PoAtiiina pajMMHaa ▼ golovlnL Leto LXV., ŠL 27 Ljubljana, četrtek 4* februarja 1932 Cena Din i.- Lznaja vsak dan popoldne. Lzvzemsi nedeJje m praznike. — Lasera« do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3.—. većji tnserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, uiseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za tnozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica ftt. 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. fUUUlZMt£: MARIBOR, Grajski trg St. 8__--CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. ŠANGHAJ V PLAMENIH Boji med kitajskimi in japonskimi četami jejo — Kitajci izpraznili utrdbo Vusung — Sanghaj. 4. febr. Trdnjavo Vusung ob reki Vusung nad Sanghajem so Kitajci izpraznili po peturaem obstreljevanju japonskega topništva. V Sanghaju se boji se vedno nadaljujejo. Japonci so obstreljevali Ca-pej z zaćigalnimi bombami ter se ta mestni del nahaja v plamenih. Severni kolodvor je se vedno zaseden od kitajskih čet. V pretekli noči so dospela v Sanghaj nova japonska ojačenja. V mednarodni naselbini je nastalo precejšnje pomirjenje zaradi prihoda novih vojnih ladij velesil. Pod pritiskom angleških in ameriških protestov se japonske čete polagoma umikajo iz angleške in ameriški koncesije. Policijsko službo v tem delu mesta Sanghaja so zopet prevzeli angleški in ameriški policisti. Komisija Društva narodov v Sangha-^u, ki je sestavljena iz članov tukajšnjega konzularnega zbora, je že sestavila poročilo o položaiu in ga odposlala v ženevo. London. 4. februarja. AA. Reuter porota iz Nankinga, da so bile vse ameriške žene in otroci evakuirani iz Nankinga v Sanghaj. Kitajske obtožbe London, 3. febr. Včeraj opoldne so vsa kitajska inozemska poslaništva Kitajske objavila po nalogu nankinškc vlade izjavo, ki ponovno naglasa, da so japonske čete brez vsakega stvarnega razloga napadle kitajske vojne sile v Sanghaju, čeprav so šang-hajske oblasti brezpogojno izpolnile vse zahteve Japoncev. Japonske čete so prve pre-Icršile premirje. Vojaška akcija Japoncev je v protislovju z mednarodnim pravom, pa tudi s splošnimi cilji človeštva. Japonska bi mogla upravičiti svoje postopanje samo a tem, češ, da Kitajci ne kupujejo več japonskega blaga, toda vsakdo ima polno pravico kupovati, kar mu prija. Zahteve velesil Washington, 4. febr. V Beli hiši in v državnem departementu izražajo upanje, da bodo mirovni predlogi japonski in kitajski kmalu znatno zboljšali položaj v Šang-haju. V Beli hiši povdarjajo. da hoće Amerika zaščititi le življenje in imetje ameriških državljanov in da ni nobenega govora o kakem ultimatu. Amerika ni sklenila z Anglijo, Francijo in Italijo v Ženevi nobenega dogovora. Zedinjene države in Velika Britanija so zahtevale, kakor znano, istočasno od japonske in kitajske vlade takojšnjo ustavitev sovražnosti in poravnavo spora, pr; čemer so se sklicevale na Kellogov pakt. Zedinjene države in Velika Britanija zahtevajo: 1. Takojšnjo utavitev vseh sovražnosti. 2. Takojšnje prekiujenje nadaljnjih mobilizacij vojnih sil za rešitev spora z orožjem. 3. Takojšen umik japonskega in kitajskega vojaštva iz vojnega področja v Šanghaju. 4. Določitev nevtralnega pasu za varstvo mednarodne koncesije in zaradi ločitve bojujočih se strank. Nevtralni pas naj bo pod zaščito nevtralnih policijskih čet. Odredbe za izvedbo teh zahtev imajo izdati pristojne konzularne oblasti. 5. Po sprejetju teh zahtev naj predložita Kitajska in Japonska predloge za pogajanja v svrho rešitve vseh ostalih japonsko-kitaj-skih spornih vprašanj v duhu Kellogove-ga pakta. Slične korake sta podvzeli v Tokiju in Nankingu tudi Francija in Italija. Tudi Nemčija posreduje Berlin. 4. febr. Nemška vlada je naročila svojemu poslaniku v Tokiju in svojemu konzulu v Nankvngu, naj sporoči ta v v Šanghaju se nadalju-Japonci zažgali čapej •prijateljski obJiki japonski ta kitajski vladi, da se nemška vlada gJede na zadnji razvoj dogodkov v vahodni Aziji v interesu vzpostavitve mirnih razmer pridrudtaje predlogom ostalih držav, da se vsi vojjii ukrepi in priprave ustavijo, zlasti sovražnosti v žainghaju in da se med obema vladama takoj pričnejo pogajanja v duhu Kel-logovega pakta in resolucije Društva narodov od mesoca decembra 1931. Japonski odgovor negativen Tokio, 3. f>br. Japonski odgovor na predloge velesil bo izročen danes poslanikom posameznih držav. V nasprotju z drugimi vestmi bo japonski odgovor na večino zahtev velesil negativen. Japonska ne pristaja niti na predlog, naj bi se določil v šanghaju nevtralni pas. Prav tako odklanja Japonska zahtevo, naj ne odpošilja ojačenja v Sanghaj. Na nekatere manj važne zahteve velesil bo Japonska pristala. Amerika ne da posojil Newyork, 4. febr. Vodilne banke Wall-streeta so sklenile, da ne bodo odobrile nobenega posojila, ki bi se imelo uporabiti za kritje vojnih dolgov Kitajske ali Japonske. Sličen sklep so napravile tudi londonske banke. Odmev na borzi Pariz, 4. Icbr. Vojni dogodki v Daljnem vzhodu niso povzročili samo skrbi, temveč tudi nade. Na trgu mednarodnih vrednot je nastala hausse vojnih dobičkarjev. Predvsem so nara^tli tečaji tvor-nic za vojni materijal N'otchciss, Loraine in Schneider-Creuzot. Tudi akcije družbe sueškega kanali so se zelo dvignile. Delo Narodne skupščine Predložitev zakonskih predlogov o preskrbovanju siromašnih poljedelcev z drvmi, odpisu glob za gozdne prestopke ter ustanovitvi gospodarskega sveta Beograd, 4. febr. Snoči se je sestal v prisotnosti predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija skupščinski imunitetni odbor in se konstituiral. Za predsednika odbora je bil izvoljen dr. Milan Sekulič, za podpredsednika Mihajlo Jcvčič, za tajnika pa Mirko U rose vic. Snoči je imel tmli administrativni odbor Narodne skupščine kratko sejo. Izbral je dva člana, ki bosta oskrbovala nabavo vseh ootrebščin za Narodno skupščino. Izvoljena sta bila poslanca Anton Cerar in Gjorgje Čirić. Včeraj je bil v avdijenci pri Nj. Vel. kTalju minister za trgovino in industrijo dr. Kramer, ki mu je poročal o poslih v svojem resoru. Kralj je ministri dal predsankcijo za zakon o gospodarskem svetu, ki ga je včeraj minister predložil Narodni skupščini. Beograd, 4. febr. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 10.40. Zapisnik zadnje seje je bil soglasno odobren. Nato je bilo objavljeno Narodni skupščini, da je minister za šume in rudnike predložil na podlagi pooblastila kraljevega ukaza od 2. februarja dva zakonska predloga in sicer zakon o preskrbovanju siromašnih poljedelcev z drvmi ter zakon o odgoditvi izvršitve ter oprostitvi glob in odškodnine za gozdne prestopke. Oba zakona je minister za šume m rudnike predložil kot nujna. Poslanci so živahno pozdravili predložitev teh dveh zakonskih predlogov, ker imata namen olajšati življenske razmere najsiromašneiših slojev prebivalstva. V svojem utemeljevanju je minister za šume in rudnike dr. Šibenik prosil, naj se zakona proglasita za nujna, ker prinašata glede na težko gospodarsko krizo znatne olajšave najpotrebnejšemu prebivalstvu. Prosil je, naj se izvolita posebna skupščinska odbora za ta dva zakona. Predsednik dr. Kumanudi je pojasnil, da se morajo po poslovniku izvoliti odbori za zakonske predloge še na isti seji, kadar zahteva vlada zanje nujnost. To načelo je skupščina tudi odobrila. Nato je bilo objavljeno, da je ministre za trgovino in industrijo dr. Kramer na podlagi kraljevega ukaza od 3. februarja predložil Narodni skupščini zakonski predlog o gospodarskem svetu. Minister dr. Kramer je v svojem kratkem govoru zaprosil Narodno skupščino naj se za ta zakonski predlog izvoli Doseben odbor, kar je zbornica tudi sprejela. Nadalje je bilo objavljeno poročilo ve-rifikacijskega odbora, po katerem se ima namesto odstopivšesa poslanca Dragiše Leovca pozvati v Narodno skupščino njegov namestnik Ivan Punovič. trgovec iz Belega Manastira. Poročilo verifikacijske-ga odbora bo predloženo tiskano poslancem ter bo prišlo na dnevni red prihodnje seje. Odobrene so bile razne prošnje poslancem za dopust. Prečitano je bilo nadalje poročilo ministra za kmetijstvo, da se nahajajo v upravi PAB narodni poslanci dr. Milan Srškić, dr. Stanko Šibenik in Dragutin Kovacić. Poslanca dr. Srškić in dr. Šibenik sta podala ostavko. V nadzornem odboru se nahaja narodn* poslanec Joa-him Kimjašić, zaradi česar vprašuje minister za kmetijstvo, ali morejo biti narodni poslanci v upravnem in nadzornem odboru PAB. To njegovo vprašanje je bilo izročeno verifikacijskemu odboru. Predsednik je nadalje objavil, da se ie včeraj konstituiral imunitetni odbor, nakar so bile prečitane razne prošnje. Kot prva točka dnevnega reda je bila verifikacija mandatov Miljutina Pešića in Vladimirja Krstića, ki prideta v Narodno skupščino namesto odstopivših poslancev Milana Simonovica in Koste Timotijevića, izvoljenih za senatorja. Poročilo je bilo odobreno in njuna mandata verificirana. Nato se je izvršila volitev posebnega odbora za zakonske predloge ministra trgovine in industrije dr. Krainerja in sicer o srednjih trgovskih šolah, o pomorskih trgovskih akademijah, o srednjih tehničnih moških obrtnih šolah ter o ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljiskih šolah. Ker je bila predložena samo ena lista, je bil odbor izvoljen z vzklikom. Nato sta bila izvoljena dva odbora za zakonska predloga ministra za šume in rude dr. Šibenika. Predsednik dr. Kumanudi je naprosil Narodno skupščino, naj se določi, da imata ta dva odbora predložiti svoja poročila plenumu do 8. t. m., kar je skupščina sprejela. Oba odbora sta bila izvoljena z