacije je odgovoril minister dr. Frangeš, ki se je g. Maniu zahvalil za lepe in optimistične besede ter izrazil v imenu jugoslovenske delegacije vero,, da bo bližajoča se konferenca rodila dobre plodove.
Jugoslovenski delegati so ob pol 11, po-setili rumunskega ministra za trgovino in industrijo g. Madgeara, ob 11. pa rumunskega ministra za finance g. Popovičija Ob 11, in pol je jugoslovensko delegacijo sprejel kralj Karol II. Po avdijenci so člani jugoslovenske delegacije posetili še namestnika ministra zunanjih zadev, notranjega ministra Vajdo Vojvoda, ministra za poljedelstvo Mihalakeja in ministra za promet Manoilesca. Jugoslovenski delegaciji na čast je minister za trgovino Madgearu priredil ob 13. obed v restavraciji Cini; na kosilu sta bila razen delegacije tudi ministrski predsednik Maniu in notranji minister Vajda Vojvoda. Popoldne ob 14.55 je jugoslovenska delegacija odpotovala v Si-najo, kamor prispe ob 18.05. Svečana otvoritev konference je določena za 19. uro. Po sodbi g. Madgeara bo konferenca v Sinaji končala svoje delo v petek zvečer.
ČeSkoslovaški diplomat o gospodarskem sodelovanju Srednje Evrope
Praga, 30 julija. AA. »Lidove Noviny< objavljajo članek češkoslovaškega poslanika na Dunaju gosp. Vavrečke o gospodarskem zbližanju v Srednji Evropi. V članku pravi gosp. Vavrečka med drugim:
Konferenca Male antante je ta problem postavila zopet v ospredje, tako da pride v najbližji bodočnosti do službenih razgovorov v tem pogledu. To ne pomeni, da se bo ta akcija takoj realizirala, ker ne dopuščajo^ težkoče, ki. jih je treba v praksi prekoračiti, da bi se to vprašanje rešilo drugače kakor v etapah. Vsi projekti, ki imajo za cilj kooperacijo med državami Srednje Evrope, se vedno borijo s političnimi in gospodarskimi notranjimi zaprekami. Nove države so zgradile aparat svoje produkcije in morajo iskati novo orijentacijo za svojo trgovinsko politiko ter tako začasno ovirajo stremljenja ostalih držav.
Avtor navaja kot primer določbe saint-germainske in trianonske mirovne pogodbe, ki dopuščajo Češkoslovaški, Avstriji ln Madžarski, da za pet let uvedejo sistem recipročne carinske zaščite, zato pa niso dolžne, dovoliti tudi kaki četrti državi prednosti največje ugodnosti. Praktični razvoj pa ni dopustil tem državam, da se poslužijo tega dovoljenja. Brez solidne fundacije v notranji politiki ostanejo problematične vs» tendence, ki streme za gospodarskim zbli-žanjem. Največja zapreka gospodarskega zbližanja držav centralne Evrope je režim mednarodne trgovinske politike, ki je osnovan na sistemu največje ugodnosti in ki ni dosti elastičen. V tem pogledu je treba prav tako iskati nove baze.
Na koncu pravi avtor, da se gospodarsko zbližanje držav Srednje Evrope ne mor<j drugače realizirati kakor na ta način, da ne_ posegajo v življenske interese ostalih držav ter s tem, da se najde formula, ki jo bodo mogle zainteresirane države sprejeli in ki ne bo na preobčutljiv način zadela načelo najbolj favoriziranih držav.
Uruguay svetovni prvak v nogometu
Uruguay premagal Argentinijo s 4: 2 - Vrstni red turnirja je: 1. Uruguay, 2. Argentini ja, 3. Amerika, 4. Jugoslavija
Montevideo, 30. julija p. Danes se
se je zaključil nogometni turnir za svetovno prvenstvo s tekmo najhujših rivalov v Južni Ameriki, Uruguaya in Argentinije. Ta tekma je predstavljala za Montevideo »derby« in je zaradti tega razumljivo, da je bil novi ogromni nacijonalni stadion popolnoma razprodan.
Uruguay 'je imel seveda mnogo lažje stališče, ker je igral na domačem terenu in pred domačo publiko, ki je s svojim južnjaškim temperamentom naravnost divje »drukala« za svoje. Po dosedanjih rezultatih sodeč, sta bili obe moštvi precej enako močni.
Tekma, ki se je vodila zelo ostro in temperamentno, je končala s skoraj pričakovano zmago Uruguaya s 4:2. Uruguay je s tem postal že tretjič svetovni prvak v nogometu, dočim je Argentinija zasedla drugo mesto.
Topot pa se zrpaga urugvajskega moštva gotovo ne bo cenila tako visoko, kot na zadnjih tlveh olimpijadah. Zlasti tekma med Uruguayem in Jugoslavijo (glej poročilo v današnji športni rubriki. Op. ur.) se je odigrala v takih okoliščinah, da bodo Uruguaycem precej zatemnile ponosni naslov svetovnega prvaka.
Centrum svari socialiste
Ako ne bodo socialisti omilili borbe proti vladi dr. Briininga, bo cen-tram razbil prusko vladno koalicijo in sestavil nov kabinet brez socialistov — Pregrupiranj* nemških strank
Težka denarna kriza v Rusiji
Huda preizkušnja za boljševiški režim - Propadanje papirnatega denarja — Geslo: robo za robo
Berlin, 30. julija, d. Svarilo vodstva nemškega centru ma, rla bo centrum razbil vlado velike koalicije v Prusiji, če ne bodo socijalisti popustili s svojimi napadi proti dr. Briiningovi vladi, je izzvalo v političnih krogih veliko zanimanje.
