Pred odločilno bitko. V nedelji bo za Slovenijo zopet izcedno važen dan. Slovenski volivci bodo eopet korakali k volivnim skrinjicam, da povedo, kaj mislijo o svojem slovenskem programu. Ni si iroba danes glave razbijati, kakšno sodbo bodo izrekli slovenski -volivci. Vsa S ovenija se je zapet dvignila, 'jo vsej slovenski zemlji sa razlega samo en glas: Proč s centralizmom 1 Mi hočemo slovensko zakonodajno avtonomijo. Mi trčeni ) na svoji zemlji sami sabi gospodarili in tisoHi in desettiseči bodo 23. januarja ta-kvgo.> rili in motali svoje kroglico v skrinjico SLS, ki je od vsega začetka ta slovenski pregram oznanjala, visoko držaia in ee z v o odločnostio zanj berila. A i bi mogel slovenski ik-vek ta dan samega sebe zat ijiti in iti v boj proti svojim lastiim življenjskim potrebam in koristim? Ali ne bi tega storil, če bi šel s strankami, ki so ustvarile te neznosne polit' čno in gospodarske - razmere pri nas? 'Za strank;, ki po vse i.ročile belgrajske-fm i c?ntr"i!zmu, ki so to izmozgavanje in |cbr?menjevanje našega ljudstva podpirale, ki to se ponižno in vdano klanja'e vse-|ir.u, kar je bilo nam in našim potrebam ^InaSfr^'ni ali neprijazno? $ Ali naj dajo svoj glas strankam, ki ne »^priznava o nam Slovencem, da bi v tej -drža,i ži.eli svoje skupno politično življenje, kakor jo bila to želja naših najboljših fini 'i in vse^a slovenskega ljudstva? Ali Inaj oddajo glas ljudem, ki nočejo nam pri-znai niii t< 1 i ko rravic, kolikor smo jih imeli v nekdanjih naših deželnih zborih, ki so toliko storili za gospodarski preporod naše dežele? Ne in tisočkrat ne, se bo glasil klic slovenskega človeka prihodnja nedeljo po slovenski zcm'ji. Vsi naši preizkušeni ber-ci bodo ta dan ponavljali ta klic in meta i svoje kroglice v skrinjico SLS. Ti veterani slovenske in krščanske misli, ki so že toliko volivnih bitk slavno izvojevali za nf.š) Slovensko ljudsko stranko, bodo potegnili za seboj mlade, potegnili bodo za seboj vse dobr.hoteče, pa premalo ml ločne, in vsi ti 88 bedo strnili v eno samo mogočno armado, ki bo prihodnjo nedeljo bojeva a veliki politični boj proti vsem slovenskim sovražnikom. Ne samo bojevala boj, ampak tudi zmagonosno dobojsvala. Zato na delo 1 Vse sile se naj razgib-ljejol Vse f:ke naj zagrabijo za delo! Vseh naj bo e'a sama korajžna volja: Mi hočemo veličastno zmago pravični slovenski ljudski st ari, za'o jo bomo tudi složno in korajžno dobojevali. Tako bodi in tako bo! Zadnja važna navodila. V osemletni vojni zoper centralizem in za oeamojvojitev slovenskega ljudstva pride to nedeljo zopet do izredno važne bitke. Gre za to, da dobimo v tem boiu zoper centralizem novega močnega zaveznika. Gre za to, da v deželnem zboru dobimo pametnega in poštenega gospodarskega delavca, ki bo videl naše potrebe in jih z vsemi močmi sikušal zdravili. Gre za to, da v našem javnem življenju vedno bolj potiskamo v stran ljudi, ki jim je javno življenje samo dobra kupčija za strankarske in osebne interese, kar sta posebno v zadnjem času v velikem obsegu delali dve najbolj koruptni slovenski stranki: žerjavovska in radičevska. ★ Zato pa: V nedeljo vsi na volišče! Zaupniki naj si ogledajo vse mlačneže ter skrbe, .da jih gotovo pripeljejo k volivnim skrinjicam, Ne odnehajte. Starim ljudem in takim, ki težko hodijo, preskrbite vozove. Nobena naša kroglica ne sme ostati v komisarjevi vrečici! ★ ' Volitve se vrše Od 7 zjutraj do 6 zvečer. Kdor pride po 6, ne more več vstopiti. Volite