vzklikom. Končno je bfl določen dnevni red prihodnje seje, na kateri bo izvoljen odbor za proučitev zakonskega predloga o gospodarskem svetu. Prihodnja seja Narodne skupščine bo ob 4. popoldne. Po seji Narodne skupščine sta se konstituirala oba odbora za zakonske predloga ministra za šume in rudnika. Katastrofalen potres na Kubi Najbolj je prizadeto obmorsko mesto Santiago tvih in ranjenih Veliko število mr- Newyork, 4. februarja. AA. Iz Santiaga na otoku Kubi poročajo, da je včeraj razsajal tamkaj potres, ki je trajal četrt ure in ki je sredi noči prestrašil prebivalstvo. Nastala je strasna panika. Ljudje so v strahu bežali iz mesta. Celi deli mesta so popolnoma uničeni. Telefonske in telegrafske zveze so poškodovane, vendar je ostala zveza s Havano. Potres so čutili tudi v Ka-magreju, kjer so v mestu Gantanamo bile poškodovane nekatere hiše, vendar pa tam ni bilo ljudskih žrtev. ■ Vse bolnice so polne ranjencev. Mislijo, da znaša število mrtvili okoli 300. Po mestu hodijo vojaške patrulje, ki skupno z reševalnimi ekspedicijami spravljajo ranjence izpod razvalin. Tudi slovita katedrala je znatno poškodovana. Pariz, 4. febr. AA. Iz Santiaga na Kubi poročajo, da je bilo tamkaj včeraj do 6. zjutrai 5 potresnih sunkov. V nekaterih delih mesta so se pojavili Dožari. ki nh zarad5 pomanjkania vode ni mogoče nogasiti Doslej je ugotovljeno, da je našlo o prilikj potresa smrt 500 ljudi, tisoč pa jih je n-njenih. Med žrtvami je mnogo okrok. Santiago, 4. febr. Število mrtvih, ki se je prvotno navajalo, je bilo zelo pretirano. Računa se. da bo samo 50 mrtvih. Razburjenost in nepopisna panika, ki je nastala pri potresu, je povzročila, da so se številke mrtvih navajale mnogo večje, kakor so v resnici, pač pa ie materijelna škoda zelo velika ter se še ne da preceniti. Skupno so občutili osem potresnih sunkov. New York, 4. febr. Iz Santiaga na Kubi poročajo, da so bile včeraj javljene številke o smrtnih žrtvah potresne katastrofe znatno pretirane. Potres je zahteval v mestu le 12 smrtnih žrtev, dočim je bilo ranjencev okoli 300. Porušena je skoro tretjina mesta. Macdonald operiran London, 4. febr Ministrski predsednik Macdonald je bil snoči operiran na očesni mreni. Operacija je potekla normalno Pravilnik o Sondu za brezposelne rudarje Kako je organiziran in kako bo posloval fond za podpiranje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev Ljubljana, 4. februarja. Pravilnik o organizaciji, sredstvih in poslovanju fonda za podpiranje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, bivših polnopravnih članov Bratinske blagajne v kraljevini Jugoslaviji, ki ga je izdal minister za šume in rudnike z odlokom z dne 16. januarja 1932. RBr. 726, je bil razglašen v Službenih Novinah z dne 29. januarja 1932, Br. 21-IX in je stopil s tem dnem v veljavo. Upravni organi tega fonda so: Centralni odbor v Beogradu, glavne bratovske skladnice v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu in Splitu ter krajevne bratovske skladnice pri posameznih rudnikih oziroma topilnicah. Podpore nezaposlenim rudarskim in to-pilniškim delavcem bivšim polnopravnim članom bratovskih skladmc, podeljujejo glavne bratovske skladnice ali neposredno aH pa preko krajevnih bratovskih sklad-nic svojega okoliša. One posredujejo tudi sporazumno z drugimi bratovskimi sklad-nicami in javnimi borzami dela zaposlenje brezposelnim. Brezposelni rudarski in topilniški delavci, bivši polnopravni člani bratovskih blagajn, naj se obračajo torej za podpore oziroma posredovanje zaposlenja na krajevne bratovske skladnice, katerih polnopravni člani so bili pred izstopom iz dela. Bivši manjpravni člani bratovskih sklacinic. to so oni ki so bili zavarovani le za primer bolezni in nezgode, dobivajo brezposelno podporo od javnih borz dela. Sredstva fonda obstoje iz prispevkov vseh pri bratovskih skladnicah zavarovanih delavcev po 1!2 Din na 1000 Din bruto zaslužka in enakega prispevka rudarskih in topilniških podjetij, kakor je bilo to odrejeno z naredbo ministra za šume in rudnike z dne 30. maTca 1931, RBr. 4766. Razen tega se stekajo v ta fond eventu-elne podpore države, banovin, občin, delavskih zbornic in drugih korporacij, ustanov in oseb. Prispevki delavstva in podjetnikov za brezposelni fond se pobirajo s prispevki v bratovsko blagajno. Podpore iz brezposelnega fonda za rudarje more dobivati vsak za delo sposobni rudarski in topilniški delavec pod naslednjimi pogoji: 1. da je najmanj 20 let star in naš državljan aH državljan države, ki v pogledu podpor za slučaj nezaposlenosti izenačuje naše državljane s svojimi (n, pr. Nemčija), če naša država sklene 1 kako drugo državo posebno konvencijo za enake primere, veljajo v tem pogledu pogoji te konvencije; 2. da je bil pred brezposelnostjo najmanj nepretrgoma 6 mesecev polnopravni član bratovske blagajne in da ima najmanj tri leta skupnega uračunljivega polnopravnega članstva pri bratovski sklad-nici; 3. da je najmanj 5 dni prijavljen kot brezposelni in da ni odklonil ponujenega mu dela; 4. da je brez posla nepretrgoma 7 dni in da nima niti on, niti kak član njegove rodbine nikakih drugih dohodkov, zadostnih za skromno preživljanje. Pri odpustu sprejeta odpravnina za zakonito odrejen odpovedni rok se smatra kot zaposlitev v tem času. Podpore fonda za brezposelne rudarje so: 1. denarne dnevne podpore, 2. denarne potne podpore, 3. izredne denarne podpore, 4. podpore v naravi. Denarne dnevne podpore se dajejo najdalje 6 tednov v enem koledarskem letu in znašajo: za delavca ali delavko do 10 Din, za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka do 3 Din, a skupno največ do 18 Din dnevno. Denarne dnevne podpore se dajejo skupaj za 6 dni za nazaj. Denarne potne podpore se dajejo, če je verjetno, da dobi delavec delo v kraju, kamor je namenjen, ali da mu je potreben povratek domov iz zdravstvenih ozirov ali da se vrača k rodbini, ki hoče zanj skrbeti. Potne podpore se dajejo v enem koledarskem letu največ dvakrat in znašajo polovično vožnjo m. razreda za potovanje po državnih železnicah ali parnikih (ta olajšava pa ne sme v nobenem primeru biti večja od 200 Din) in denarne dnevne podpore najdalje za 4 dni. Dovoljenja za znižano vožnjo izdajajo javne borze dela, njih podružnice in ekspoziture, izven njihovih sedežev pa občinski uradi. Izredna denarna podpora se sme dati le dvakrat na leto v primeru skrajne sile. Ta pomoč more znašati letno največ 150 Din za delavca ali delavko in do 30 Din za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka, a največ do skupnega letnega zneska 150 Din. Podpore v naravi se dajejo, kjer je to mogoče ali umestno, v obliki brezplačnega prenočišča ali hrane kot popoln ali delen nadomestek za denarno pomoč. Će je rudarski ali topilniški delavec v enem koledarskem letu, torej v času od januarja do decembra dotičnega leta, načrpal eno vrsto podpore, more dobiti isto vrsto podpore šele v sledečem koledarskem letu. Ena vrsta podpore je neodvisna od druge, ob izračunavanju, koliko podpore je že izčrpal član se ne morejo upoštevati razne vrste podpore. Denarne dnevne podpore ne more prejemati oni rudarski in topilniški delavec, tudi če je izpolnil navedene pogoje, ki j« po svoji krivdi odpuščen, ali to Je zapustil delo svojevoljno, ki prejema hranart-no v primeru bolezni, ali Jelavka, ki prejema porodniško podporo, dalje oni, ki stavka ali ki je izprt ter k« nčno oni, ki Je sleparsko zlorabil ali dokazano skušal zlorabiti katerokoli vrsto podpore. S temi navedbami so pojasnjena vsem aktivnim članom bratovskih skladni C ta vsem brezposelnim rudarskim in topilnH škim delavcem glavna določila pravilnika. Natančnejša pojasnila lahko do"be posamezniki pri odborih krajevnih bratovskih skladnic, čijih člani so še ali so biM. V lastnem interesu se polivajo vsi, Id mislijo, da imajo pravico do podpore iz brezposelnega fonda za rudarje, da se obračsr-jo v tem pogledu direktno na krajevna bratovske skladnice, čijih člani so na posle 1 bili in ki bodo njih prošnje po potrebi predložile glavni bratovski skJadnicL Vsako tozadevno nadlegovanje posameznih uradov bi bilo brezuspešno in bi Tcšit&% prošenj le zavleklo. Izplačevanje kuponov mednarodnega stabilizacijskega posojila Beograd, & febr. A A. Državna hipotekama banka obvešča Lastnike 7% obveznic mednarodnega stabilizacijskoga posojila kraljevine Jugoslavije rx 1. 1931 ▼ sla-ru, da je samo ona pooblaščena za vrši-tev službe stabilizacijskega posojil« v kraljevini za ves čas njegovega trajanj* pod pogoji, ki vsebujejo prospekt o emisiji posojila. Na osnovi tega vrši hipotekama banka z vsemi svojimi podružnicami v kraljevini izplačevanje prvega kupona za 1. december 1931 od dneva njegovega roka. Vsi kuponi se morajo od dneva njihove dospelosti predložti za izplačilo izključno Državni hipotekami banki ali njenim podružnicam v kraljevini. (Iz Državne h i poteka me Sanice.) Prost uvoz koruze v Grčijo - Beograd, 4. febr A A. Zarvod za pospeševanje zunamje trgovine sporoča, da je grška vlada podaljšala na piredilog poljedelskega minJstra rok za ca*mne prost uvoz koruze še za tri mesece, m sicer od 15. januarja do 15 aprila t. !. Vremensko poročilo Ljubljana, 4. fehr. AA. Vremoneiko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po staro ju ob 8. zjutraj: Bistrica-Ro-hinjrtko jezero —8. jasno, snega 18 un. Celje —1. jasno, Dravograd-Meža —5. ja*-1*0, snega 8 am, Jesenice —2, jasno snega 8 om Kamnik —4, jasno. Kranjska pora —8, jasno, snega 30 om, Kočevje —1. jasno, Kotoriba 1, jasno Ljubljana g. k. —3, jasno, Ljutomer —L oblačno, Maribor g. k. 0, jasno, snega ni. Novo mesto —3, )aa*o, snaga 4 cm. St. Jani na Dolenjskem —10, jasno, Tržič —2, jasno, Rakek —4, jasno. P1DES C.RA1F1IKIE V KAZIM na pustni-soboto Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2263.54 _ 2274 Ji, Bruselj 783.74—787.68, Curih 1096.15 do 1101.65, London 193.48—195.08, N*w Tort 5620.47—5648.73, Pariz 221.25—222.37. Praga 166.49—167.35, Trst 288.36—290 7G, Berila 1330.31—1341.11. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.05, Pariz 20.18. London 17.69. New York 512.87. BrusH: TI 5* Milan 26.45. Madrid 40. Amst«T.!:im 206.50, Berlin 121.57, Sofija 3.71. "ra.a 16.19, Varšava 57.30, Bukarešta 3.05. Letošnje državno prvenstvo v smučanju Na startu Češkoslovaška, Nemčija, Avstrija in Jugoslavija — Velika udeležba domačih tekmovalcev Letošnje državno prvenstvo v smučanju se bo vršilo v soboto in nedeljo v Kranjski #ori. Tekmovalci Za letošnje mednarodne smuške tekme za državno prvenstvo bodo startali odlični zastopniki Nemčije" večkratni prvak GustJ M ti 11 e r. najboljši Srednjeevropec na lanskem evropskem prvenstvu Herbert Lon-p o 1 d in ponovni zmagovalec v kombinaciji Willy B o g n e r. Cehoslovaki: Rudolf Vrana, Jaroslav L u k e S, Oldrtch N e -m e c k y, sami znani internacijonalci. Avstrijca Franz Keglovitsch, ponovni zmagovalec v skokih na raznih švicarskih in avstrijskih skakalnicah, prvak tkzv. >r>reilandermeisterdchaft« v Admontu K 6-nig in Inž. Edv. E r 1 i d g e r, inž. Maks V o g" r t n. Jugosloveni postavijo na start najboljše v teku. skokih in kombinaciji ter bodo tokrat odločno besedo imeli tekmovalci, ki so se v zadnjih letih povzpeli do prvih mest. Vprašanje starta Jožko Janše je radi njegovih poškodb še dvomljivo. Ker bodo služili rezultati teh tekem za razvrstitev naših tekmovalcev v razrede, bo startalo Število boljših tekmovalcev, da se bodo razvrstili po svojih razredih. Spored tekem 5. febr. v penziji Erika popoldne zdravniški pregied, ob 20. >rebanje in objava progre. 6. febr. pred penzijo Erika ob pol 10. start za prvi del kombiniranega tekmovanja in za tek na 17 km. Cilj ob pol 11. uri isto tam. 7. febr. na skakalnici v Kranjski gori ob 10. uri dopoldne — drugI del kombiniranega tekmovanja: Skoki, ob 13.30 mednarodna skakalna tekma, ob 16.30 na vrtu hotela Slavec, odnosno v slučaju slabega vremena v dvorani občinskega doma objava rezultatov in razdelitev nagrad. Prijave in pojasnila k razpisu Zaključek prijav je pol ure pred določenim žrebanjem, žreba se za vse tekme istočasno. Na novo je razpisana mednarodna skakalna tekma, ki se vrši popoldne ter prejmejo prvi trije tekmovalci častna darila ter prvi trije jugoslovenski tekmovalci tudi častna darila Tekmovatec. kateremu bi event. pripadli 2 darili, dobi le prvo. drugo se prenese na naslednjega tekmovalca. Za kombinirano tekmovanje velja ie objavljeni razpis z dodatkom, da morajo startati jugoslovenski tekmovalci tudi v teku posebej, ako se za to izrecno prijavijo. Za razdelitev v razrede se bodo upo-števila rezultati tekem v kombinaciji, v teku in v skakalni tekmi. Vodstvo domače tekmovalne vrste je vsled obolelosti Predal iča preneseno na Ante Gnidovca. kot spremljevalec gostov je določen dr. Stane Kmet. Vodstvo tekme se nahaja v penziji Erika. Nastanitev in prehrana Nastanitev je v rokah Tujskoprometne-ga društva v Kranjski gori Tekmovalci morajo navesti, da bodo tekmovali, da se jih nastani v določenih sobah. — Ostali naj naroče sobe pri omenjenem društvu, ki bo skrbelo, da zadovolji vse Prehrana bo mogoča pri vseh restavracijan in hotelih v Kranjski gori. Vozne ugodnosti — posebni vlak Vsi udeleženci uživajo popust polovične vožnje, ako kupijo na odhodni postaji cel listek in se z istim in s potrdilom, da so se udeležili tekem, vračajo. Ugodnost velja od 4. do 9. februarja. Za Ljubljano se bo priredil posebni vlak. ki bo šel ob pol 6. iz Ljubljane ter se bo vrača; ob 7 uri zvečer iz Kranjske gore Biti mora zadosti prijav ter se morajo potniki prijaviti pn »Putniku« v Ljubljani v Kreditni banki ali v hotelu Miklič. Vožnja je polovična. Obenem s prijavo je plačati vozni listek. Ako ne bo dovolj prijav, bo v soboto opoldne vlak odpovedan. V petek bo imel vlak. ki odhaja iz Ljubljane ob 18.50 zvečer, zvezo na vlak v Kranjsko goro, kakor sobotni vlak. Prireditev Letošnje naše državno prvenstvo bo po svoji športni vrednosti odlično ter je z ozi-rom na ugodne snežne prilike v Kranjski gori pričakovati izvrstnih rezultatov. Tekmovalce tako izredne kvalitete je le redko mogoče videti v naših krajih, zato naj si skuša vsakdo ogledati ta tekmovanja, osobito pa skoke, ki bodo nudili prav izreden užitek. Vsi klubi Gorenjskega podsaveza se naprošajo, da dajo vodstvu tekme primerno število rediteljev in kontrol na razpolago. Zglase naj se pri vodstvu tekme z dopisom kluba. * — Smučarji Ilirije! Sestanek vseh tekmovalcev se vrši danes ob 19 uri v kavarni Evropa. Važno radi državnega prvenstva! — Tajnik. Zborovanje naših ribičev V ponedeljek so obravnavali naši ribiči na občnem zboru SRD zelo važne zadeve Naei ribiči so zborovali 1. t. m. zvečer ▼ hotelu Miklič Občnemu zboru SRD je predsedoval društveni pred sedmi k g poslanec Rasto Pustoslemšek ki je pozdravil prisotne in zlasti zastopnika mariborskega ribarskoga društva dr. J. Fludernika in prof V Cotiča. Prečital je pozdravmo brzojavko celjskega ribarskoga društva, nakar Je govori! o ciljih im težnjah SRD ter o njegovem živahnem udejstvovamju v preteklem letu Zapisnik zadnjega občnega zbora je prečital tajni* g. M Malenšek, ki je podal obenem tajrniško poročilo Društvo šteje 130 članov, imelo Je 10 odborovih sej. dva Članska seetanka ta izreden članski šesta nek v Bohinjski Bistrici. Iz blagarintekega poročila, ki ga je podal inž Fr. Tavčar je razvidno, da je imovinsko stanje d-ruštva povoljino kljub temu. da je tudi nekoliko trpelo zaradi gospodarske krize. Preglednik računov g. E.Tujec je stavil pretilog za absoUi'torij, ki Je bil soglasno sprejet Predsednik Je menil, da naj članarina ostane ista. 80 Din na leto, ker si je društvo zasiguralo kot svoje glasilo Ribarski Ust, k tehaja v Sarajevu, katerega članarina znaša za člane samo Din 1.40 Odbornik g. Pristou je predlagal, naj obonii zbor odobri sklep od bo rove seje, da postane omenjeni Ribareki list društveno glasilo Prof. Cotič je pocdravil ta predlog, nato je pa govortl o razmerah mariborskega rifoarskega društva In predlagal, naj SRD stremi da pridobi ribarske vode v last ali najem ker se bo samo na ta način društvo okrepilo to pritegnilo čim več članov. Predsednik je k temu pripomnil, da se že vrše pogajanja za neki ribolov, ki ga namerava kupiti društvo. G Prtstou je nadalje še predlagal naj ostane članarina Din 80 na leto. nad se del članarine določi za list v Sarajevu In da naj občni zbor pooblasti društveni odbor, da vodi pogajanja za ribolovne vode ijn da sestavi eveotuekno finančni proračun. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Nato je predsednik govoril o novem ribara kem zakonu, ki ga izdelujejo Izrazil je potrebo, da bi se zato. ker še ni izšel nov zagon, razširil bivši kranjski ribarski zakon na vso dravsko banovino To je pred vsem naloga bodoče zveze ribarskih društev v dravski banovin^ da stremi za u ve Ijavljenjem novega enotnega zakona Presenetijo Je predsednikovo poročilo, ki ga je posnel iz »Službenih novin« namreč, da Je bil oddan del nekega ribarskoga revirja v Krki ter priključen sosednemu revirju Po krasoekesn r.barskem zakonu se revirji ne smejo deliti ter za delitev ni kompetentna banska uprava če bi se kaj takega lahko dogalalo. so v nevarnosti tnd1 drugi revirji G. Pristou je predlagal protest na ban sk-c spravo glede odvzema omenjenega ri- Odbornik g. Vičič se je zahvaljeval taj niku za njegovo požrtvovalno delo ter predlagal, da mu naj izplačajo nagrado 500 Diaa za preteklo leto. za prihodnje pa 1000 Dm Ta predlog ni prodrl, pač pa drugi, da dobi tajnik samo 500 Din nagTade za preteklo leto Tajn.k seveda kot idea len ribič s tem ni soglašal, nego je nagrado oddal kot temelj za fond za nakup dru štvenega ribarskega revirja Potem je tajnik prt*čitai zapisnik seje ribarsk ega se stanka v Celju, ki je bil 24. janujarja v Celjskem domu. Ta sestanek ie za ribarska društva ze lo važen ter so mu prisostvovali zastopniki ljubljanskega. mariborskega in celjskega ribarskega društva Vsa 3 društva so složna, streme za enim in istim ciljem, da se športno ribogojstvo izpopolnjuje na moderni podlag., ter da se ustanovi zveza ribarskih društev v dravski banovini Razpravljali &o o novem ribarskem zakonu in naglašali potrebo, da stopi čim prej v veljavo. G. dr. Fludernik je glede na to predlagal, ker še ta zakon ne bo tako kmalu uveljavljen, naj se razšir bivši krainjski ribarski zakon še na bivšo mariborsko oblast. Predlog je bil soglasno sprejet. Draga točka dnevnega reda je bilo vprašanje osnovanja banovinskaga rlbar skega sosveta. Po temeljitem razmotrrva nju te točke je predlagal g. dr Fludernik naj banska uprava po 61 24 bivšega kranjskega r.barskega zakona v smislu ribarske uredbe nemudoma osnuje ribarski sosvet, ki naj bo posvetovalni organ banske uprave v vprašanju tičočih se ribarstva Predlagal je tudi naj se ti posvetovalni organi izvolijo o priliki občnih zborov posamez nih društev, za vsako društvo po 1 izvedenec Predlog sprejet. Razpravljali so dalje o enotni ribarski knjižici za vso dravsko banovino in o razdelitvi ribarskih voda v revirju Najvaž nejše je pa bilo vprašanje ustanovitve zve ze ribarskih društev Predsednik seje je predlagal da se ustanovi pripravljalni odbor 7 katerega so