Tej zadevi je bila posvečena dolgotrajna seja vodstva centruma, na kateri "je zelo ostro kritiziral postopanje socijalistov pre-lat Kaas in napovedoval, da bo v slučajn njihove nepopustljivosti ccntrum po volitvah v državni zbor sestavil novo prusko viado brez socijalistov. Vodstvo centruma je odločeno izvajati isto politiko tako v državni, kakor v pruski vladi ter ne bo več pristajalo na to, da bi socijalisti vladali z njegovo pomočjo v Prusiji, dočim se vežejo v parlamentu s Hugenbergom, komunisti in narodnimi socijalisti samo zato, da onemogočajo tako potrebno delazmožnost vlade in zbornice.
Berlin, 30. julija, d. Veliko vrenje v političnih strankah je objelo tudi nemško demokratsko stranko, katere velik del se je izjavil za osnovanje nove državne stranke,
drugi pa zopet za izstop iz vlade dr. BrQ-ninga in za čim tesnejše sodelovanje s socijalisti. Ta del je ostal v veliki manjšini ter je zaradi tega njegov voditelj, dolgoletni poslanec Erkelenz sporočil vodstvu demokratske stranke, da izstopa iz nje ter vstopa v stranko socijalnih demokratov.
Iz Hugenbergove nemško - nacijonalne stranke pa je izstopil njen glavni pobornik na južnem Bavarskem, dr. Otto, ki se bo najbrž priključil skupini grofa Westarpa in ministra Treviranusa.
Berlin, 30. julija, d. Vodstvo demokratske stranke je sklenilo, sklicati za danes plenarno sejo, na kateri bo razpravljalo o stališču stranke v zadevi pristopa in sodelovanja v novi državni stranki, za katero se je izreklo mnogo uglednih demokratskih poslancev. Pričakovati je, da se bo vodstvo demokratske stranke izjavilo za sodelovanje z novo stranko, ker uvideva potrebo osnovanja močne liberalno - socijalne stranke sredine, ki hi vzpostavila ravnotežje s centrumom in socijalno demokracijo.
Angleške bojne ladje zapustile egiptske luke
Zaključek egiptske debate v angleški zbornici — Angleška vlada bo vedno čuvala interese inozemcev v Egipta
London, 30. julija. AA. Po egiptski debati, ki jo je sprožila opozicija, je spodnja zbornica v snočnji seji odobrila politiko zu-
nanjega ministrstva. Churchill je v svojem govoru ostro napadel vladno politiko v Egiptu in dejal, da je sedanja delavska vlada kriva, da vladata v Egiptu dve nasprotni si avtokraciji.
Ministrski predsednik Macdonald je odgovoril. da mora angleška vlada braniti v Egiptu imovino in interese inozemcev. Bilo bi zločinsko zanemarjati to dolžnost. Zato so odšle v Aleksandrijo vojne ladje, da pomagajo v primeru potrebe. To se bo vedno zgodilo, kadar bo potrebno in dokler ne bo v tej točki dosežen sporazum.
Ker se je položaj pomiril, so angleške vojne ladje zapustile egiptske luke. Zadnji dogodki v Egiptu so prekoračili meje no-
tranjepolitičnih egiptskih zadev. Angleška vlada je interesirana na ustavnih izpremem-bah v Egiptu le v toliko, v kolikor so z ustavnimi spremembami ogroženi inozemski interesi.
V zadnjih nemirih so nastopile izključno egiptske čete. Angleške čete se niso vmešavale. Inozemske vlade se niso pritožile pri angleški vladi zaradi nezadostne zaščite inozemcev. Angleška vlada je imela prav, da je opozorila egiptsko vlado in opozicijo na njuno odgovornost za varnost inozemcev.
Debato je zaključil parlamentarni tajnik za zunanje zadeve Dalton, ki je izjavil, da ostanejo angleške posadke še nadalje v
Egipta.
Berlin, 30. julija d. Listi poročajo iz Moskve, da se je v sovjetski Rusiji razvila težka denarna kriza, ki preti upropastiti ves boljševiški denarui sistem in uničiti červončevo valuto. Med kmečkim prebivalstvom je že pred nekaj meseci pričel pokret, da se nič ne proda za papirnati denar ter je bilo izdano geslo: robo za robo odn. robo le za dober (t. j. srebrni) denar. Ta pokret je zmagovito prodrl tudi v mesta med samo boljševiško delavstvo. Ves srebrni denar, a tudi večina malega drobiža je že izginila iz prometa. Kmetje ne prodajo nič za papirnate rublje. Oblasti so pričele s proti akcijo, kaznujejo najstrožje vsakega, ki noee prodati za papirnat denar in po vaseh se vršijo hišne preiskave, pri katerih zasežejo boljševiški funkcionarji velike množine drobiža, ki ga kmetje skrivajo. Toda med tem je pričelo slediti kmetom tudi industrijsko delavstvo, ki se skuša za vsako ceno otresti eventualnih prihrankov v papirnatem denarju ter jih zamenjati za robo. Že nekaj tednov sem se vršijo v Moskvi in drugih mestih pravi naskoki občinstva na privatne trgovine in vsak skuša dobiti v roke kolikor mogoče mnogo Maga, naj si bo kateregakoli. Vse računa, da prihaja zopet čas popolne propasti papirnatega denarja in da bo v bodoče možno kupovati živila le za robo. Tako si ljudje nabavljajo cela skladišča blaga, kopičijo čevlje, obleko, tobak in tudi najrazličnejše luksuzne predmete, kar le dobijo v roke.
Vlada poskuša omiliti krizo z uvajanjem nakaznic na do sedaj še prosto blago, odnosno predmete, toda vse to prav malo zaleže. Kriza postaja '"edho občutnejša in predstavlja eno najtežjih preizkušenj za boljševiški režim.