kolikor mogoče vsi že v dopoldanskih urah, najboljše takoj po cerkvenem opravilu. Popoldne pa poiščite mlaoneže t?r jih prepričajte: kdor se ne udeleži volitev, pomaga centralizmu. ★ Ne pozabite vsakogar poučiti, da je naša skrinjica prva, le v kamniškem okraju in v mestu Mariboru je druga, v mestu Ljubljana pa tretja. ★ Nasprotniki bodo razširjali gorostasne laži, prav tako kakor zadnjič, ko so si iz- ttUillu hiirealo* finske kmoiHkr ««.». traa SH lira /.a ieln i*Id. - /.n innzrmi.tra mi Din. - Osa ' nip/.ns AlMlIka I l>ln. - V InkAi-alnrm dela vsak* drobna vrnili« nti ni« prmiUr lil liln. » izliaia »Miku m-ril« nb l> unirai. - Spisi m ileiusi >m| wi p«ll|a|« I fedniiim ..IKimoUnba". narofnta«. rekliunacije In inunrali p« l'|iraririfttra .,lh> neljuba" » l,iiibl|anl. Ko|>li»r|t>»a ulira Atfr. «. Ie naša skrinj cs. i? U Kamniškem oMr^u Isiu mestu bar le 9 is tnesau Mu jI jan! pa ire i?. mislili brzojavko sv. očrta oziroma njegovega tajniua, da je sv. oče prepovedal^ duhovnikom kandidirati. Samostojneži lažejo: da bodo v Sloveniji vse davke odpravili, da bo vsaka občina 1. aprila(t) dobda državno podporo pol milijona dinarjev, kakor so svoj čas n. pr. lagali, da so za avtonomijo, pa so glasovali za centralizem . ★ l'o volitvah takoj telefonično ali biv.o-i,: no poročajte uredništvu »Slovencas, Ljubljana, kakšne so številke. Obdržite dobro voljo iu disciplino! Kjer je veselje in red, tam je zmaga! Centralizem mora zopet dobiti udarec, ki ga bo do smrti bodel in bolel._ V skrajnem obupu. (Zabavna brošura.) Ta.,o slabo se Pucljevim radičevcem menda še ni godilo kot pri teh volitvah. Dosedanji najboljši njihovi pristaši se naravnost sramujejo, da bi se priznali kot J radifevce in se najrajši izognejo: jaz nisem j nič in ne grem volit. Radičevski voditelji ne tega temeljito zavedajo. Da bi vsaj malo rešili, so v zadnjem tednu v najhujšem obupu izdali brošuro. V tej so proti SLS nakupičili tako zmedene in naravnost pravljične laži, da se vidi: izgubili so glavo, še lagati ne znajo tako, da bi vsaj za en teden držalo. ★ Le poglejte! 1. V brošuri hvalijo SLS, ko je gospodarila v starem deželnem zboru. Branijo ('r. šiišteršiea, češ, da ga je SLS vrgla, pregnala i?, domovine in ga ni pustila nazaj, dokler se ga ni usmilil g. Pucelj. iste vrste ljudje, ki Eo pisali to brošuro, pa so v Kmetskim listu pisali dne 22. januarja 1920 to-le: Govoril sem. pa trdim še danes, da .it ^LS popolnoma ista. kot je bila. Ie s to razliko, da je izgubila dr. fsušterSiča, ki je |)tt pobegnil in ga ni. stranka vrgla.« (To je pi. al g. Majcen, eden izmed voditeljev samostojne kmetske stranke.) Iu zopet je pisal Kmetski list dne 25. novembra 1820 : Zakaj je SLS 7a avtonomijo? Edino zate, ker nc l>oji za nadvlado. V Sloveniji imajo klerikalci večino, medtem ko so v Belgradu v manjšini. Da bi kljub temu ostali na vladi in gladili pot šošteršlču in Kcrlnu, hočejo avtonomijo, da bi mogli neomejeno vladati in pripraviti voisko za šu-Steršif« in Korlna. — In dalje v isti številki: >: Domoljub našteva celo vrsto dobrot, ki Jih je prinesla SLS takrat, ko jc imela vso moč na Kranjskem v svojih rokah, to je takrat, ko je bil absoluten vladar in stra-hcvalec na Kranjskem dr. Sušteršič. S temi hvalospevi pripravlja Domoljub dr. Šušter-siču pot za vrnitev. Tako propagando vodijo v Domdjuhu Sušteršitevi agentjc. Med Jcmetskim prebivalstvom je malo takih za-rukancev, ki hi si še želeli nazaj vlado te jare gospode.