bili na to tasvoljeni zastopnik; vseh treh društev, za SRD g poslanec R Pustoslemšek, za Udruženje lastnikov samolastoih ribarskih revirjev pa g inž Ft Tavčar Pravila zveze morajo sestaviti do 1. marca. S čitanjem tega zapisnika je bifl dnev ni red občnega zbora izčrpan Predsednik je zaključil občni zbor z zaključnimi be sedam i Volitev mi bik), ker se odbor konstituira vsako drupo leto. Slavčeva maškarada 7. FEBRUARJA v „Unionu" Vrtnarski in sadjarski tečaj v št. Vido Ljubljana se naglo tiri na vse strani in hitro postajajo tudi vasi v okolici vedno bolj mestne. Vič in S t Vid sta že s tramvajem zvezana z Ljubljano, vedno pa okoliške vasi bolj tesno vežejo s središčem tudi razna društva ki se ustanavljajo po vaseh ter skušajo posnemati mestne organizacije V Ljubljani silno napreduje podružnica Sadjarskega 'n vrtnarskega društva, tudi na Viču taka podružnica prav koristno deluje a v vsej banovini je za ljubljansko podružnico najmočnejša podružnica SVD v št. Vidu Največ zaslug za njene uspehe ima predsednik g Lenard ki si je kot izkušen vrtnar in pravi mojster v sadjarstvu ustvaril ob svoji krasni vili pravi vzorni vrt. da niti v Ljubljani nimamo tako velikega vzgledno urejenega vrta. Ta vrt je prava šola za vse prijatelje vrtnarstva, zlasti pa sadjarji na njem vidijo vzorno vzgojene Špalirje, kordone in tudi prav redke oblike pritličnega drevja v najpopolnejših eksemplarjih. Drevesca so sicer še mlada, zato pa tembolj poučna in nazorna, ker na njih vidimo, kako od leta do leta gojimo drevesca, da dobimo zaieljene oblike Krasne piramide imajo že po več etaž pa tudi redke spirale že kažejo zanimivost in značilnost svoje oblike. O tem vrtu. ki na vsakega deluje bolj, kakor najboljša knjiga in ga pridobi za umno ali prav za prav za umetno moderno sadjarstvo bomo govorili spomladi, za danes naj pa pohvalimo le uspešno delovanje njegovega 'astnika g. Lenar-da. poštarja v p., kot predsednika šentviške podružnice SVD. V nedeljo je podružnica v solnčni ri-salnici impozantne šole otvorila serijo predavanj, ki bodo na njih vsako nedeljo govorili naši najboljši strokovnjaki. V nedeljo popoldne je govoril o ureditvi vrtov in na željo udeležencev praktično učil tudi cepljenje predsednik ljubljanske podružnice SVD, nadzornik g. Josip štrekelj. Navzlic temu, da Je bilo mnogo Članov na drugem predavanju, je bila prostorna ri-salnica polna kmečkih gospodarjev in gospodinj, med njimi pa tudi večji del šentviške inteligence, a najbolj razveseljiva je bila velika udeležba šolske mladine, kar najjasnejše priča kako učiteljstvo pravilno pojmi velik pomen vrtnarstva in sadjarstva za vzgojo mladine in za narodno gospodarstvo. Seveda, saj je vodja šole g. šmajdek sam prvovrsten strokovnjak! Splošno razumljiva izvajanja predavatelja so poslušali vsi navzoči z največjim zanimanjem in pridom, posebno se je pa uka-željnost pokazala po predavanju, ko je predavatelj odgovarjal na najrazličnejša vprašanja. Po predavanju se je nadzorniku gosp. štreklju zabvalil predsednik g. Lenard, obenem je pa prav energično opomnil, da so predavanj potrebni prav vsi člani podružnice in se zato morajo predavanj tudi vsi udeleževati, da bo podružnica dosegla še lepše usrpehe v splošno korist šentviške občine. V nedeljo ob 15 predava gdč. Cilka Krekova o uporabi zelišč in sadja v kuhinji in o higijeni v gospodinjstvu, kar bo gotovo privabilo zlasti mnogo gospodinj in deklet. Slovenci v Ameriki V kcaju Daviš se je 1. jamuarja v rudniku smrtno ponesreči] Andrej Vrbas. Zjutraj je odšel vesel in zdrav na delo, v rudniku ga je pa zasula plast premoga in ga ubila Pokojmi je bil rojen leta 1875 v vasi Planina pri Rakeku . V stari domovini im sicer v Cerknici žalujeta za njim žena m sin. Na železniškem križišču v kraju Wiil-loughbv, država Ohk), se je pripetila težka prometna nesreča, katere žrtev sta postala Marija Kieova, stara 40 let. in njen 6-letini vnuk Joško Mudmič, katerega rodite Iji žive v ChVcagu. Na križišču se je nam-rp«č vlak zaletel v avtomobil in sta bila Kisova In Mudnič ubita V Calumetu je uanrl zmarni gostilničar Kari Jerele v starosti 54 let. Bolehal je samo tri dni, podlegel je pljučnici. Za nj?:m žalujejo žena in šest otrok. — V Barbeto-nu je umrla Marija Sigmondova Za njo žalujejo mož. dva sina in dve hčerki. — V kraiu BIv, država Minnesotta. je 14. januarja umrla Marija Vider, mati glavnega taintika SXPJ _ Drobničevi dmžlnJ v Moumt ironn, država Mirmesotta, je smrt ugrabila 24-letnega sina Pokofaii je že več !et bolehal na jetiki. — V Clevelandu je umrla Katarina Tomšič, rojena Plut v starosti 48 let. Pokoj©a je bila doma Iz vasi Verča. fara Hinje. Zapustila je moža in osem otrok. Njen brat Matija Plu6ila precejšnjo škodo Rudolfu Pleteršku. — V kraju FarreJ je jek lani a Sheet and Tin Plate Co ustavila obrat z« nedoločen čas Nad 2000 Mudi ie ostal* r>rez kruha in zaslužka. Prizadeti so več i aoma Slovenci Bela opojnost Filmi se navadno ne ozirajo na letne čase, ker jim niso prikrojeni m ker tega od njih tudi nihče ne zahteva. V kinu Matici pa vidimo od včeraj na platnu film. ki lahko o njem mirno rečemo, da je visoko aktualen. Kaže nam namreč smučanje športno panogo, ki ie tudi pri nas v mogočnem razmahu rn k; bo pritegnrla kmalu prav vse ljudi, če se bo tako naglo razvijala. Na filmskem platnu vidimo kako čudovito neroden ie človek, ko si natakne smuči, kaj vse mora pretrpeti in ;zkusiti. Dredno razvije v sebi čut ravnotežja in predno se lahko požene na »dilcah* rud-čez kup snega ali čez iarek Od podobnih filmov se razlikuje ta bistveno, ker ie zdru-žrl v sebi krasne naravne prizore, obenem je pa poln živahnega deianja. ki se razpleta tako zabavno, da se razlega po kinu radosten smeh. Nepopisno lep ie lov izurjene čete smučarjev na lisico, idealno lepa športna prireditev, ki nam pokaže vso presenetljivo tehniko spretnost, izurjenost in utrjenost prvovrstnih smučarjev. Tako lepih filmov je malo in zato mora biti človeku žal, če tako redko priliko zamudi. Z največjim užitkom bodo gledali ta film smučarji, zanima! bo na tudi one. ki se šele nameravajo lotiti smučanja ali ki čutijo v sklepih premalo prožnost:, da bi zlezli na »dflce«. V E Ij K A T R A K V ■ J A Najmogočnejše filmsko delo sedanjosti! Pride! 4 ;t m Velenapeti prizori, kakršnih Se nismo videli raz filmsko platno! Fiknanje krokodilov (Nadaljevanje) FaLmaoje krokodilov 6e mi je naposled v end arie posr eoi lo! Malone ves mesec je trajalo čakanje in prišla so trenutki, ko sem sam pri sebi premišljal, ali ne bi bilo boiue zapustiti Murchinske slapove, če ne gre drugače tudi br«z posnetkov iz življenja krokodilov Komaj je guverner odšel, je pa pritekel neki črnec im mi javIJ, da je v krokodil-skem močvirju zbranih kakih 50 prvovrst nih eksemplarjev. Zverine se koljejo za mrtvega povodnega konja, ki sem ga bil ustrelil Čeprav bo že noč, kadar pridemo do krokodilskoga močvirja, smo se vendar ne mudoma odpravili na pot, opremljeni s plamenicami in slepicami. Nikoli ne pozabim tistega pogleda na krokodilsko moovlTje. V nJem je kar mrgo lelo nagnusnih zverin, kamorkoli so posvetile nase svetiljke, povsod smo uzrli zlobne rdeče oči teh plazilcev. Brez pomišljanja smo spustili mrežasto lopu'tnico. Odiločili smo se, da ostane mo čez noč na straži. Pritrdi H smo sve tiljke na loputnlce, zažgali velike grmade ta porazdelili ob močvirju, posebno pa pri loputnici, črnce s plamenicami v rokah. Tako smo čakali ob soju luči, ki so razsvetljevale pozorišče, z revolverji v roki. pripravljeni na napad. Ob dveh zjntrad je prošla sovražnrkova prednja straža — velikanski krokodil, ki se je naglo bližal loputnici in se s treskom zadel vanjo Hvala Bogu, loputnlca je naval vzdržala. Ustrelili smo iz revolverjev, toda krogle so se odbile na njegovem oklepu kakor bi bile iz gumija, šele ko je eden izmed črncev potisnil zverini plamenico v žrelo, se je soplhaje obrnila. Poslal sem v taborišče po pomoč, in to se je izKazalo za potrebno; zakaj malo potem, ko je napadla prednja straža, so pritisnile še druge za njo, kar dvajset hkrati. Vselej kadar je hotel sovražnik prodreti našo fronto, so se z oglašujoč i m bobne njem oglasile naše puške in revolverji. Ob jutranjem svitu so bili vsi napad«i odbiti m noben krokodil ni ušel! Lepo. krokodili so bili tu in čakaH, toda solne a ni hotelo bit: od nKkoder Ves dan je bilo pusto in oblačno, in tako smo morali ostati na straži še drugo noč Da ne bi ljudi preveč izmučili, sem jih polovico poslal na počitek Tudi drugo noč so hoteli krokodili pobegniti, pa se Jim spet ni posrečilo. Posebno nevaren in hud napad »mo morali odbit1 z orožjem. Pri tem smo ubil' dve zveri Naposled je vendarle napočilo Jutro in z njim soJnce Z mrzlično naglico smo šina dek) Prizor, ki mi ga prepisuje scena rio, obstoji v tem. da morasta Hom in Rf*n chero njegov črni tovariš, na begu pre^ •iudožrci it* čez močvirje kjer kar mrgol krokodilov Po srobotu pleaata od veje do veje in prideta tako na drugi breg. KOLEDAR Danes: Četrtek 4 februarja, katoličani: Veronika. Daroslav. Andrej, pravoslavni 22. januarja: Timotej. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bela opojn<»st Kino Dvor: šamika na trouU. Kino Ideal: Ct**>arjeva ljubica Slovensko planinsko društvo: pr«-dava-nje Brtla ob 20 v hejavbki zbornici Društvo vpokojenih učiteljev: občmi zbor ob 13 pri > ■ em svetuc Strokovna organizacija natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostiln, uslužbencev 14. valčkov ples ob 20 v Zvezdi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoczv. Mestni trg 4 in Kamor. Mikloš'Čeva etsta JO. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 30. Četrtek, 4.: Revna kot cerkvena miš. B. Petek. 5.: 7aprto. Sobota, 6.: Dve nevesti. Izven. Nedelja. 7.: ob 15. Jurček. Izven. Znižane cene. Ob 20. Arsene Lupin. Izven. Zniž. cene. « Opozarjamo na nocojšnjo uprizoritev komedije »Revna kot cerkvena miš«, ki bo v običajni zasedbi in režiji prof. ?csta, za abonma reda B. »0v*e nevesti« po globoko znižanih ccaah. V soboto zvečer se ponovi ta vele-zabuvna Golarjeva komedija, polna hu»-morja in domačnosti. Opozarjamo občitv-stvo. da bo to zadnja ali pa vsaj erm i**L njqih vpr.zoritev te komedije. OPERA. Začetek ob 30. Četrtek, 4.: Carmen. A. Petek, 5.: zaprto. Sobota, 6.: Trije mušketirji- Znižane cene. Izven. Bizetova opera »Cermen* 9C poje drevi ob 20. v naši operi. Naslovno vlogo poje ga. Th-errvjeva, Micaelo gdč. Meze-tova, ki je pri svojem prvem nastopu v tej partiji pri sobotni predstavi tako o<^> Hčno utrpela. Dirigira ravnatelj Polič, režija Kreftova. Predstava je za red A. NOGAVICE z Ž.160M Najboljše, aaftraine#CL uto najcenejšeJ 13 Iz Dobove — K. o. Rdečega kriza na Dobovl priredi na pustno nedeljo dne 7. fe-br. ob 15. uri in na pustni torek dne 0. febr ob 17. uri v tukajšnji §oH smeha'x>;n:> burko »Lumpacij Vagabunde. Pripravlja se Gregorčičev večer in mladinska igra »V kraljestvu ljubezni in dobrotec. Rdeči inž si Je v kratkem času svojega obstoja oa Do-bovi pridobil lepo število članov in prijateljev. In lahko računa na uspeSen razvoj vkljub veliki gospodarski krizi. Vidi se, da tukajšnje ljudstvo prav pojmuje dobrodelno stran društva R. K. m je prav, da ga ceni prvenstveno pred drugimi društvi, če bomo sledrli geslu »V miru in vojni neguj dobrosrčnost in delaj za zdravje«, ne bomo nikdar zašli z začrtane poti. Pose-čajte prireditve k. o. Rdečega križa v kolikor mogoče obilnem Številu. Zvočni kino Ideal Liane Haid Walter Janssen V krasni ljubavni opereti ICesarjeva ljubica Danes ob 4, i/26M »28. bi 9. ari Premiera! Nepozabno1 DANES ZADNJIKRAT! Petek, 5. februarja. 11.30: šolska ura: V steklarni, g Zab-kar Josip; 12.15: Plošče: 12.45: Dnevne vesti; 13: Ćas, plošče, borza: 17.30: Salonski Kvintet; 18 ""»: Gospodinjska ura, vodi Krekova gospodinjska šola: 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina: 19 30: Dr V. Bohlnec: Narodi zemlje (novejše hipoteze o razdelitvi človeštva na plamen« i* 20 <5o^ni«ka ura Iz B^crm^j,. 20*0: Prenoa iz Beograda: 22 SO- Ca*, poročila, napoved progTama za naslednji dan. Dnevne vesti — Prispevki za spomenik kralju Petni v Zagrebu. Za spomenik kralju Petru so v Zagrebu nabrah že 1,880.616.10 Din. poleg tega je r>a obljubila zveza denamib zavodov in zavarovalnic 416.000 Din tako. da ima odbor na razpolago že 2.296.616.10 Din. V Ljubljani radodamost v tem pogledu ni bu*a tako velika — Proslava Strossmayerjevega dne na Sušaku. Trgovska akademija na Sušaku proslavlja danes Strossmaverjev dan. Svečanosti se udeležu'e'o tud; slušatelji trgovskih akademii iz Zagreba Ljubljane. Splita Kastva. Beograda in Zemuna Drevi bo v sokolski dvorani dijaška zabava s koncertom, na katerem nastopijo tudi slušatelji trgovske akadermie iz Ljubljane. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. ° 7 dne 3. t. m obiavlia DravUnik diiaškega doma kralja Aleksandra T. v Beogradu. Piavila o državnih strokovn'h izpit'h za uradniška zvanja v poštno-brzojavni stroki, navodila za poslovanje s Poštno hranilnico, postopanje glede prenosa lovskega orožia čez mejo. izpremembe pravilnika o kovanju zlatnikov in njih orometu. razglas banske uprave o avtobusnem prometu, objave o nobiramn občinskih trošarin v netih občinah dravske banovine v letu !°,*2 ter popravek k obiavi posebnih uzanc za trgovanje z žitom — Nale^njve bolerni v dravski banovini. Oj 15 do 21 januarja ie bHo v dravski banovini 15 nrimerov tiražnih bolezni. 66 škr-latinke. 135 o^pic. 130 davice 40 dušliivega kašlja. 29 sena, 3 nalezljivega vnetja možganov. 2 otročničnc vročnice in 1 krčevite odrevenelosti. — Razpust društva. Prvo delavsko kolesarsko osrednie društvo za dravsko banovino, podružnica na Pragerskem, je raz-puščeno. ker že več let ne deluje in nima pogoiev za pravri5 obstoj. ♦ Urnetrvška Matica je določila za svoje člane večje število lopih daril Na odbo rovi seji i t m so so po žrebu razdelila ta dar la (originalna sliko v okviru, plasti ka_ ko,amika. grafika) naslednjim članom: BrarJna Milerna. Burja Roža. Beg Ante. dr Josip Choleva, Gorjup Mario. Hrast Oskar. Jonke Jože Jakopoc Karel, dr Janez Jen šterle Kante Stana. Kenda Joe*p, Krištof Rez:.-v a. Lončarič Jože. Lorger Alfonz. Marn Bogdan. Levstik Vera. Moretti Josip. Oblak Zala, Pavlic Ivo, Piano Anica. Ros Franjo. Roa Ribar. Soklič Jakob, šentjurc Ferdo šmon Franc. Tomažej Matko. Urlep Janko Vuk Ivan, Vode Angela, dr Josip Zdolšek. Božič Milica. Cesar Ivan. Dežman Pav«a Faganel. Anton. Hvala Mihaela, Košniu Ivan. dr Logar Franc ^ovšin Kristina. MILnšefe -Ivan. Novak Pranja. Repe Josipraa SaviušeK Fran. Schaffer Franc. TJršič Tone. Klančar Josip. Drago Ivano vič. Karei Seiko, Grebenšek Marija, Mayer Pavta. Semen Pavla, Djoko Kovačevlč. Pavlovec Milan .n Kotnik Zorko Darila se bodo oddajala navedenim od 20 do 29 t. m Po pošti se ne pošiljajo Ce želi kdo prej izvedeti, kaj mu je žreb naklonil, naj priloži pismu dopisnico za odgovor Točen naslov* Umetniška Matica. Ljubljana. Po Ijanski nasip 12, III nadstropje Edicije za leto 1931 bodo prejeli vsi člani v teku enega meseca — Dr. Vranešič predsednik zdravniške zbornice za savsko banovino. Na občnem zboru zdravniške zbornice za savsko banovino je bil v nedeljo izvoljen za predsednika kandidat mladih dr. Gjuro Vranešič, za tajnika pa dr. Boris Šlajiner. V zdravniški zbornici za savsko banovino sta nastal, namreč dve struji in uprava je zdaj v rokah struje mlajših zdravnikov. — Reorganizacija našega potniškega prometa. Potniški zračni promet v naši državi bo letos reorganiziran. Iz Zagreba bodo odhajali zjutraj aeroplani v Beograd, na Dunaj, Sušak in Split ter se bodo istega dne vračali. Redni zračni promet na vseh domačih zračnih progah se prične 19. marca, mednarodne zračne proge se pa dvorijo pozneje. Letos bo uveden zračni promet tudi med Zagrebom in Sušakom in sicer tako. da bodo lahko potniki odpotovali z aeroplani iz Zagreba in se še istega dne vračali v Zagreb. Približno enako bo urejen potniški zračni promet tudi med Zagrebom in Splitom. Zračna proga Zagreb— Trst bo pa otvorje-na najbrže šele prihodnje leto. Letos pridejo v promet trije novi veliki potniški aeroplani. — Veleseiem v Bruslju. Velesejem v Bruslju se bo vršil od 6.—20. aprila L 1. Na lanskem XII. velesejmu v Bruslju je razstavilo 2502 tvrdk iz 22 držav. Letos, navzlic krizi ali pa ravno radi krize, prekaša število doslej prijavljenih tvrdk ono lanskega leta ob istem času. Na velesejmu bodo zastopane vse industrijske panoge, predvsem belo tekstilno blago, pohištvo, steklenina, porcelan igrače, elektrotehnika in mehanika. Razstavljalci bodo grupirani tako. da bo omogočen jasen in točen pregled vseh strok in izdelkov Na podlagi sejmske legitimacije, katere izdaja Urad veleseima v Bruxel!es. dobe razstavljalci oziroma posetnik? brezplačni belgijski vizum. Informacije daje belgijski konzulat v LjubUam. — Dobava mesa. Dne 16. t. ni. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za ljubljansko garnizijo: dne 17 L m. pa pri komandi vojnega okruga v Mariboru za mariborsko garnizijo. )glas ie na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljanu pogoi' oa ari omenjenih komandah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo menjaje se oblačno in zmerno hladno vreme Včeraj ie bilo po večini krajev naše države iasno Naivišia temoeratura ie znašala v Splitu 17.5. v Mariboru 9. v Zagrebu 8. v Ljubljani 6.8. v Beogradu 5. v Sarajevu 3 stopinie Dav; ie kazal barometer v Liubljani 772.2. temperatura je znašala —2.3. — Strašna noč matere. V vasi Miroše-vac blizu Zagreba se je Dripetila v noči od torka na sredo težka nesreča Kata Hor-vatič ie položila svoje dete spat blizu ognjišča, da bi ga ponoči ne zeblo. Pozabila je pa pogasiti ogenj. Ponoči je padla na tla žerjavica in začele so Heti trske, ki so se tako kadile, da se je dete v dimu zadušilo. Mati se je zbudila, ker je tudi njo dim že dušil, vzela 1© otroka rz zibelke in ga odnesla na zrak. toda bik) |e že prepozno. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Mostarju se je v torek ponoči obesila 31-letna gostHničarjeva hči Bosiljka Ljoljić Našli so jo že mrtvo. Iz razrezanega novega krila si Je bila spletla vrvico in si lo zadrgnila okrog vratu Zapustila je poslovilno Dismo ki Je iz njega razvidno, da ie šia v 10. — V212. POP. OD 3. — Vzb. 2187 Iz Ljubljane —lj Poplavo imamo v glavnem tivolskem drevoredu, kjer so sneg skidali le za silo. ki zdaj kopni ter voda preplavlja pot tako, da je drevored le za potapljače v popolni opremi primemo izprehajališče. Nekateri izprehajalci si pomagajo tako, da se izprehajajo po betonskih robnikih, ki so nekoliko višji od tal. ne morejo na po njih prevažati, mamice otroških vozičkov in morajo hočeš nočeš broditi blato in vodo. Tudi po stranskih drevoredih in poteh ni nič boljše. Meščanom ki hočejo izrabiti lepo vreme na izprehodih. so mestna izpre-hajališča skoraj nedostopna, čeprav imamo tiiko milo. leno zimo. —Ij Obrtništvo za skupne zbornice. Za-druga urarjev, zlatarjev, optikov, graver-jev in pasarjev v Ljubljani je imela SVu. redni letni občni zbor dne 31. januarja t. L na katerem se je obravnavalo tudi vprašanje ločenih ali skupnih zbornic. — Pri tem je bil soglasno sprejet sklep, da se zadruga izjavi za skupno zbornico z avtonomiio odsekov, ker članstvo priznava uspešno delovanje v naši skupni zbornici, tako za napredek obrtništva, kakor tudi za vse druge gospodarske panoge, s katerimi je obrtništvo v tesni zvezi. —lj Predavanje Hansa Ertla iz Mona-kovega, ki nas seznani pod naslovom: 2>Veleture v snegu in ledu« z moderno plezalno tehniko v snegu in ledu ter nam bo poročal o svojih fenomenalnih prvenstvenih turah na Ortlerju in drugod, bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. O predavatelju pišejo »Munchner Neuste Nach-richtenc: Predavanje Hansa Ertla in njegove slike predstavljajo napeto vodstvo v nov planinski svet, kjer vlada superlativ. Ta alpinska omladina vodi nas revne poslušalce po potih, kjer nas popolnoma mine naš dosedanji ponos na lastno alpinsko preteklost... Dobro opravijo svoj posel, ti današnji »atenarji« tako v skali kot v ledu, pri fotografski kameri in pri predavateljski mizi. Njihovo poročilo so dogodki... Človek se smeje, strmi in se uči iz teg-a, kar pripoveduje Hans ErtJ ter se venomer vprašuje: »O kakšnih doživljajih in zmagah nam bo pač poročala naša mladina čez leto in dan.