Praga, 30. julija, d. Od 20. julija sem je tečaj sovjetskega červonca katastrofalno padel. Za en červonec se na evropskih borznih tržiščih plača le še 1.10 dolarja, dočim bi moral biti červonec (ki odgovarja 10 rubljem) vreden po pariteti 4.90 dolar- '
jev ali langl. funt. Sovjetska valuta je torej že padla skoro na eno petino nominalne vrednosti. Tudi poizkus sovjetske vlade, da na varšavski borzi obdrži tečaj červonca ni uspel in se v Varšavi plačuje za červonec Ie še 9.90 zlota. To nazadovanje vrednosti sovjetskega denarja v inozemstvu je posledica inflacije denarja, ki se v Rusiji vedno bolj širi. Kolektivizacija kmetijstva in izvajanje petletnega induštrija-lizacijskega načrta zahtevata ogromno denarja, ki ga pa vlada nima; zato si pomaga z izdajanjem novih bankovcev, ki je v zadnjem času zavzelo ogromne dimenzije. Dne 1. oktobra 1926 (to je ob pričetku sovjetskega gospodarskega leta) je bilo v Rusiji v oktobru za 1290 milijonov rubljev raznega denarja, to je bankovcev sovjetske novčanične banke in državnih bankovcev. Do 1. oktobra 1927 se je ta obtok povečal na 1628 milijonov rubljev, 1. oktobra 1928. je znašal že 1970 milijonov, lani mUijonov in je 1. junija t. 1. dosegel že 3225 milijonov rubljev. Od leta 1926. se je obtok skoro potrojil, od 1. junija pret- leta do 1. junija tek., leta pa se je povečal za 1. oktobra pa je rapidno poskočil na 2722 več kakor mUijardo rubljev. Izdajanje novih bankovcev je povzročilo rapidno padanje kupne moči rublja, ki je sedaj prišlo do vidnega izraza tudi v tečaju červonca na inozemskih borzah.
Koncentracija turške vojske na perzijski meji
London, 30. julija, s. Po poročilu iz Ca« rigrada je turška vlada izvršila obsežne vojaške priprave ob meji proti Perziji in Iraku. Nič manj kot dva armadna zbora, t j. približno 40 do 50 tisoč mož s 100 le« tali je koncentriranih na tem ozemlju. Obenem zagotavljajo, da je bila izvršena ta koncentracija čet samo zato, da se pre« prečijo nadaljni napadi kurdskih tolp na turško ozemlje.
Slovesen pokop ubitega fašista
Milan, 30. julija. AA. Danes so svečano pokopali narednika fašistične milice Forzi-4a, ki Je Ml predšnji teden ubit blizu Milana. Pogreba se je udeležilo veliko število oseb Iz vseh društvenih slojev. Med ostalim! so zapazili Arnalda Mussoiinija.
Odhod nadškofa dr. Jegliča
Ljubljana, 30. julija, d. Ljubljanski škof g. dr. Jeglič, o katerega upokojitvi poroča* mo na 3. strani, odide iz Ljubljane v pe» tek opoldne. Njemu v slovo bodo zvonili zvonovi po vseh ljubljanskih cerkvah. Cro* spod nadškof se bo peljal z opoldanskim vlakom v Celje, kjer se bo udeležil duhov« nih vaj pri tamkajšnjih oo. lazaristih. Na* to bo odpotoval v Gornji grad, kjer se bo trajno naselil v tamkajšnjem škofijskem dvorcu.
Seja VZS .
Beograd, 30. julija, č. Sekcija Vrhovnega zakonodajnega sveta za splošni državljan« ski zakonik bo imela svojo sejo 5. septem« bra. Ko bo dovršila svoje delo, bo skli« can plenum Vrhovnega zakonodajnega sveta.
Ministrski predsednik v Han Pijesku
Sarajevo, 30. julija, r. Ministrski predse J« nik general Peter Živkovič je davi ob po' 8. dospel v Doboj, kjer so mu predstavniki uradov poročali o položaju v srezu. Preko Tuzle, kjer se je ustavil le mimogrede, je predsednik krenil v Zvornik, kjer je rav» no tako sprejel predstavnike oblasti in korporacij. Pri starešini Sokola se je za« nimal za širjenje sokolske misli med naro dom ter naglasil, da je posebno dolžnost učiteljstva, da pospešujejo Sokolstvo.
Po odhodu iz Zvornika se je predsednik vlade ustavil še v bližnji vasi Malicin ln je obedoval v tamkajšnji iepi žandarme« rijski stanici, nato pa se odpeljal v Vlase« niča kjer ga je pričakal drinski ban g. Ve« lja Popovič. Ko si je dal na sreskem načel« stvu poročati, se je skupno z banom Pc* povičem odpeljal v Han Pijesak, kamor je prispel ob 17.
Čeprav je prišel v Doboj, Zvornik ln Vlasenico popolnoma nepričakovano, se je prebivalstvo takoj po njegovem prihodu povsod zbralo in ga burnp pozdravlialo-v vseh krajih so tudi okrasili hiše z za« stavami.
Novo poslopje prometnega ministrstva .
Beograd, 30. julija, č. Novo poslopje prometnega ministrstva, ki se gradi blizu kolodvora, bo v kratkem gotovo. Sedaj iz« vrsujejo že inštalacije v notranjosti po« slopja. Prometno ministrstvo je že odpo« vedalo dosedanje prostore, v katerih so na« mescem sedaj razni oddelki ministrstva, rrometno ministrstvo se namerava vseliti v novo poslopje prihodnje leto v pričetku f. , N™ poslopje prometnega ministr«
v Beogradu? naJVCCJlh m
Poljski poslanik na Bledu
Beograd, 30. julija. AA. Snoči 29. t m
£ Llfni l ®abi*ski> Pooblaščeni minister m izredni poslanik poljske republike v Beo-gradu, odpotoval z avtomohilom na Bled, kjer ostane mesec dni.
Zakon o civiino-sodnem postopku
Beograd, 30. juMja. č. »Službene Novinec objavljajo zakon v uvedbi zakonika o civil-nosodnem postopku.
Razdelitev dekretov banskim svetnikom \ Zagrebu
Zagreb, 30. julija, n. Ban dr. šilovič, M se je vrnil z zdravljenja iz Karlovih varov, je izjavil novinarjem, da bo 4. avgusta ob 10. dopoldne razdelil dekrete članom banskega sveta savske banovine.
Naš lanski ribji lov Split, 30. julija, n. Direkcija pomorskega prometa Je objavila statistiko našega ribjega lova za lansko leto. L,anl so v našem primorju vlovill 6,642.000 kg rib v vred. nosti 50,584.000 dinarjev.