« Ljudje božji zdaj pa primerjajte brošuro m »Kmetski liste, ki ju pišejo isti v nedeljo 23. t. ffl. vsi na voliSčcl liMtlje. V brošuri hvalijo šuštersiča in delo SLS v deželnem zboru, v : Kmetekem ga preklinjajo ter pravtjo da je m^ kni t malo takih jzarukancevk. bi želel, nazaj vlado SLS v deželnem zboru. ... V brošuri pravijo, da je SI S Suštersiča pregnala in ga ni pustila iiazaj doklor se L ni usmilil g. Pucelj, v KnuLskem Ust h pa L ti ljudje trdijo, da je -I^moljub.t-rej SLS) pripravljal vrnitev dr. Susteršiču. Zdaj se j»a spoznajte v teh zmedenih lažeh! In take zmedene modrijane, ki -o ze za laganje preomejeni, boste volili v deželni zbor! Ki čuda, da >e pucljevcev danes ze vsak sramu je. * Dalje trdi brošura, da je SLS zapravila avtonomijo. Iu vendar je Sli? glasovala dne 20. junjja 1021 zoper vidovdansko ustavo, s katero je bil uveden centralizem, samostojneži pa so glasovali za centralizem. Zdnj se pa spoznaj iz brošure, če morrš! Brošura tidi, da je do leta 1921. dr-Korošec podpbal celo vrsto centralističnih odredb. .Ve nasieje pa nobene. Veste, ljubi gospodje, stvar je ta kazal, da-ni Boga«. ★ Tu slavna radičevska brošura končan koncev našteva Pucljeve jdrobtine^. p^ t vidno se pa izogne, da smo za te droblinc ki so zjia ule par milijonov dinarjev, mo-' rali Slovi ci samo lan ko leto plačati 426 1 milijonov davka več kot prejšnje leto in da bo v tem letu pri teh davkih ostalo, do-čini so se za l it vaško znižjili. Prejeli mbo diobtinlce, dajati pa moramo velike hlebce. * Končno brošura zabrusi žerjavov«® j.fid nos, da ho prejeli od Slavonske banke t«.liku in t(Ji.«i milijonov. Pozabi pa povedali, da so sprav samostojni voditelji prejeli od istega dr. Žerjava, ki je dobil denar od Slavonske banke v kulturne namene«, zelo velike vsote zato, da ustanove kmrt-ko stranko in s tem razbijejo SLS. ★ Tako so -i radičevski voditelji v brt> •iti s štiriporesno deteljico na naslovni strani n n pi-hI i za te volitve sebi primeren pa i te . t Za pi..gr< b bomo že mi p- -kibeli pri-lo dnjo nedf-ljn. Z gorlačami in revo&srii na dr, Natlačena. Kaj je žerjavovska stranka, jc pr' nas vsak otrok na jasnem. V Avstriji so sc vezali z zagrizenim sovražnikom Slovencev baronom Heinom, da so mogli izmoz-gavaii rlovenskega kmeta, dokler ni ie^a j liberalno-nemškega bloka razbila SLS. Po i vojski so nas izdali velesrbom ter nas z | vidovdansko ustavo uklcnili v verige cen- j tralizma, pri čemer krvavi Slovenija iz ti- ; sočerih ran. Med tem so žerjavovci ropali i državne in bančne kaše, kar je danes s i fotografijami iz knjig prooadle Slavenske j banke jasno dokazano. Da bi slovemko ljudstvo lažje strahovali, so ustanovi i in iz naropanega denarja plačevali ubiia!,kc bande. Da trezno, pošteno in verno slovensko ljudstvo tako propadlo stranko ogorčeno odklanja, je snmoobsebi umevno Danes se pošteni žerjavovci, kolikor jih je, očitno sramujejo svoje stranke. Da so žerjavovci radi tega pobesneli m hoče,o zato z nasiljem in razbojništvom zopet prodret, s svojo voljo ter spraviti or°iVnHS ,°irUdStV°.V n°V0 suženistvo, smo pri njih tega vajeni. Tudi pri teh volitvah so zadnjo nedelo to poskusili na Rakeku, kjer je imel shod nas kandidat dr. Natlačen. m ,Žffv?v? s° najeli nekaj svojih ljudi med katerimi so bili nekateri bivši <£u. 7. Vrhnike, Logatca in Rakeka, da dr. Natlačena napadejo, ga store neškodljivega. n; pa da bi šli v druš.vcno dvorano, kjer li otvorili in vodili žerjavovski shod. Naši