Individualni obračun katastrskega dohodka
Po letu in pol dela pri metodologiji in obračunu novega katastrskega dohodka kot osnove na abdavčenje indivdduaJnili kmetijskih proizvajalcev, pri čemer je bilo zaposleno veliko strokovnjakov zveznih organov, organov ljudskih republik in ljudskih odborov, je zvezni državni sekretar za finance odo-bril lestvice katastrskega dohodka, .ki so bile objavljene kot posebaa priloga jSlužbenega lista FLRJ«. št. 31/5".
Skupno povečanje novega katastrskega dohodka znaša v primerjavj s prejšajim stanjem 27 odstotkov, v tem okviru pa znaša povišanje po ljudskih republikab.: Srbija 18.3 (AP Voj-vodina 16.6, Avtonomna Kosovsko-Metobijska oblast 47.6 in drugo področje Srbije 16.8), Hrvatska 56.4. Slovenija 36.7, Bosna in Hercegovina 42.8 in Makedonija 34 odstotkov.
Ce prejšnji katastrski dohodek po posameznih kulturah oznacimo kot 100, je novi katastrski donodek za tso dTŽavo naslednjii: njive 128.2 vrtovi 77,5, sadovrijaki 77, vinogradi 90.5, travniki  155.4, pašnikt 209.3 vn gozdovi 164.9.
Tako sprfMnenjena razmerja v skijpnem katastrskem do-hodku med Ijudskimi republikami in posameznimi kulturami > kot rezuliat enotne metodologije, ki je glede posameznih prvin upoštevala tudii specifičnosti posameznih podrooij, opozarjajo na nu.jnost nadaljnjega postopka vse do odmere davkov. Naj-bolj nujna naslednja faza pri tem delu je individualni obra-čun katastrskega dohodka za vsaiko katastrsko parcelo vsa-kega posameznega kinetijskega gospodarstva. Zato je nujno, da se fako opravijo vse priprave, da bi izvedli obdavčenje za leto 1958 pravočasno po novem katastrskem dohodku.
Zaradi tega. je potrebn-o, da se katastrska služba pri Ijud-skih odborih in druge njihove službe popolnoma angažirajo, da bi bila tudš individualni obračun katastrskega doh«xika na teraelju preclpisanih lestvic in obdelava potrebnih podatkov o strukturi davčnih osnov končana najkasneje do 15. novem-bra letos. '
Struktura novih davčnih osnov mora pokazati razmerja 7 katastrskr-m doTiodku med posameznimi področji kot rezul-lat individualnega obračuna ter individualno razporeditev na gospodarstva vsakega posameznega ožjega ali širšega pod-ročja.
Od te strukture iu razmerij bo v- marsičem odvisen tudi sprejem odločitve, ali naj se z različnimi stopnjami po raz-poTiu davčnih osnov v Ijudskih republikah preide k sistenrn enotnih davfnih stopraj ?.a vse ozemlje Jugoslavije. O tem vprašanju sta v dosedanji fazi obračuna katastrskega dohodka Ave mnenji.
Po prrem mnenju na) bi še naprej obdržaK dosedanji način predpisovanja davčnih stopenj, po katerem bi v okviru z zveznimi predpisi odrejenih stopen.j podrobnejše stopnje predpisovale ljudske republike za svoja področja.
To nmenje temelji na tem, da tudi z novim katastrskim dohodkom niso zadostno vsklajeni odnosi v obračunu med po-samezmmi Ijudskimi republikami \n ožjimi področji in je zato potrebno omogočiti Ijudakim republikam. da to v določeni meri popravijo s svojimi davrnimi stopnjami.
Po drujrem mienju naf bi prešli k enotnim davfinim stop-njam, ki bi bile dokončno določene z zveznimi predpisi, po kate-rih bi bil enak dohodek enako obdavčen na vsem ozemljn ]n?O5lavije. Potrobni popravki t obdavčenju se lahko regnli-rajo z občinskimi dokladami. tako da bi ljudski odbori, če bi bilo to potrebrm. predpisovali različne stopnje tudi za posa-mezne katastrske občine.
Nujnost individualnega obračnna novega katastrskega do-hodka in pravočasni predpis davčnih stopenj terja tudi spre-jem drnžbenih plan-ov za 1. 1958, v katere je treba za posa-mezne politično ozemeljske enote na temelju tega davka vne-sti sredstva, ki morajo ustTezati noTemu položaju v razdelitvi davčne obremenitve.
Izven rsakega dvoma je, da pomeni individualai obra-čun katastrskpga dohodka za več kakor 3 mili.jooe gospodar-stev z več kakor 40 milijoni katastrskih parcel obsežno delo in verjetno je. da br> treba za to delo zaposliti več l.judi tudi z nadurnim delom, kljub temii pa ga je po naši oceni mogoče do roka konfati.
V vsakpm primern poTnenijo indiTidualni obračan kata-strske^a dohndka in druge priprave za pravočasno odmero davka za 1. 193S nninnjnejšr> nalogo katastn»ke m slnžbe za dohodke ljudskih odhorov, pa ji ie treba tako mesto tndi pri-soditi in k> tem bolf. ker individualni kmetirski proizrajalci po pravici pričakujejo, da jim novi katastrski doliodek nudi makomernejšo razporeditev davone obremenitve.
M. Djurbabić