.Mestno Gledišče), Adela Maddison »Talisman« (Lipsko, Novo Gledišče), Walter Dost »Das versunkene Dorf" (Plauen, Mestno Gledišče), Ottorino Respighi »Semiramis« (Bologna, Teatro Communale).
»Knez Ivo« se imenuje nova opera mladega srbskega -skladatelja Izidorja Bajiča, ki je bila prvič uprizorjena dn6 19. januarja t. 1. na belgrajskem gledišču z velikim vspehom. Libreto te opere je drama Branislava Nučiča »Knez Sembe-rijski«. Kakor poročajo srbski listi, se delo uprizori v kratkem v Berlinu.
Muzikalna veseloigra »Poupe« češkega skladatelja Otokarja Ostrčila je žela pri premieri v Češkem Narodnem Gledišču v Pragi prisrčen in zaslužen vspeh. Skladatelj je -enodejanko istega naslova, ki jo je spisal F. Ks. Svoboda, brez premembe teksta uglasbil z izbranim okusom. Delo se prezentuje kot moderna konverzacijska opera plemenite miline in sveže muzikalne iznajdbe. Glavni pomen leži v srčkanih lirskih prizorih. Uprizoritev je odgovarjala najstrožjim zahtevkam. Skladatelj, učenec Zdenka Fibicha, je svoje delo osebno naštu-diral in dirigiral in je bil s pevci vred poklican opetovano in burno na oder. (Obširno študijo Rudolfa Zamrzle o tej operi objavlja češki »Dalibor« v štev. 13 in 14.)
Nove bolgarske opere. Že v zadnji številki (X/13) smo mogli poročati o novi bolgarski operi G. Atanasova >Borislav«. Sedaj poročajo dnevniki zopet o treh novih bolgarskih operah. Čeh Kaucki in bolgarski kapelnik Ivanov sta uglasbila opero »Kamen in Cena« po romanu istega imena,, čegar avtor je slavni pesnik Vazov. Tudi tej operi služijo skozinskoz narodne pesmi za podlago. Opera se je predstavljala v Bolgarskem Narodnem Gledišču v Sofiji. Dalje je uglasbil bolgarski glasbenik Dimitrij H. Georgijev opero »Tahirbegovica«, kateri je spisal libreto znani bolgarski pesnik Mihael Georgijev. Opera se uprizori že meseca marca 1.1. v Sofiji. In še četrta bolgarska noviteta se obeta. Bolgarski listi poročajo, da je skladatelj Petko Drašavski ustvaril opero »Rusalka«. Tudi ta opera se bo v kratkem pela na imenovanem gledišču. Sujet ji je vzet iz bolgarskega bajeslovja. V svrho boljše karekterizacije in, da da delu kolikor mogoče starobolgarski značaj, je skladatelj porabil tudi nekatere bolgarske instrumente. — Naše gledišče pa hrepeni le po Dolarskih in drugih še sumljivejših princezinjah dunajskega pokolenja!
Ves Wagnerjev »Nibelungov prstan« predstavljajo sedaj v poljskem jeziku v Lvovu. Vredno, da se registrira.
Raoul Gunsbourg, ravnatelj opere v Monaco, je spesnil in uglasbil opero v treh dejanjih »Ivan le Terrible« (»Ivan Grozni«), ki so jo prvič predstavili v Theatre de la Monnaie v Bruslju. Skladatelj je avtodidakt. Delo je zelo ugajalo vsled učinkovitosti besedila in melodioznosti glasbe.
»Caričin jetnik« se zove nova opera Karla pl. Kaskelja, ki je imela pri prvi predstavi v draždanski dvorni operi zelo lep vspeh.
Fr. Volbacha glasbena veseloigra »Umetnost lj«bovanja« (»Die Kunst zu lieben«) je bila pri premieri v Dusseldorfu jako toplo sprejeta. (Kakor smo že poročali, uprizori to opero še v tej sezoni tudi dunajska Ljudska Opera.)