ljudje pa so bili na straži. In res ko se je pripeljal dr. Natlačen z vozom iz Starega trga na Rakek, ie iz gruče, ki i« stala blizu Ljudskega doma, skočil za vozom neki človek s težko planinsko palico ter r. vso silo zamahnil po glavi dr. Natlačena. V tistem trenutku pa jc skočil k napadalcu eden na.sih fantov, udarec prestregel, izvil napadalcu gorjačo iz rok t« ga pošteno nnšeikal. > Dr. Natlačen se je nato odpeljal «> shod v društveno dvorano, ki so jo ® zadnjega kotička zasedli naši ljudje. Vsi so navdušeno pozdravljali dr. Natlačena in se je vršil tako veličasten rhod, «s' kršnega Rakek ni še kmalu videl. Zunaj pa so žerjavovski banditi čeli bitko z našimi ljudmi. Neki žerjavi vec je streljal iz revolverja, pa k sreči J nikogar zadel _ vršilo sc je to zvečer o« 6 do 7. V to bitko so posegli orožnik so par žerjavovskih pretepače v aretiraj Gorjačo, s katero je hotel žerjavovec P°" biti dr. Natlačena, je fant, ki je udarec pr« prečil, slovesno podaril dr. Natlačen« v spomin. Sedaj pa par besedi. Kateri pošten človek more še iti s g stranko, ki šc vedno hoče z gorjačari, revolverji in ubijalskimi fcandami strahova'.i /slovensko ljudstvo, ker se le-to neče uklo-||knili centraizmu ter neizprosno zahteva •f. svojih pravic. Kateri poSten človek bo še bral ali IScelo naročal njihove časopise, ki z vso • besnostjo in satansko zlobnostjo hujskajo na poboje. Zak,:j da so rakeški žerjavovci hoteli pobiti dr. Nat'ačcna, so dobili poide v »Jutru«, ki je vorav ta teden in še v nedeljo s strahotnimi lažmi ter raravnost divjaško pisavo hujskalo zoper dr. Natla-,, čena. Ali državni pravdnik n'č ne vidi, i svoje bandite k poboju in pokolju? Scda> -kako žerjavovski tisk naravnost pozivi je »bodo nosili težke posledice te<|a bandit-,'stva žerjavov.ike žrtve na Rakeku, prvi in g'avni krive', ki pišejo v »Jutro« krvave , članke, pa bodo mirno še nadalje za mizo, , 8 cigareto v ustih hu;J:a'i svoje ljudi na poboj in pokolj. Ali ne ti:ja najbolj primitivna prr.vLa, c!a no-.'io glavno kazen ti krvavi vitezi, ki hujskajo po »Jutru«? ■A- Nam jo sedaj ta žerjavovski to'ovoj-ski napad ra dr. Natlačena zelo koristil. Trezni lije-alci so v ncde'jo naredil svoj sklep: s tako bardo nikamor! Naši ljudi« so dobili to!i'co ognja in navdušenja, di bo v nedeljo v-e do zadnjega na volišču. * Nam to trenutno koristi, a vprašamo so: kam bomo prišli, če se bo tudi pri nas o Javnih vprašanjih obravnavalo z goriačo in revolverji? In bo končno imel tisti glavno besedo, ki bo imel veijo in bolj okovano gorjafo ter več revolverjev? Ali naj na*e državne posle, gospodarstvo in politiko vodijo banditi n/i pošteni ljudje? Samo kdor vztraia, ta zmaga. Zato 23. t, m. vsi do zadnjega na vo išče! kandidat, ko si upa s takimi prostaščlrami in očividnimi lažmi med ljudi. Vsekako naj bo g. Vrhcvec tako prijazen, da mi to zgodbo o 120.000 Din malo bolj natanko pojasni. O tem je pač samo on poučen in nihče drugi na celem svetu. Dr. Kulovec. «i na- Blagorodnemu kandidatu SKSatjev, t, Stanislavu Vrhovcu iz Vrhovce pri jubljani. Kandidati in agitatorji samostojnežev . imajo nek seznam drobtinic, ki jih ie gospod Pucelj ka čnsa svojega ministrovanja de il raznim organizacijam, ki so v rokah SKSarjev. Sedaj mi naši zaupniki iz ljubljanske oko'ice poročajo, da ozna-njuje po !jub'janski okolici kandidat SKSarjev, g. St. Vrhovec, da sem bil teh Puc-ljevili drobtir.i; deležen tudi jaz in da sem dobil od g. Puclja vsega skunaj 120.0r0 