Dostop v potresno ozemlje zabran jen
Zanimivo poročilo praškega lista - Porušeni kraji bodo zgrajeni v železobetonu in večinoma drugje - Neznano število žrtev pod razvalinami
Praga, 30. julija d. Rimski dopisnik >Prager Tagblatta« javlja svojemu listu: >Y krogih inozemskih novinarjev, pa tudi v ostali italijanski in inozemski javnosti je vzbudilo veliko pozornost, da so italijanske oblasti takoj po odhodu italijanskega kralja iz potresnega ozemlja zabranile brezizjem-no tako domačinom kakor tujcem dostop v pokrajine, ki so bile prizadete po potresni katastrofi. Tujci, ki so prihiteli v Napulj iz raznih italijanskih, pa tudi iz francoskih in jugoslovenskih letovišč, da bi si ogledali razdejane pokrajine, so bili skrajno neprijetno presenečeni, ko so jim karabinjerji nepričakovano zastavili pot in jim zabra-nili pristop v potresno ozemlje. Vse province, kjer je razsajal potres, so hermetno zaprte z močnim kordonom. Kdor hoče v potresno zemlje, se mora Izkazati s posebno propustnico Jiapulj-skega prefekta. Propustnice pa se iz--- dajajo, kakor se je izkazalo v praksi, samo prebivalcem iz potresnega ozemlja. ki so po kakršnihkoli opravkih prišli v druge province in se vračajo k svojim porušenim domovom. Le v malem številu je dovoljen dostop tudi sorodnikom, ki pa se morajo izkazati, ? da imajo s seboj primerno zalogo živil, da ne bi izkoriščali pomožne akcije, organizirane v potresnem ozemlju le za stradajoče domače prebivalstvo. Običajno so propustnice terminirane in . se morajo sorodniki, ki hočejo v potresnem ozemlju obiskati svojce, obvezati, da bodo v določenem roku zapustiti kordonirane pokrajine. Drugim, zlasti pa inozemcem je dostop absolutno zabranjen; tudi za novinarje ne velja nikaka izjema. V službenih krogih . opravičujejo ta ukrep s tem, da hočejo zabraniti naval tujcev, češ, da bi bilo prizadeto prebivalstvo ogorčeno, če bi tujci prodajali zijala in se naslajali nad bedo nesrečnežev. Splošno pa prevladuje mnenje, da hočejo s tem nenavadnim ukrepom preprečiti, da bi Drišle v javnosti vesti o resničnem položaju v potresnem ozemlju, zlasti pa o po-• možni akciji, ki še ni kos težavni nalogi.
Rim. 30. julija d. Glede obnove opu-stošenih pokrajin je ministrski svet sklenil, da bi bilo nesmiselno, obnavljati one kraje, ki so na izrazito potresnem ozemlju, ker bi jih prej ali slej zadela zopet enaka usoda. Zato naj se obnove samo oni kraji, kjer je podana sigurnost, da tudi večji potres ne bi mogel povzročiti -tolike škode. Večina razdejanih mest torej ne bo obnovljena na sedanjih razvalinah, marveč na drugih, varnejših krajih. Pri zgradbi se bo uporabljal izključno železobeton-ski sistem, ker se je izkazalo, da so te vrste zgradb v potresnem ozemlju še najbolj trpežne.
Danes ni bil izdan nikak uradni komunike o številu smrtnih žrtev. Na merodajnih mestih le izjavljajo, da se
število smrtnih žrtev ni znatno izpre-menilo. Število žrtev, ki so še vedno pokopane pod razvalinami, sploh ni znano. V uradnih krogih priznavajo, da jih je precej — uradno jih cenijo na nekaj sto — toda neoficielno polagoma prodirajo v javnost vesti, da je število žrtev pod razvalinami skoro gotovo večje kakor pa število do3lej dognanih. Glede onih žrtev, ki so bile žive pokopane pod razvalinami, ni več upanja, da bi jih rešili še pri življenju, ker je od potresa do danes poteklo že sedem dni.
Lažji potresni sunki se ponavljajo skoro vsak dan. Velik strah vzbuja med prebivalstvom dejstvo, da se v krajih, kjer je bil potres najhujši, pojavljajo šele sedaj velike razpoke na zemeljski površini. Strokovnjaki sodijo, da se bo ta pojav še dolgo nadaljeval, ker se zemeljske plasti, ki so se pri potresu premaknile, šele polagoma usedajo.
(Glej tudi poročila v rubriki >55ivlje-nje in svet« na 6. strani. Op. ured.)
Dar turškega Rdečega polumesca
Pariz, 30. julija AA. Havas poroča iz Ankare, da je turški Rdeči polume-sec poslal italijanskemu Rdečemu križu 30.000 turških lir.
Zahvala italijanske vlade
Rim, 30. julija AA. Italijanska vlada se je zahvalila za mnogoštevilne brzojavke vladam vseh držav, ki so izrazile sožalje ob priliki nesreče, ki je zadela Italijo. Sanitarne prilike v krajih, ki jih je zadela nesreča, so zadovoljive. Delo na desinfekciji se intenzivno nadaljuje, da bi se preprečil grozeči izbruh epidemije.
★
Tudi Vezuv grozi z nevarnim
izbruhom
Napolj, 30. julija s. Ognjenik Vezuv razvija v zadnjih dneh zel-e vneniirlji-vo delovanje, ki vedno razburja prebivalstvo, med katerim je nastala skoraj katastrofalna panika. Ponoči švigajo velikanski plameni iz žrela ter razsvetljujejo na več kilometrov daieč na
Predstavniki jugoslovanskih Nemcev pri banu g. Dunicu
Predvčerajšnjim je sprejel ban du-navske banovine Dunič delegacijo ju-goslovensko-nemške lige Društva narodov in predstavništvo nemške prosvetne zveze Kulturbunda, ki so jo vodili dr. Štefan Kraft, dr. Georg G rasi in dr. Ivan Moser, bivši narodni poslanci ter Ivan Keks, predsednik Kulturbunda. Delegacija se je zahvalila g. banu za izraze simpatije, ki jih je pokazal jugoslovenskim Nemcem s tem, da je ugotovil, da so se le ti držali vedno korektno in lojalno. Prosili so bana, naj dela na to, da bodo čim prej odobrena pravila Kulturbunda, da lahko prične redno poslovati. G. ban se je zahvalil delegaciji za izraze hvaležnosti in obljubil, da bo po svoji moči delal na to, da se čim prej potrdijo pravila Kulturbunda.