« Ertlov tovariš in prijatelj Franc Schmid je v preteklem poletju zmagal severno steno Materhorna.. Predavanje nam bo torej odkrilo vpogled v snovanje in delo najmlajše nemške alpinistične struje, ki zadivlja ves svet s svojimi alpinističnimi veledejanji. —lj Komorni koncert pihal bo v ponedeljek 8. t. m. kot četrti »Slogin« komorni večer v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor. Spored večera je sledeč: Mozartov kvintet za flauto, klarinet, fagot, rog in klavir; Rorich trio za flauto, klarinet tn fagot; Rimski-Korsako v: kvintet za flauto, klarinet fagot, rog in klavir. Izvajajo ga gg. Korošec Slavko (flauta). Gregorc Janko (klarinet). Haick Viljem (fagot). Luk as Robert (rog) vsi člani opernega orkestra in g. Heri Svetel (klavir). Komorna glasba na pihala se jako goji po drugih deželah, pri nas je še popolnoma neznana. Koncert bo jako zanimiv in bo gotovo vzbudil Širšo pozornost na pihala. Cene vstopnic: Parter 8. 6. 4 in 2 Din. Balkon 8 ln 6 Din. Galerija 2 Din, —Ij Filharmonična dražba v LJubljani ie prejela na svoječasni razpis nagrade za najboljše vokalno-inštrurnentalno simfonično delo več skladb, ki so lih ocenili iz Talich Vaclav. šef Češke Filharmonije. Suk Josip skladatelj in profesor praškega konzervatorija in Baranovič K., ravnatelj zagrebške opere Čeprav nobena vposlanib skladb ne ustreza stavljenim zahtevam. Je Filharmonična družba vendar Dodelila trem najboliš:m skladbam oriznalne nagrade v skupnem znesku 8000 Din Prznalne nagrade, so dobi'e skladbe »Čelika romanca« od Osterca »Vjziia« od dr Švare in »Ubež-ni krali« od Sonca. —lj Vaša PHtioda. eden najslavne c sodobnh violinskih virtuozov. si je izb' za svot koncert v petek dne 5 t m. v ve liki unionski dvorani naslednji program: Brahms: Sonata v d-molu, Bacha: Adagio in fuga iz sonate v g-molu za violino solo. Čajkovski: Violinski koncert v d-duru op 35, Mendelssohn-Pfihoda: Pesem brez besed, R. Strauss-Pfihoda: Kavalir z rožo. valček, Sarasate: Carmen. fantazija. Vse točke sporeda, raz ven druge, ki je pisana za violinski solo. spremlja pianist Emerrk Kris. Koncertne cene so običajne. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Samaritanski tečai krajevnega odbora Rdečega križa v LJubljani se začne v četrtek, dne II. t m. ob po* sednvh zvečer v OUZD na Miklošičevi cesti. Tečaj se je zakasni! za en teden, ker dvorana ni bila prosta. Vsem, ki so se za tečaj prijavili, smo poslali pismena obvi-stila. ako so bili naslovi točni. Prijav 'e preko «to kar je razveseljivo znamenje, kako se naše mestno prebivalstvo zanimn za zdravstveno kulturo in se žeti jsposobt; za prvo oomoč svojemu bližnjemu v nesreči — Kakor slonovina bele in lepe zobe dobite z uporabo dobre Chlorodont zobne paste. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. —lj Ttiristovskl klub »Skala« opozarja svoje člane na zanimivo predavanje Hans Ertla iz Monakovega, ki ga priredi danes SPD v dvorani Delavske zbornice. Alpinska tehnika v snegu in ledu bo nazorno predočena s skiopticnimi slikami. — Redna odborova seja danes zvečer radi predavanja odpade. — Odbor. —lj Vsi oni, ki žele eno noč preživeti v veseli družbi in pozabiti na vsakdanje skrbi, pojdejo na tradicijonalno »Slavčevo ma-škeradoc. Svira veliki jazz Sloge, a za ljubitelje dobre kapljice bo poskrbel g. Grad lz Zg. Kašlja. V zeleni dvorani (bar) svira Sonny-boy jazz. Zato pojdemo 7. II. vsi v Union. 87/n Ljudje se zbirajo Preveč ljudi je na svetu — Živinski seiem se nadaljuje po gostilniških dvoriščih ZNa veiiki Dtedpustm ples Sokola J ki bo v soboto dne 6. februarja t. 1. NA TABORU, so vabljene tudi dostojne ■aaatoa nwtitfmnuu»iiu..»...j.iiLiitiii.............mmammuamam MED. UNIV. dr. ALBERT TRTNUt S K JE PRESELIL V GLEDALIŠKO UL. 4 (nasproti opere) Ordinira od % 10. do 12. In od 4. do 5. ure. Telefon 3462 iirtUTMinum.....i...............................""".....u Iz Celja _c Opozorilo lednim trgovcem. Sreski greanij trgovcev v Celju ie prerjel od komande dravske divrzijske oblasta v Ljubljani razglas o ustmemi jarvni Licitacija dOT raznion vojaškim gara izi jam v skupni množini okrog 20.000 sesžmjev. Licitacija se bo vršila v soboto 20. t. m. ob 11. dopoldne v pisarni intemdamture omenjeoe komando, kjer so tudu razvidni podTobni pogoji razpisa, —C Občni zbor celjskih Samari t anov. Preteklo soboto d© Imelo celjsko Prostovoljno gasilno kn reševalno društvo svoj 61. redni letni oboni zbor, na katerem so bili izvoljeni naslednji društveni funkcionarji: načelnih 1. Jellenz, poveljnik F. Ko-sohier, poveljnikov namestaiik A. Keliš-nik, 6otmiika E. Bera a in J. PristovSek, njihova namestnika E. Bandek ln B. Schlosser, vratarji -I. Gradišer, A. Maček, A. Koschier m 1. Pu«tan, načelnik varovaj-cev F Jako\vitsch, pregledovaJca računov pa V. Swett rn F. Werdoosobegg. V odbor pa so bili izvoženi: Jellenz, Kosehier, Kalisniik, Berna, Pristovšek, Schloasesr, Fimdeisen Karbeutz mlajfci, Maks Košir. Maček in Putan. Za občni zbor žalske ga-sLLsfke župe sta bula kot delegata izvoljena gg. K osebi er in Berna, za njuna namestnika pa g«. Orahove in Putan. _c Pristopite h krajevni Protituberku- lozni ligi! Občni zbor krajevne Proti tuberkulozne Uge v Celju, ki je bil pretekli teden v magistratu i posvetovalnici, je pokazal, da je število ligmega članstva glede na njen visoki namen in nujno potrebo čim širšega udejstvovanja daleč izpod Ste* vila, 4i bi ga moralo doseči. Pričakovati je, da se bo Število članstva v tekočem le tu najmanj potrojilo In da bo pok asa lo Celje z vsem podeželjem, ki spada v 11-gino področje, mogočno armado vnetih borcev proti največji Ln najzahrbtnejs' unicevalki našega naroda— jettki. Pri volitvah je bil te voljen za predsednika zopet učitelj g. Bogomir Zdolček, v odbor pa ge dr. Semečeva, dr Kalanova, Ster-meck4jeva, Logarjeva in Zupančičeva ter gg dr Juro Hrašovec. Vinko Kukovec, dr Goricsn, dr Rajip. prof Goro p. dr Reber nik. Jagodic, Pibernik, Leben. Janefič Rojnik šmlgovc m Leakovšek, za pregle dovatea računov gg. prof. Kovačič in Ora žem, za delegate za osrednjo skupščino pa gg. dr Rebemlk, Zdolšek ta Smigorc. —c Dve nesreči. Med prepirom je bil zaboden z nožem globoko v hrbet 46-letn* posestnik Loka Fidej z Lepe ni>ve pri Mozirju Prepeljan je bil na zdravljenje v celjsko javno bolnico, kjer je moraJa poiskati potrebno pomoč tod! 30-letns iena ■oljskega mestnega stražnika Marjeta Va kar jeva z Brega pTi Oelju, ki al je pr nadcu na stopnicah izpahnlla desno nogo v gležnju. Ljudi je gotovo preveč, saj jih je zadnje čase tudi pri nas, n. pr. na Marijinem trgu mnogo preveč. Sicer jih ie tu bilo vsako leto dovolj, ko se je začelo kazat pozimi po meglenih in mrzlih dneh solnce. Zbirali so se starci, ki so že vsemu svetu napoti in ki niso nikjer zadovoljni z zapeč Hermes« 50 Din, na-hiralnica v šoli na Barju 79 50 Din, dr. Grablovic Josip, odvetnik, kot poravnavo, v pravni zadevi 500 Din, I. Cvirn, kapelnik, nabral med gosti v »Zvezdi« 110 Dni, osobje tehniške srednje šole 390 Din, L, drž. realne gimnazije 1080 Din, uprava obče drž. bolnice 1336.70 Din, drž. žensko učiteljišče 170 Din, splošni oddelek kr, banske uprave U. prispevek 500 Din, tehniški oddelek kr. banske uprave 781 Din, stalno omizje gostilne ^Bončar« mesto cvetja na krsto pok. prof. Lenarčiča Antona 560 Din, dr. Novak Janže. poravnava v neki tarnali zadevi 100 Din, licejske učenke T V. b razreda mesto venca pok. Koder Anici 50.50 Din, Ribnikar Adotf, načelnik 100 Din upravni svetniki, ravnateljstvo, uradni ^,+vo in uslužbenstvo Splošne maloželezniške družbe 2643 Din, uprava Grand Hotela VUnion« darovala 2350 Din, Bonac Fran 1000 Din, brata i Eberl, Martine, černe 100 Din, Vodnik Alojzij 1000 Din, Bokal Anton 30 Din, Ju-goslovenski i-Siemens« 100 Din, Hranilnica dravske banovine 305 Din, osobje poste Ljubljana H. 683.75 Din, Pivovarna »Union« 2500 Din, Jadranska zav. družbe, podružnica 200 Din, uradništvo zav, »Feniks« 230 Din. Učiteljska tiskarna 1000 Din, Marinček Matej, notar, Novo mesto, 100 Din, neimenovani po pošt. hran. 10.75 Din, Splošna elektro družba 25 Din, WiU-mann Rudolf, Slomškova 3, 50 Din, županstvo Velika Loka 30 Din, uradništvo pokojninskega zavoda 600 Din. tovarna »Zmaj« 100 Din. E^bert Julij 50 Din, Krajevni odbor RK 222 Din, nameščenci sodišča jetnišnice 1455 Din, Cihler Josip 300 Din, Norger Alfonz, Groharjeva 2. 