Pastiiškin:
Vojno poročilo,
V/etrto leto vojne. Pod večer me k poročilu žene skoz kostanje vsak dan bolestnejse pričakovanje. „Nič novega," tako trdi kurir.
Nič novega: smrt nadaljuje pir, in danes kakor včeraj isto klanje, umiranje, stotisočev ječanje. Četrto leto vojne . . . Kdaj bo mir?
Nič novega — le smrt bo vedno žela; in če bo tudi milijone let grmadilo človeštvo svoja dela,
nič novega ne bo več videl svet; le kogar danes krogla je zadela, on gleda v novo, starega otet

Smrt moža.
>3tal je med nami mračen in močan, krog sebe sužnjem snemal je okove, prostosti koj okusil je sadove: nadvse slovesno bil je kamenan.
Trobojna, rdeča, črna jata vran mrliča razkljuvala je v vetrove, nad jatami samotna duša plove, očita, toži in ne more stran.
16
233