Fašisti prekoračili francosko mejo
Lyon, 30. julija. M. Skupina fašistov je zopet v bližini Maloisa prekoračila mejo in prišla na francosko ozemlje izzivat. Francoski tisk je zaradi tega zelo ogorčen in sprašuje italijansko vlado, kdaj bo imela toliko avtoritete, da bo preprečila tako izzivanje in nedopustne pohode na francosko ozemlje. Na umiku s francoske« ga ozemlja sta dva fašista padla v neki prepad in dobila težke poškodbe.
Slovanski gasilski kongres
Zastopniki Praga te praških mestnih gasilcev na ljubljanskem kongresa — Venec na grob Franja Barleta
Praga, 30. julija, h. Za delegata glavnega mesta Prage k gasilskemu kongresu v Ljubljani je bil na zadnji seji
občinskega sveta določen gospodarski referent občinskega sveta in predsednik praške trgovske zbornice g. Josip Martinec. Delegat glavnega mesta bo obenem z deputacijo prostovoljnih gasilcev odpotoval jutri 31. t. m. preko Solnograda in Jesenic v Ljubljano. Z njim potujejo tudi šef gasilskega oddelka praškega magistrata inž. Uher, tiskovni referent tega oddelka nadsvet-nik Cerny in izvoljena deputacija 15 gasilcev praškega gasilskega zbora pod vodstvom poveljnika Patetla.
G. Martinec je danes sprejel vašega poročevalca ter mu izjavil, da bo poleg pozdravov glavnega mesta Prage kongresu in beli Ljubljani prinesel seboj tudi odlikovanja za zaslužne jugoslo-venske gasilce. Zelo se veseli, da bo zopet videl Ljubljano. Praška deputacija bo položila tudi venec na grob pokojnega predsednika Jugoslovenske gasilske zveze, Franja Barleta.
Novi prapor ljubljanskega gasilnega društva
V okviru slovanskega gasilskega kon« gresa proslavi eno naših najstarejših in najbolj zasluženih gasilnih društev, Ljub« ljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo, 601etnico svojega obstoja in de« lovanja. O tem smo že obširno poročali. Društvo bo ob svojem jubileju slovesno blagoslovilo in razvilo novo zastavo, ki so mu jo poklonili neimenovani dobrot« niki.
Zastava je krasno umetniško delo in je razstavljena v izložbenem oknu trgovine Mayer v Stritarjevi ulici. Izdelana je bila po načrtih arhitekta inž. Omahna v de» lavnici tvrdke Neškudla v Ljubljani. Za« stava je bogato z zlatom vezena. Na eni strani ima sliko zaščitnika gasilcev sv. Florijana, okoli slike pa napis »I. ljubljan* sko prostovoljno gasilno in reševalno dru« štvo« ter letnici »1870 — 1930«. Druga stran zastave je modra in nosi v zlatih črkah stihe gasilskega kurata dr. Mihaela Opeke: »V ognju ljubezni — do bratov plamtimo — ogenj sovražni — krotimo, gasimo.«
Na zastavo bo privezanih tudi več spo« minskih trakov, med njimi trak Zajedni« ce hrvatsko«slavonskih gasilskih društev. _ Umetniško izdelani drog se končuje s pla« okrog vso pokrajino. Gornji del žrela znak, da je udeležba na izletu dokaj števil- menasto sulico, okoli katere se vije gasil« je že počil. Oblaki dima so vedno večji na. Onstran ljubeljskega prelaza so izletni- sko geslo: »Na pomoč!«, ter se valijo v velikanskih masah na*d | nadaljevali svoje potovanje po gladki
izborno zgrajeni avstrijski cesti čez veliki,
Zavratnega umora osumljeni nemški pisatelj
Berlin, 30. julija, g. Proti znanemu pisa« telju Petru Martinu Lamplu je državno pravdništvo danes dvignilo obtožbo zaradi zavratnega umora. Peter Lampel ter nje« gova bivša tovariša v nacionalističnem do« brovoljskem zboru, Schweninger in Weu* nitz so osumljeni, da so umorili kot člani teh formacij pri gornješlezijskem premo« govnem uporu, člana svojega oddelka za« radi izdaje, na podlagi ilegalne obsodbe. Sum umora je že svojčas padel na Lampla ker je ta v svojem romanu »Izdana mla« dina« opisal slično dejanje v vseh podrob« nos tih.
Izlet Avtokluba na Koroško
Po skoro celotedenskem dežju, je v soboto, ko so se odpravljali naši avtomobi-listi na svoj izlet, zavladalo najlepše vreme. In avtomobilska kolona je zdrčala proti Gorenjski najboljše volje. Preko mogočnega Ljubelja so v soboto popoldne skoro nepretrgoma brneli avtomobilski motorji,
vulkanskim ozemljem. Do sedaj še ni so občutili nobenih potresnih sunkov. Med prebivalstvom so razširjene alarmantne vesti o skorajšnjem katastro falnem izbruhu Vezuva. Oblasti so pla-katirale v vseh krajih v okolici ognjenika objave, v katerih skušajo pomiriti prebivalstvo. Razširjevalci vzne mirljivih vesti bodo najstrožje kaznovani. V enem delu najbližje okolice Vezuva se pripravlja »prebivalstvo že na beg, deloma pa je že zapustilo svo-. je domove, da se zavaruje pred katastrofalnim izbruhom, ki ga pričakuje vsak hip.