50 Din, Jugoslov. tov. dr. Oetkerjevega pecivnega praška, Maribor 500 Din, Stupica Josip 50 Din, kraljeva banska uprava 10.000 Din, Vokač Karo! 100 Din. Nemenz Viljem, ravnatelj piv. »Union« 200 Din, Ki*-novar Franjo, Sv. Križ. tu. 100 Din, uradništvo Velesejma 150 Din, Ljudska posojilnica 500 Din, Sesek Ivan, mag. direktor v pok. 100 Din. Evg J are. podžupan mesta Ljubljane. 100 Din, Schwentner L. knjigarna, 50 Din. Kat t!<5k društvo Nen-mann 100 Din, »Jugoslavija«, zavarovalnica 720 Din, Svecarna KopaC 1000 Din, Teodor Korn 100 Din. Jeras in. drug 100 Din. Stakul-Brunčič 100 Din. uradništvo Kreditnega zavoda 540 D*n Saksida 100 Din. dr. Slokar Ivan 100 Din, Kraker Ivan 50 Din, Toman Feiiks 200 Din. Tiskarna »Slovenija« 100 Din inž Klinar Ant. 200 Din. razni iz poravnav za kolke za uporabna dovoljenja 1350 Din. Krajevni odbor Jadranske straže 5000 Din Rupar Lovro 7.08 Din. Med postavko »Mestni uradniki« 80 mišljeni vsi pragmatično nastavljeni mestni uslužbenci. V blagu so darovali poleg včeraj objavljenih še: Kolinska tovarna v Ljubljani 35 zavojčkov cikorije Krisper-Coloniale 400 kg riža. tovarna Hribar Dragotin 300 parov moških, ženskih in otročjih nogavic in nekaj jopic za dojenčke nabiralnica t šoli na Barju 3O0 V% krompirja. 51 kg fižola, 38 kg kolerab 8 kg kislega zelja in 2.50 kg pšenične moke. Sumi. trgovina s kurivom 10 m* drv Lenassl Gerkman 11 kosov ostankov blaga, P-eskar I. Sv. Petra cesta, 3 deške oblekce, nabiralnica v osnovni šoli na »Mladiki« nabrala razna živila: klobase, sir Itd., osnovna iola pri Sv. Jakobu .nabiralnica. 4 odeje in razno staro obleko in čevlje. Tvanka šmalc trgovka, Marijin trg, darovala 25 moških klobukov. Albert Sorel; 10 Roman — Papirji, ki ste jih nam prinesli, ao nam v veliko žalost in zato nam morate oprostiti, da smo jih takoj preči -tali... — Upali smo še vedno... ga je prekinil Fontemors. — Toda k sreči niso prav nič izpre-menili našega prepričanja, — je pripomnil Rofosse. — Prepričanje, ki so nas privedli do njega dogodki in okolnosti, — je dejal Fontemors. Rofosse je pritrdil in pripomnil: — Zato sem vam zelo hvaležen za trud, gospod. Zdaj. ko so vam znane te obžalovanja vredne prigode... baš prihaja moja hči, ona ničesar ne ve... če je vam prav, se pomenimo še pozneje o predmetu vašega potovanja___ — Gospod baron storil sem samo svojo dolžnost, da sem vam izročil te papirje, in samo na vašo Drošnjo v zadevi nisem govori! podrobneje. Gospodično de Rofosse je spremljala niena nečakinja in obe sta bili namenjeni v ledilnico. Večerja je bila kratka in pogovor je večkrat zastal. Največ sta srovorila Fontemors in niegov srn. Chebskv je bil nekam zamišljen: odgovarjal je na vprašania. ne da bi sam ka tvoraSal ali DoiasniL Z naivec-jlm zanimaniem je opazoval gospodično de Rofosse. Ona je to opazila in mu ni zamerila. Po večerji so polagoma napeljali pogovor na voro. Chebskv je govoril resno in spoštljivo, ne da bi se dotaknil pravoslavna. Gospodična je pomislila: — To bo libertin — s^obodomislec. Zanimpla se je zanj bolj kakor za krivoverre in odnadnike. Fontemors oče je bil trd Voltairovec; misleč, da je Chebskv njegov somišle-nik, je ostro kritiziral nestrpnost in udrihal po probujajočem se klerikalizmu. — Vaši svobodomiselci se mi zde smešni, — mu je odgovoril Chebskv. — To, kar imenujejo oni svobodno misliti, pomeni misliti tako, kakor oni, kakor njihovi prijatelji, kakor njihova stranka, po njihovih ozkosrčnih metodah in sistemih. Morate me razumeti. Po mojem mnenju ni bil teolog Pascal po svojem duhu nič manj svoboden kakor sovražnik k«erikalizma Helvetius. Gospodična je razmišljala o tem na-ziranju, čeprav ni imela rada Pascala in njegovih prijateljev. Athenais de Rofosse je bila žena XVII. stoletja, častihlepna, ponosna, diplomatična, hrepeneča po oblasti, živo nasprotje godrnja-čev, ki so skrivaj zabavljali in udrihali po Mazarinu Toda ona se je vrgla v to pobožnjaško ozračje, ne da bi bila posebno navdušena zanj. Imela je močno razvit zmisel za avtoriteto Če je govorila o Richelieu, se je njena vsakdanja osebica kar izpremenila. Zdaj je bil na vrsti Chebskv. da se je čudil, strmel. In pogovor se je nadaljeval. Doktor je dejal: — Prav pravite, gospodična, Dvanajsto stoletje je bilo plodnejše, toda sedemnajsto je bilo silnejše. Srednji vek, to je človeška družba v premikanju, sedemnajsto stoletje je pa zadržana družba. To je ustaljeni ideal In tja se je treba vedno vračati, če hočemo vladati ljudem. Zdaj, v naših časih, je spoznala to samo ena država ... — Rusija? — Ne. Pnisija. Onesim se je zasmejal, Chebskv pa je nadaljeval: — Pazite na Pruse! Oni bodo s svojo vojaško pedagogijo ir monarhistič-no pravovernostjo pošteno zagodli tako zvanim svobodnim mislim In vendar so v primeri z ljudmi starih časov nerodni in zapeljani posnemale! Ne zadostujejo birokrati, korporali in pastorji, da bi vodili svet; potrebni so ljudje, ki se znajo žrtvovati in ki kaj razumejo. Prepustite našo mladino samo dvajset let jezuitom; njihov general bo gospodar vsega sveta in mogočnejši od Napoleona. ga sveta in mogočnejši od Napoleona. Sive, živahne oči gospodične de Rofosse so se ustavile na Chebskem. Obrnila se je na Voltatrovca Fontemorsa, rekoč: — Ste slišali, Fontemorse? Odgovoril je* — Saj dobro veste, da imam vaše nazore: ljudstvu je potrebna vera, pa nai bo že kakršnakoli. In zato podpiram ^Duhovno bratovščino« v našem kraju. Emma se te zabave ni udeleževala. Sedela ie pri očetu, zatonliena v ročno delo. Stari baron, nekam zamišljen in raztresen, je tu pa tam pobožal s težko, hrapavo dlanjo hčerko po glavi. Chebskv jo je med pripovedovanjem opazoval z megleno, bolestno notranjo mislijo. V teh njegovih ustih z otožnim nasmehom, v teh njegovih nežnih očeh, so se njih zenice zdaj pa zdaj razširile, v vsem njegovem bitju je bilo nekaj zelo občutljivega, znaki notranje razburjenosti, bolestni misticizem, ki bi bil zelo zanimal fizijologa. Chebskv je bil memda našel v Enimi nekaj, kar ga je posebno zanimalo, kajti čim bolj jo je opazoval, tčm bolj so se mu svetile oči m na njegovem utrujenem obrazu se je poznalo prehodno olajšanje. — Harmonij vidim tu, — je dajal Chebskv, — morda gospodična igra? Emma se je pr teh vprašanjih zdrznila in obrnila k teti. Slednja je odgovorila: — Tu v samoti smo bili prisiljeni opustirti vse zabavne umetinostri. Toda glasbo imamo zelo radi. Tu imamo patra, ki nas včasi obišče in rad igra na naš harmonij. Tudi Onesim >gra zek> dobro. Onesim je komaj čakal, d> bi moge? pokazati svojo umetnost. B*la je čisto navadna improvizacija, podpouri spominov iz raznih oper in zmedene melodije v slogu verskih romanc. Fontemors je blaženo zadremal: Rofosse je prijel hčerko za roko in bil je ves zatopljen v opazovanje njenega obraza. Gospodična je mislila na vse drugo, samo ne na godbo in njene oči so sledile smeri njenih misli. Ko je Onesim nehal igrati, se je obrnil k Chebskemu. — A vi. gospod, niste glasbenik? — Slovani imajo prekrasne pesmi, — je dejal Onesim in stopil k Emrni. — Slišal sem jih v Parizu pri svojem prijatniju, ki je služi3 pri poslaništvu v Petrogradu. Ali bi nam ne zaigrali vsaj ene? Na Emminem obrazu se je zganila radovednost, kar je Chebskv opazil. Prvič je bilo videti, da se zanima za to. kar sa godi okrog nje. Chebskv je vstal m stopil k harmoniju. Igral je otožen koral globoke harmonije, resen in strog. Rofosse je poslušal. Gospodična je bila zelo pozorna. — Gospodična, ta koral sem izbral za vas, — je doial Chebskv. — To je rz Bacha; pravkar sem se spornml najinega pogovora. — Zares, s a je oglasila stara devica, — v tej glasbi je resnost im veličina, škoda, da tudi gemj blodš, kajti ta skladatelj je bil krivoverec, če se ne motim. Kaj je pod nami Nihče ne ve, kaj je pod skorjo zemlje, ki je debela povprečno 1200 km O tem, kaj imajo hišni gospodarji, so mnenja deljena. Po soglasnem mnenju vseh ljudi, ki s strahom pričakujejo kvartala, ima gospodar to veliko prednost, da mu ni treba plačevati najemnine. Gospodar je pa vsak čas pripravljen priseči, da nima ničesar, razen sitnosti s strankami in s hipotekami preobložene hiše. Toda to ni res, kajti že od rimskih časov pravi pravo, da je lastnik zemljišča tudi lastnik neomejenega prostora nad zemljiščem in pod njim. Nad zemljiščem so razen zraka — strato- in druge sfere, kar pa za človeka nima nobenega praktičnega pomena. Pač ima pa vsak lastnik zemljišča pod seboj prav soliden košček zemlje v obliki izseka, ki se začenja z njegovim zemljiščem in je dolg celih 3500 km. To je namreč razdalja med površino in središčem naše zemlje. Geologe že dolgo zanima vprašanje, kaj je v notranjosti naše zemlje. Seveda v tem pogledu ni mogoče odgovoriti točno. Kdorkoli izrazi svoje mnenje o tem, kakšna je zemlja 1000 kilometrov pod površino, naleti na skepso ali odkrit odpor, lahko pa mirno reče, kdor ne verjame naj gre pa sam pogledat. Pri tem prav nič ne riskira, da pojde dotični 1000 kilometrov v zemljo po nasprotni dokaz. Objektivno ugotovljeni podatki o notranjosti naše zemlje so zelo skromni Največ vedo o tem še oce- I an o graf i. Ti so namreč izmerili rekordno globino: 10.793 m pod morsko gladino leži morsko dno v nekaterih krajih Tihega oceana. Toda tu ne gre za notranjost zemlje, temveč samo za ogromne kotline, kjer se drži voda. Proti morski globini skoraj 11 km imamo skromen poldrugi kilometer globine rudnika v Fairmontu v zapadni VirginijL Tam so namerili 76 stopinj C toplote. V Long-mondu v Ameriki, kjer imajo tudi globok rudnik, so pa namerili v 2200 m globoko 100 stopinj C. Ameriško geološko društvo je začelo nedavno sestavljati točne tabele o toplotah v