dinarjev. Nihče pa da ne ve, kako in za kaj sem to pri ično visoko vsoto porabil. To je resnično: nihče ne ve in tudi do zadnjega dneva nihče na tem svetu ne bo vedel, kam sem to vsoto zapravil. Te^a tudi jaz vem. Ali misli ta radodarni go-■ «pod Vihovee, da je njegov poglavar go->nod Puce1), izročil meni 12D.C00 Din mor-.a v politične in kulturne namene, ne da i ti'o meni treba dati komurkoli o tem računa, kakor je to velikodušno storila ■fSlavenska banka, ko je v lake namene dala žerjavovcem l.EOO.OCO Din. Presneto Itremenit Pucljev ve nik je g. Vrhove? in »rezdvoma tudi vsega vpoštevanja vreden • Naši klerikalci so se uprli akciji, ki naj bi onemogočila znižanje carine na uvoz tujega vina k nam,« piše zadaja »Domovina«, da bi preslepila volilce — vinogradnike. Žerjavovci lažejo naprej in strašijo z uvozom francoskega vina, čeprav niti vlada, ni!i leda drud o taki nevarnosti nič nc ve. Kar naprej, z izmišljotinami! Kazni ne uidete! 23. januar je pred durmi! SLS — etara stranke. Par večno nezadovoljnih gospodov, nezadovoljnih iz nepojmljivih vzrokov menda odkar žive, meče že nekaj tednov v »Kmetijskem listu« svoje papirn-ite bombiee v na*o stranjo. Nepoboljšljivi so v svoji trmi in zaslepljenosti. Če jim stckr. t dokažeš, da nimajo prav, vse zaman! Ali ni SLS res že stara domača slovenska stranki, neizareme-njenega katoliškega programa, kot je bila? Ali ni SLS z dr. Korošcem zahtevala vedno in tudi danes le en državni parlament? Itd. — 23. januar Vam bo pokazal, da Vače bombe niso nikogar zadele, razen — Vas in Vašega ugleda mod vernim in zavednim slovenskim ljudstvom. Dan scibe, 23. januar se b'iža. Ni čuda, da zato »Domovina« grize na vse strani. Naocti ji je vse. kar je katoliško, posebno seveda duhovniki, in sicer so topot na vrsti sledeči kraji: Muljava, Skopice pri Krški vasi, Svibno pri Ratečah, Sv. Jernej pri Ločah, Kladje, Sv. Jedert nad Laškem, Sv. Jurij ob juž. žel.. Sv. Štefan pri Šmarju, Velika nede.ja, Ormož, Sv. Anton v Slov. goricah in Rado-slavci. — »Domovina« torej kaj pridno uničuje klerikalnega zmaja. Ampak zmaj ostane zmaj in 23. januarja mu bo zrastlo toliko glav, da se bo »Domovini« in žerjavovcem kar tema delala. Prorokcva-jJe o izi:u vclštev. »Kmetski list« pravi, da so samostejneii računali na 15 pos.'ancev, zdaj pa da jim je zagotovljenih štirideset. (V prihodnjem »Kmet. listu« jih bo gotovo še enkrat toliko!) S icer tudi to število ne pomeni večine, ki bo v rck?h SLS in brez katere tudi samestojneži ne bi megli za svoje volilce pribori'i prav ničesar, — Pa naj prerokujemo še mi: »Slovenska kmetska stranka bo d-bila v ljubljanski oblasti največ 3 do 4 mandate, ki brda v F.kun"čini trez vsrkega pomena in za volilce brez vsake koristi. Kej j-ravi sveto psme? Za d' - »Domovina« je v svoji »robežnosti« p:ed volitvami piinesla pod gornjim naslovom celo besedo- iz evangeMja sv. Matevža: »Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, da požirate vdovam hiše! (Slavenska banka! itd.) Kače, gadja zalega! Kako boste ubežali sodbi peklenskega ognja?« — »Domovina« res ni mogla izbrati za vo-liln o debo prikladnejših besed, kakor so ravnokar navedene, saj označujejo pravo fotografijo slovenskih žerjavovcev. Vendar enkrat jasna irjava. V zadnji »Domovini« piše dr. Žerjav: »Naša naloga je, ljudstvo oprostiti klerikalstva. — V to svrho pišemo in širimo časopise, predavamo, prirejamo mnogotera izobraževalna sredstva.