»Plinski in bombni napad na Lyon"
Veliki manevri francoske zračne flote - Nočni in dnevni letalski napad na Lyon - Slični manevri se bodo vršili tudi v ČSR
Pariz, 30. julija, s. Francosko zračno brodovje je včeraj popoldne in danes ponoči imelo z geslom: »Plinski in bombni napad na Lyon« nad tem mestom velike zračne manevre, katerih cilj je bil v prvi vrsti, da se preizkusijo sredstva za zaščito mestnega prebivalstva proti sovražnim letalskim napadom.
Pri manevrih, ki so se pričeli popoldne s splošnim napadom bombnih in lovskih letal, je sodelovalo mnogo letalskih oddelkov, obrambne baterije okoliških for-tov, 9 velikanskih žarometov ter pomožne organizacije za civilno prebivalstvo, ognjegasci, Rdeči križ, policijske čete itd. Možnost bombnega in plinskega napada se je proučila v vseh podrobnostih. Sirene so pričele tuliti, ko so prispela prva sovražna letala. Pri nočnem napadu je bilo mesto takoj v temi. Prebivalstvo je bilo z objavami obveščeno, naj takoj zakrije luči v hišah. Požarne bram-be so se borile proti hipotetičnim požarom. Rdeči križ je izvajal rešilne poizkuse na »ranjenih in zakopanih« osebah. Obrambne baterije so streljale, lovska letala pa so predvajala borbe, bombna letala so metala predmete, ki so pred-
stavljali plinske in druge bombe. Rezultati manevra, ki je trajal do 2. ponoči, so lili kar se tiče obrambe proti letalskim napadom zelo zadovoljivi. Pri tem se je izkusilo mnogo novih defenzivnih sredstev.
Praga, 30. julija, d. Od 3. do 6. avgusta se bodo vršile med Pardubicami in Olo-mucem velike vaje čsl. vojaških letalskih eskadril, ki bodo napadale z bombami Olomuc. V zvezi s temi manevri se ie vršila na olomuškem magistratu seja predstavnikov občine, Rdečega križa, Sokola, Legijonarske zveze, gasilcev itd. Na seji je bilo sklenjeno, da bo za časa letalskega napada ustavljen ves promet po ulicah, čim ga bodo najavile s svojim tuljenjem tovarniške sirene. Prebivalstvo mora poiskati takoj, čim bodo objavljeni znaki za letalski napad kritje v kleteh in vežah, kjer pa tega ne bo mogoče, se bo moralo vleči na tla.
Dočim bo napad letalskih eskadril, ki se bo izvršil tekom dneva, zelo kratek, pa bo trajal nočni napad dve do tri ure. Po prvem signalu s sirenami bodo ugasnile vse luči po mestu in sicer tako v zasebnih kakor tudi javnih poslopjih.
Brezhiben polet zračne ladje „R 100"
°b 8,15 srednieevr°PskeSa časa se je nahajal zrakoplov »R 100« ze 1500 km zapadno od Irske — Velike priprave za sprejem London, 30. julija. AA. Zrakoplov »R 100« nadaljuje svoj polet v Kanado z dobrim uspehom. Davi ob 7.40 je le-
talsko ministrstvo prejelo potom parnika »Caledonia«, s katerim je »R 100« v brezžični zvezi, sledečo brzojavko: »Imamo ugodno potovanje. Vreme je zelo jasno z lahkimi severnimi vetrovi. Vse gre dobro.«
O polnoči je bil zrakoplov oddaljen že 450 milj od irske obali. R 100 je tedaj sporočil, da se oblači in da je veter lahno popustil.«
Newyork, 30. julija, s, Parnik »Auso-hia« sporoča brezžično, da je zrakoplov »R 100« davi ob 8.15 srednjeevropskega časa v poziciji 53.48 stopinj severne širine in 30.31 stopinj zapadne dolžini plul nad »Ausonio« ter izmenjal s par-
nikom signale in pisma.
Montreal, 30. julija, s. V Montrealu, glavnem mestu Kanade, se vršijo mrzlične priprave za sprejem angleškega zrakoplova »R 100«. Že sedaj so zbrane velike množice ljudi na letališču, da bi prisostvovale pristanku zrakoplova. Cela vrsta posebnih vlakov je na potu v Montreal. Velike avtomobilske kolone se pomikajo proti letališču,, kjer se bo zbralo pri pristanku zračne ladje najmanj 100.000 ljudi.
Ostavka kanadske vlade
Ottawa, 30. julija, s. Liberalni kabinet Mackenizie Kingiga je z ozirom na zmago konservativcev pri volitvah v spodnjo zbornico podal swojo ostavko.
znameniti holmburški most preko deroče Drave in mimo slikovitega gradu Holmburg v Celovec, kjer še vedno tolče Herkules zelenega zmaja po glavi. V mestu je bilo že na vse zgodaj opaziti živahni tujski promet in bližino Vrbskega jezera. Mnogoštevilni avstrijski in inozemski avtomobilisti neprestano švigajo po mestnih ulicah.
Krasna asfaltirana cesta, po kateri se vrši ogromen avtomobilski promet, nas pripelje do prvega letovišča Krive Vrbe na obali 20 km dolgega Vrbskega jezera. Promet na brezprašni, z oljem impregniram gladki cesti postaja tem živahnejši, čim bolj se bližamo svojemu cilju, središču kopališč in letovišč ob Vrbskem jezeru, znanim Porečam. Tam nas je pričakoval in prisrčno pozdravil naš generalni konzul dr. Niko Miroševič s svojo soorogo in g. dr. Koserjem. Do večera so se zbrali vsi izletniki ljubljanske sekcije Av,okluba pod vodstvom predsednika g. Praprot.'"ka ir izletniki mariborske sekcije pod vod^t cm predsednika g. Pintarja. Ljubljanska sekcija je postavila 19 avtomobilov s 72 udeležencema, mariborska pa 7 avtomobilov z 21 udeleženci.
