Toplo poletje, vroča jesen ¦ Tako, tudi letošnje ipoletje je (skoraj) za nami. Malce smo se ga, priznajmo, vsi bali. Kako neki ,bo s turističn-o sezono, smo se spra-ševaii spomladi, ko pa že zdaj . škiriplje pri piesknbi z_ naftaimii derivati in nekaterimi pre-hraTnbenimi izdellki. Pa niti ni bilo tako foudo. Resda je bilo po-trebno veliiko grfnenja, res je bilo prelitega -jmorda preveč tiskarskega črnila, vendar je na-posled~"štvar vendarle stekla. V kioske se je zadqji hip vniil čelo tuji tisk (ki je sicer v dneh pred sezono raarljivo strašil potencialne počitnikarje io marsikoga tudi zares odvrnil od potovamja 'v Jugoslavijo). "Kljub številnun nepoitrebnLm zapdetom (ipodražitve bencina, bo-" ni) smo sezono vendarle avozilii, čeprav z ne-koliko manjšim števiilom tujcev, 'kot smo pri-čaikovali. Toda turizem je ile deT našega gospodarstva in življenja; V drugem delu ipa se prava se-zona šele začenj_a. Če je poletje vroče v me-teorološkem smialoi, je navadno te-miboij vroča politična jesen. Zlasti, koi; kaže, bo to veljalo za letošnjo. Prve komkretine postedice novosprejetega zakona o zdiuževanju deviz se bodo začele ne- usmiljeno vrinjati v naše aiv;ljen'je. Kako bo s preskrbo z reprodukcijskfm materialom? Ka-ko bo z .uvozom nafte, surpvin, fcave, če ho-čete? Tck so vprašanja, na kalera bomo mo-radi odgovarjaiti prav v meseeii, ki so pred nan;i. In to ne bo lajika nalo:ga, če upošteva-rao, da moramo odplačevati tudi težke dolgove, ki nam jih izkupiček letošnje turistične sezOne, kot kaže, ne bo pomagal kdovekako zmanj-šati. Stabilizacija, iki je bila .doslej kljub vsemu velikokrat le beseda, postaja način življenja. Zlepa ali zgrda. Težka gospodarska situacija terja akcijo in ukrepanje. Besedičenje in filo-zofiranje v oblakih bo postajal-o vse bolj nad-ležno in otoljube, ki ne bodo temeljile na de-janjih, bo težio »prodajati«. To nam je, žal, doslej kar dobro uspevalo. Stabilizacija je, z drugimi besedami pove-. dano, prišla do točke, ko 'smo naposled spo: znali: stroji se vrtijo,.-če so na voljo surovine, energija in piridne roke. Tovarn, ki bi jih po-ganjali seštanki, še niso izinašli. Če je to spoaaanje res že »podružbljeno«, je to že pol uspeha. Potem tudi za črnogledost — "kljub -vroči jeseni — ni razlogov ...