»Salome«, uglasbil Mariotte, so predstavili kot noviteto v Genevi. Skladatelj je uglasbil Wildejevo dramo — kakor Strauss — dobesedno. Kakor poroča »Die Musik« (X./303), se Mariottova opera, ki je nastala približno istočasno s Straussovim delom, z zadnjim ne more meriti.
Hatzejeva opera »Povratak« (prim. »N. A.« X/13) bo prvič igrana sredi marca 1.1. v Narodnem Gledišču v Zagrebu.
DDD
Odmevi iz koncertne dvorane.
Osip Gabrilovič je dirigiral v Augsburgu koncert ruskih simfonikov, pri katerem so se prednašala dela Čajkovskega, Borodina in Glinke. — Naši »Slovenski Filharmoniji« priporočamo, da se tudi ona zanima za rusko orkestralno glasbo, ki je veleznamenita. Razun lanskega komorno-glasbe-nega koncerta — ali so tudi te pomembne prireditve zopet zaspale? — se menda še ničesar moderno-ruskega ni slišalo pri koncertih »SI. Filharmonije«. Jednota, ki nalaga občinstvu toliko materialnih žrtev, bi imela dolžnost, seznanjati ga s svetovnoznanimi, modernimi skladatelji, osobito  slovanskimi!
Večje slovanske novosti, prvič prednašane, so med drugimi: Jaroslav Kfička »Idilični scherzo« (Praga, Popularni koncerti), Prof. Klička »Koncert za orgle« (Praga, Orkester praškega konservatorija), Rudolf Karel, »Ideali« simf. pesnitev (Praga, Koncert čeških časnikarjev). Vse trfskladbe je kritika zelo pohvalila.
»Zadnja večerja« in »Gospodova smrt«, oratorija patra Hartmanna, sta napravila pri prednašbi v Vratislavi (Vratislavska Pevska Akademija) zelo posrednji vtisk.
Smetani je bil posvečen prvi simfonski koncert, ki ga je priredila godba III. mornarskega bataljona iz Tsing-tau-a v Pekingu (šest simfonskih pesnitev iz ciklusa »Ma vlast«).
Komorno-glasbena jednota v Zagrebu je prednašala med drugim klavirski kvartet d-mol mlade grofinje Dore Pejačevičeve. Kritika ga hvali kot oblično dovršeno, harmonično zanimivo delo.
Simfonski orkester v Varšavi je žel pod Fitelbergovim vodstvom s prvo prednašbo R6iykega simfonske pesnitve »Anheli« (po pesnitvi SJowackega) toplo priznanje s strani publike in kritike.
Na velikih orglah dvorne cerkve v Luzernu, ki so jih že Mendelssohn, Liszt in Wagner hvalili kot izreden instrument, priredila sta organista prof. Breitenbach sen. in jun. tekom poletja 1910 200 enournih koncertov, pri katerih sta prednašala dela Bacha, Mendelssohna, Rheinbergerja, Guilmanta, Saint-Saensa, Francka, Liszta, Boellmanna, Bossija, Duboisa, Bonneta itd. Kdor je imel kedaj priliko, prisostvovati takemu koncertu in uživati plemenito glasbo brez običajnega koncertnega hrupa in sijaja in brez osebnega kadenja, ne more pozabiti vtiska. Zakaj se naše cerkvene orgle, v kolikor so za koncertno rabo, ne postavljajo v službo profanske, a cerkvenemu miljeju priležne glasbe?
-*T
S knjižne mize in iz glasbene mape.
Novo izišle skladbe slovanskih komponistov (navedene z iz v i rnim naslovom) so med drugimi: Josef Prochdzka, op. 23. Serenadv. Edition M. U. Nakladem Mojmira Urbanka v Praze.
— J. N. Poldšek op. 53, Etudes. Bosworth & Co. — A.J.Černy op. 103. Sneni. Nalada pro klavir. Nakladatel V. Kotrba, Praha.
—  Raoul von Koczalski op. 65. 24 Prčludes. Leipzig, P. Pabst.
—   V. Rihovsky op. 36.  Tri lvrickč zpevy  pro smišen^ sbor.
27