Po razvrstitvi po hotelih su se zbrali vsi udeleženci izleta v dekoriranem salonu hotela »Werzer«, kjer se je vršil banket ob zvokih dobre letoviške godbe. Banketa so se udeležili tudi podpredsednik ljubljanske sekcije baron dr.. Kari Born s soprogo in g. generalni konzul dr. Niko Miroševič. Po napitnici predsednika g. Praprotnika, ki je še posebej pozdravil g. generalnega konzula, so se avtomobilisti razšli na razne večerne prireditve v hotelih Astorija, Wer-zer, Rankl itd.
Tudi prihodnja nedelja je bila odeta v najlepši solnčni sijaj; izletniki so si po svoji mili volji ogledovali obširno letovišče in njegove moderne naprave ali pa se kopali v toplem Vrbskem jezeru. Vodstvo hotela j Werzer je posvečalo našim avtomobili-stom največjo pažnjo in skrbelo, da je bila I zbrana družba postrežena v splošno zadovoljstvo vseh.
Po odhodu iz Poreč smo si v Vrbi ogledali tudi znano zdravilišče »Rankl« last našega domačina g. Rankla. Nato smo se odpeljali do Beljaka in se tam povspeli z žično železnico na znamenito KanzelhOhe. Po 12 minut trajajoči vožnji smo dospeli na vrh, od koder se nam je z razglednega stolpa nudil res krasen razgled na bližnja koroška jezera, na Karavanke, Julijske in Karnske alpe, na Žilo in še daleč naokrog po vsej Koroški.
Ob 4. uri popoldne smo se poslovili od mariborskih tovarišev, ki so jo mahnili preko Celovca m Dravograda nazaj proti domu. Ljubljančani pa smo nadaljevali izlet preko Beljaka in Podkorena v Kranjsko goro. Zopet so ropotali avtomobili preko Podkorenskega sedla ter nekateri kuhali vodo v svojih hladilnikih. Ob občudovanju krasot narave in pozdravljeni od naših gorskih veljakov Prisanka, Razora in Mojstrovke smo prispeli po prijetni vožnji v Kranjsko goro, kjer smo se zbrali na vrtu hotela »Slavec«. Po kratkem odmoru in malem okrepčilu je sledil razhod. Vsi udeleženci so se poslavljali z velikim zadovoljstvom, saj je izlet potekel brez ovir in incidentov in nudil vsem iepozabne užitke.
Stanovanja za udeležence kongresa
Stanovanjski odsek prosi, da se prijav-ljenci za skupna prenočišča in prenočišča v hotelih in po privatnih stanovanjih ravnajo natančno po sledečih navodilih: Ko prispejo društva ali župe na glavni kolodvor, naj takoj izstopijo in se postavijo v dvorede na mesta, katera jim odkažejo reditelji. Nato naj se zglase župni delegati v stanovanjskem odseku, ki bo posloval od petka od 8. ure zjutraj naprej v permanen-ci (noč in dan) v prostorih barake med restavracijskim vrtom in skladiščem, kjer dobe stanovanjske liste in vse potrebne informacije. Načelnik stanovanjskega pod-odseka dotičnega poslopja, kjer jim je določeno skupno prenočišče, prevzame posamezna društva ali župe in njegova skrb je, da pridejo na svoja prava mesta. Načelniki žup ali društev naj imajo natančno preštete svoje čla.ie, ker dobe pri stanovanjskem odseku za vsakega posebno stanovanjsko legitimacijo, na kateri bo označeno poslopje nastanitve. Te legitimacije naj se po možnosti razdele že na kolodvoru in je iste dobro shraniti, ker brez njih vstop ni dovoljen v poslopje skupnih prenočišč. Skupna prenočišča za prijavljence so brezplačna. Reflektanti za privatna stanovanja in hotele dobe istotako v stanovanjskem uradu svoje stanovanjske nakaznice proti plačilu posredovalnine 5 Din za osebo za celo dobo slavnosti. Oziralo se pa bo v prvi vrsti na one, ki so se pravočasno javili. Za ostale, ki se niso prijavili pravočasno stanovanjskemu odseku, ne prevzame ta garancije, da dobe prvovrstne sobe v centrumu mesta, gledal pa bo, da ne osta nejo brez strehe.
Stanovanjske pristojbine za hotele in privatnike se plačai portlrjem, oziroma stanodajalcem. Brez stanovanjske nakaznice ne dobi nihče sobe.
Vsaka župa naj postavi v poslopjih, kjer bo nastanjena, svojega nadziratelja, katerega naloga je, da vzdržuje red v poslopju In stopi v stik z nadzornikom poslopja, ki je v naši službi. To so po večini šolske sluge dotičnega zavoda.
Gledati je posebno na to, da se v sobah in v poslopju sploh ne bo kadilo. Vladati mora mir in red, zvečer in ponoči pa mora bHi pred poslopjem, v veži, na hodnika in v sobah absolutno popoln mir. Gleda naj naj se na snago po sobah, hodnikih, posebno pa na straniščih. Paziti, je, da se ne poškoduje predmetov poslopja; povrnitev Škode ae bo zahitevala od doti6nifca, ki škodo povsrofti; ako se ga ne Izsledi, so za povrnitev odgovorni vsi, ki so nastanjeni v sobi. Umivanje v sobah je zabranjeno, Najbolje je, da se vsaj večina umiva na dvoriSčih v za to pripravljenih škafih. Sna-ženje obleke ali čevljev je v sobah prepovedano. To preskrbe proti mali odškodnini snažilci na hodniku v pritličju. Kdor zapusti zadnji sobo, naj jo saklene in ključ spravi na mesto, ki as naj določi sporazumno z nadzornikom. Odredbam nadzornikov in n&dzir&teljev a« Je braapogojno pokoravati. Vrhovno nadzorstvo v poslopjih skupnih prenočil? Ima načelstvo st*-sanjskega odseka, ki bo po dnevi in ponoči posečalo ta poslopja in se imajo event želje, odnosno pritožbe pismeno izročiti šolskemu slugi.