globini Pri tem so naleteli na zanimive nepravilnosti. V Johannesbur-gu v Afriki so ugotovili, da se zviša toplota vsakih 70 m globine za pol stopinje, v petrolejskih vrelcih v Wyomingu pa naraste toplota za pol stopinje ie na vsakih 7 m. Praktični Američani so kmalu prišli na to, da je našla nepraktična in nerentabilna geologija v tem primeru zrnce, ki se da s pridom porabiti. Proučevanje notranjosti zemlje se nadaljuje in Američani upajo, da se jim bo posrečilo odkriti nove vrelce petroleja. Točnih podatkov o tem, kaj je v notranjosti naše zemlje od 2500 dalje, nimamo. Geologi menijo, da je skorja nase zemlje debela povprečno 1200 km. Nihče pa ne ve, kaj je pod skorjo, kjer meri zemlja še 2300 km. Svoj pogreb je videl 53-letni C. Roberts v Richmondu v Virginiji, ki nima nobenih sorodnikov, pač pa mnogo prijateljev, je naenkrat brez sledu izginil. Cez nekaj dni so pa našli v reki neznanega utopljenca, ki so v njem Robertsovi prijatelji takoj spoznati pogrešanca. Priredili so prijatelju svečan pogreb in vse stroške so krili prijatelji. Naročili so mnogo vencev in našla se je celo dama, ki je dala pokojnika balzamirati. Žalni sprevod je bil že pri grobu, pevci so zapeli pokojniku v slovo, prijatelji so se poslovili od njega v ganljivih govorih, že so padale na krsto kepe prsti, žalujoči prijatelji so metali v grob cvetje, naenkrat se je pa pojavil na pokopališču Roberts sam živ in zdrav ter povedal, da ni umrl. Prvi hip je zavladala seveda med po-grebci strahovita panika, ko so si pa malo opomogli, so pričeli prijatelja objemati in spraševati, kako se je moglo kaj takega zgoditi. Roberts se je vsem zahvalil, da so se hoteli tako lepo posloviti od njega, potem so pa odšli skupaj na njegov dom, kjer so pili in se veselili. Utopljenec namreč ni bil Roberts, ki je tako videl svoj pogreb, kar se ne pripeti vsakemu človeku. SchaSer brez resnega nasprotnika V Lake Placidu imajo še eno senzacijo. Karel Schafer je izgubil svojega najresnejšega in najhujšega nasprotnika. Slavni švedski drsalec Gillis Grafstrom, ki si je dvakrat priboril olimpijski naslov in je veljal na letošnji olimpijadi za najresnejšega Schaferjevega nasprotnika, je moral odstopiti, ker se je med treniranjem ranil na kolenu. Rana se mu je zadnje dni tako poslabšala, da se je začela gnojiti in da so morali Grafstroma prepeljati v bolnico. Tako Schafer nima več resnega nasprotnika I in si bo z lahkoto priboril na olimpijadi svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, i Z Graf s trom ovim odstopom je pa odpa- j dla žal ena glavnih atrakcij na olimpi- 1 jadi, kajti športna javnost je napeto pričakovala spopada med Schaf erjem in Grafstromom. Gillis Graf s trom je bil trikrat svetovni mojster v umetnem drsanju in dvakrat je porazil avstrijskega prvaka, leta 1927 Fritza Kachlerja, leta 1929 pa ing. Willy Bockla. Leta 1928 sta se Grafstrom in Schafer prvič spoprijela v borbi za prvenstvo. Schafer takrat še ni bil tako slaven kakor je zdaj, Zasedel je četrto mesto, Grafstrom pa prvo. Leta 1929 sta se zopet spoprijela in takrat je Grafstrom komaj še odnesel zmago. Letos bi bila odločilna tekma med njima najzanimivejša, da ni Grafstrom odstopil. Največja balkanska preproga V Varni so naložili te dni na holand-ski parnik >Saturnus« ogromno preprogo, ki jo prepeljejo v Newyork, kjer jo je kupil neki milijonar. Preprogo so izdelali v decembru v tovarni v Panagjurišti pri Sofiji. 20 žensk jo je pletlo tri leta in zato ni čuda, da je tako velika. Dolga je 15.10, široka pa 9.40 m. Tehta 654 kg in stane nad 1 milijon lejev. To je največja preproga, ki je bila doslej izdelana na Balkanu, kjer je ta obrt zelo razširjena. Preproge pleto bodisi v delavnicah in manjših tovarnah ali pa kar doma. Znane so pestre balkanske, pirotske, čir-povske in panagjurske preproge. V Bolgariji izdelujejo preproge z domačimi motivi in pa perzijske. Omenjena velika preproga spada med perzijske. Narejena je po vzorcu ispahanskih preprog iz dobe šaha Abase po originalu, ki je shranjen v londonskem narodnem muzeju. Izdelovanje perzijskih preprog v Bolgariji od leta do leta napreduje. 95 % jih izvaža Bolgarija v Ameriko. V Panagjurišti so zgradili z ameriškim kapitalom posebno tovarno za preproge. Nekateri strokovnjaki smatrajo celo v Bolgariji narejene perzijske preproge za boljše od pravih perzijskih, kajti bolgarski delavci in delavke po inteligenci daleč prekašajo perzijske, kar velja tudi za bolgarsko volno. VeJefllm čarobne lepote, roman« tike, zimskega Sporta, zdravja ln veselja! BELA * & 0P0m0)T> N m m m 1 i LENI RIEFENSTAHL HANS SCHNEIDER 50 mednarodnih smučarjev prvakov izvaja drzne skoke! Veličastna epopeja zimske narave! Predstave ob 4., *48 in 9hi zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Pes morilec? Pred poticdjskim sodiščem v angleškem mestu Lincolnshire je stal te dni 63-letni George Kitchen, obdolžen umora svojega 36- letne ga sina Jamesa, Ki-tehenovi so delali na vrtu, ko je naenkrat počil strel in James se je zgrudil mrtev. Na vrtu so našli puško, ki je oče o njej trdil, da jo je prinesel na vrt in naslonil na ograjo; bila je nabasana in oba petelina sta bila napeta. Oče je imel pripravljeno puško, da bi lahko takoj streljal, če bi zašle sosedove kofco-Ši ali gosi na njegov tr. Zdravnik, ki je pregledal truplo, ym našel rano na levi strani pra, odgovarjajočo luknji v obleki ustreljenega Jamesa. Strel je zadel Jamesa pod kotom 55 stopinj v smeri od zgoraj navzdoL OČe trdi, da je videl v trenutku, ko m je sin zgrudil, v neposredni bližini domačega psa, ki naj bi bil podrl in s tem sprožil pripravljeno puško. Zdravnik pa meni, da bi bil James lahko H padajoče puške ustreljen samo, če bi bil sam ležal na tleh. Oblasti ao uvedle preiskavo, ki naj ugotovi, kdo je morik«, oče ali pes. Dobra kupčija. — Kaj pa počenjaš sedaj? — Poštne golobe prodajam, — AM. ta kupčija kaj nese? — Pa Še kako! Golobi, M jth dopoldne prodam, so večinoma zvečer sopet pri meni. Važen vzrok. — Zakaj se je napotil profesor Niffler na nevarno ekspedicijo v Južno Ameriko? — Ker bi rad našel tam nove žrvafl s tremi črkami za križanko. NA POLICIJI — Vsi dokumenti so v redu, gospodična, rabili bi samo še dokaz vaše identičnosti. — Ne vem, ali bo to zadostovalo, imam pa na levi rami materino znamenje. Cenik oglasov Znižane cene malih oglasov: 2enitve in dopisovanja: vsaka beseda ..........Din 0.50 Oglasi trgovskega značaja: vsaka beseda........•• > 0.50 Kapital, v najem, posest, lokah, stanovanja, službe itd. itd. ... > 0.50 Mali oglasi se plačujejo brez kake pristojbine, in sicer naprej, deželani lahko plačajo v znamkah. Poslužite se ugodne prilike, uspeh bo siguren. Oglasi v inseratnem delo: do 30 petitnih vrst petit vrsta.........po Din 2.— od 31 > 100 > » > > .........> > 2.50 „ 101 » 300 > > > >.........> > 3.— „ 301 in dalje > >> > ........•> > 4.— Oglasi v tekstnem delu: do 200 petitnih vrst petit vrsta.........po Din 8.— od 201 in dalje > > > > .........» > 10.— A. Društvene prireditve brez vstopnine ali brez zvez z materijalni mi dohodki vsaka beseda 50 par. B. Društvene prireditve z vstopnino ali v zvezi z materijalnimi dohodki kulturnega značaja (koncerti, predavanja, javne telovadbe, akademije, športne in druge društvene tekme) vsaka beseda Din 1.—. Društvene norice pri občujemo le proti takojšnjemu plačilu, plačuje se lahko tudi v znamkah. C. Nedruštvene prireditve, objave zasebnih in gostilniških koncertov, notice trgovskega ali reklamnega značaja (objave trgovcev, zdravnikov, obrtnikov ter sploh podjetij manjšega gospodarskega značaja) vsaka beseda Din 2.- Ć. Izjave, poslana, preklici, naznanila ter druge objave zasebnikov vsaka beseda Din 3.—. D. Objave velikogospodarskega, veleindustrijskega, veletrgovskega, bančnega itd. značaia vsaka beseda Din 5.—. Uprava »SLOVENSKEGA NARODA44, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5 CRNE SUKNJE IN OBLEKE ZA ŽENINE si nabavite naiceneiše oH tvrdkf Anton Presker Liub-liana Sv Petra cesta 14 712 SOSTANOVALKO sprejmem z vso oskrbo ali brez. KriževniSka ulica 7/m. 788 VRTNARJA samskega iščem za takoj s hrano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru. Ponudbe na naslov: Josip Benko, tovarna mesnih izdelkov. Murska Sobota, 793 MOTOR že rabljen, dobro ohranjen, za pogon kmečke mlatilnice, ne predragega, kupi Alojzij Kle-menčič, PoljSica Št. 15, p. Pod-nart. 794 POSESTVO srednjeveliko, v lepi legi, odda v najem Andrej Blatnik, šmi- klavž, Slovenjgradec. 792 MESARIJA se odda takoj v najem. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 791 KLAVIRJI! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. — Prodajam najceneje na najmanjše obroke z garancijo. StrokovnjaSko popravilo in čisto uglase vanje. — Najcenejša izposojevalnica, — VVARBLNEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. KLIŠEJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE IZVRŠUJE JOOOtiRAFIKA LJUBLJANA SV. PETRA NASIP 23 MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 125/L Znižali smo cene malim oglasom da stane beseda le 50 p. zunanji inserenti lahko plačajo male oglase z znamkami. Najcenejše vezenje perila, zaves, mono* gramov pri MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje, ažuriranje, pred tiskanje. — Na izbiro krasno pred tiskani n rtiči do izredno nizkih cenah. Hlakututmni paph Utodaia uprava ,Siovenhfkeqa llatoda, Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodneišib cenah samo na debelo PREMOG lomači ln inozemski za domačo kurjavo tn industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG^* mr r\mr