Skupna prenočišča za posamezne gasilske župe bodo sledeča:
v šoli, pri sv. Jakobu: martjanska, ormoška, poeavska, ptujska in radovljiška;
v šoli na Prulah; ribniška, siovenjgraška, strukovska, šentjernejska, trboveljska, Mar. Gorica, Korošci (v telovadnici);
v šoli na Cojzovi cesti: ben.nska, cirk-niška, krška, ljutomerska, logaška, mariborska;
v šoli na Vrtači bo nastanjena korotao-ska gasilska župa;
v šoli na Ledini so nastanjeni cehi; v obeh šolah učiteljica so nastanjeni gasi' :i-telovadci in naraščaj;
v šoli v Spodnji šiški je nastanjena gasilska župa Žalec in Bosanci.
Ker prihajajo še nadaljnje prijave sta določeni za rezervo I. in II. drž. gimnazija.
Nadalje bodo nastanjeni: v Gluhonem-nici godba iz Djakova (70 mož); v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica -j: Sav~z hrv.-slav. vatrogasne zajednice; v Mladiki: gasilke-samaritanke Djs.kora (30); v areni Narodnega doma (vhod- 1z Bleiweasove ceste) čehinje telovadke.
Vse reklamacije v stanovanjskih zadevah naj se sporoče stanovanjskemu odseku, ki posluje, kakor povedano, od petka zjutraj do nedelje do polnoči nepretrgoma na glavnem kolodvoru. Telefonska številka stanovanjskega odseka je 2720.	-
Člani stanovanjskega odseka bodo "<">«91
na levem rokavu bel trak z napisom »stanovanjski odsek«.
Someščani!
Jutri bo prvi dan gasilskih kongresnih slavnosti! Iz Jugoslavije in iz inozemstva bodo prispele v Ljubljano množice gasilcev in zastopstva gasilskih zvez in raznih držav. Naša dolžnost je, da jih kar najprisrčneje in naj-dostojneje sprejmemo!
Someščani! Obračam se do vas s prošnjo, da greste našim milim gostom v vsem na roko, da jim izkažete pristno našo jugoslovensko gostoljubnost, v pozdrav pa okrasite svoje domove s cvetjem in zastavami.
Naša bela Ljubljana naj pokaže svoje veselje in zadovoljstvo, da more sprejeti v svojo sredo toliko število domačih in inozemskih najodličnejših predstavnikov pravega človekoljubja.
Josip Turk, starosta JGZ.
Poklonitveno darilo čsL gasilcev N|. Vel. kralju
»Jutro« je že svojčas poročalo o krasnem, umetniško izdelanem kipu, ki ga bodo češkoslovaški gasilci na ljubljanskem kongresu izročili kot poklo-nitveni dar Nj. Vel. kralju. Zato šo naši čitatelji lahko že sami popravili pogreško, ki se je o tem vrinila v včeraj objavljeni članek našega praškega dopisnika. Kip seveda ni bil poslan Nj. Vel. kralju, da ga izroči predsedstvu Jugoslovenske gasilske zveze, temveč je bil iz Prage poslan na predsedstvo JGZ v Ljubljani, da ga shrani do nedelje, ko ga bo deputacija čsl. gasilske zveze izročila našemu kralju, odnosno za njega njegovemu zastopniku.
Tisoč in ena noč
nam bo pričarana v soboto večer na div-nem ognjemetu, ki ga priredi ob 21. na športnem prostoru SK Ilirije poleg gorenjskega kolodvora odbor slovan. gasilskega kongresa. Za prireditev vlada veliko zanimanje. Poleg neštetih raket, ognjenih strelov, žarečih solne, Niagara slapa, rimskih sveč, palm, bengaličnih luči itd., bo vzbujala posebno pozornost velika žareča slika Kj. Vel kralja Aleksandra, pokrovitelja kongresa, ter sliki gasilskega patrona svetega Florjana in gasilca v polni opremi. Vstopnice se dobijo v trafikah: Praprotnik, Prešernova ulica; Sever, Šelenburgova ulica; Pogačnik, Dunajska cesta in v trgovinah >Sana«, Šelenburgova ulica; Ivan BonaČ, Šelenburgova ulica; I. Goreč, Dunajska cesta; Slavko Rus, Dunajska cesta; A. Ras-berger, Miklošičeva cesta; Ivanka Šmalc, Marijin trg; Bogomir Motoh, Vodnikov trg in v obeh lokalih »Putnika« (Dunajska cesta in hotel Miklič) Cene so za stojišča 10 Din, za sedeže pa 20 do 30 Din.
Tihotapčeva usoda
Jesenice, 30. julija. V soboto je tovarniška delavka Minka Clinarjeva, zaposlena s sajenjem sadik po esovju okrog Suhega prelaza pod Golico v bližini avstrijske meje, nenadoma opazi* la na tleh ležeče, grozo vzbujajoče člo« veško okostje. Vsa preplašena je takoj pre« nehala z delom ter nemudoma pohitela na orožniško stanico na Jesenicah prijavit strašno najdbo.
Orožniki so se podali na kraj ter po po* drobni preiskavi dognali,, da je to okostje dolgo pogrešanega 20«letnega Leopolda Gorjanca z Javornika, ki je že februarja izginil. Pri okostju so poleg obleke našli tu* di njegov težko naloženi nahrbtnik, v ka« terem je bilo 36 velikih in 50 manjših za* vitkov tobaka za nosljanje v vrednosti nad 3000 Din. Oblasti so zaplenile tovor ter ukrenile potrebne korake, da se spravijo ostanki ponesrečenca. Siklepa se, da je po* nesrečeni Leopold Gorjanc z namenom, da pritihotapi dragocen tovor, na povrat* ku iz Avstrije čez Suhi prelaz pod Golico zašel v snežne meteže ter zaradi velikega napora podlegel silnemu vetru in mrazu, kateremu je ravno ta prelaz močno izpo* stavljen.
VREMENSKA NAPOVED
Baaajska vremenska napoved za četrtek: Nobena bistvena sprememba sedanjega nezanesljivega vremena, vedno večja možnost padavin, zlasti na jugu.