« Kaj mislijo liberalci pod fcesedo »klerikalizem«, vemo vsi. Zdaj je torej lahko vsakemu jasno: vse, tudi razne žerjavovske, navidez samo izobraževalne organizacije, predavanja, telovadba, celo pevski zbori,, imajo v svojem jedru en edini namen — boj proti veri in Cerkvi. Ne pozabimo! »Kmetski Lsi« piše o žcrjavovcih: »Kjer uoajo na zmago, tja so. dejali do-htarja, kjer pa vedo, da nič ne bo. tja so pc-slavili same obrtnike in kmete.« — »Kmetski list« ima prav in mi le pripomnimo, da bodo kot samostojneži, tako tudi ženavovski dobtarji 23. januarja --»ta kratko« potegnili, ker hečejo to pot voliti Slovensko ljudsko stranko tudi vsi zavedni obrtniki in trgovci, saj brez večine, ki jo bo gotovo imela SLS v oblastni skupščini, ne bo mogel nihče za svoj stan kaj doseči. Bcdoencst države je v rokah SDS, pravi »Domovina«. To pa seveda zato, ker je Pribičevič imel v sredi Belgrada »velik« shod, kjer je bilo feaje 3000 ljudi, ki so ga vsi z navdušenjem poslušali. — Prosimo na Je bralce, naj imenovano število zapomnijo, v prihodnjem »Domoljubu-bomo povedali, koliko volilnih kroglic bo dobil v Belgradu pri oblastnih volitvah g. Pribič evič, in videli bomo, kako številna je ta »bodočnost naše države« — v resnici. Kako se včasih sumi vlove. Nasprotniki so pisali in že pišejo, da naši poslanci skrbe v prvi vrsti za dobrobit duhovščine Da duhovščina cd sodelovanja pri SLS nima nobenih esebnih koristi, je drkazal tudi »Kmetski list«, ki piše: »Resnica pa je dalje tudi to, da je bil tudi dr. Korošec minister za presveto. toda katehelje v naši deželi še danes čakajo na doklade, ki bi jih lahko dal dr Korošec z eno potezo peresa«. — Kako se to ujema s trditvijo, da SLS skrbi sa-»V 6lcgi je moč « pravi tudi gospod Radič v volilnem okli~u na na:lov Slo-ven-ev, postavil pa je iz same »ljubeznt< do Slovencev in recimo, tudi do naših sair.cstojnsžev« v Slovenski Krajini in tudi v por drugih okrajih — svoje hrvaške kandidate. In »Krretskemu listu t je to všeč. — Ker pa Slovenci nočejo biti sužnji n;kcmur, tudi radičevskim Hrvate n ne, bodo pod geslom »V sl^gi je . roč« vsi volili edino kandidate SLS. Dobro sc poznajo. Po shodih in časo- niči,, si očitajo U- dni samostojne.-! m &oicl dr«! drugemu, Koliko sUtnuv 4ev so oboji dobili za svo,o strankarsko agitacijo in svojo časopisje !Z gotovih propadlih bank. Zaninm |c ta boj in tudi zelo poučen, posebno za tiste redke velike ki še danes Domišljajo, ka) bi pn volitvah naredili. Vsak pameten človek bo v en dar moral reči: p r o č z 11 u d m i, ki polnijo strankarske blagajne s težko p r i h r n j c n mi i novci revnega ljudstva! 1 o-štenjc na dan! Vsi v boj za zmago blo-vensive ljudske stranke! h volilnega meieža. p To ni boj, to jc mt^arsko klanje! Samo pretepajo sc in opravljajo drug drugega žerjavovci ia pucljevci. Očitajo drug drugemu, kako so se dali od bank z m.li-joni podkupovati in s fotografijami v svojih listih drug drugemu dokazujejo, za koliko so sc dali podkupiti in koliko so oškodovali slovenske vlagatelje kmet«, obrta.kc, kmetske delavce, hlapce in dekle. — Na shodih sc prerekajo in pretepajo. Nič pa ne povejo, kaj ii kako bodo delali v deželnem zboru njih poslanci. Pa saj nc vedo, kaj. — Pucljevci in ierjavovci so postali med seboj že t. ko besni, da sploh nc vedo, da so hoteli delati agitacijo za volitve. Samo to vedo. da morajo | drug drugega odrivati od kovit. — Kakor je ostudno njih početje, vendar pa jim moramo enim kot drugim priznati, da de- | lajo prav, ko odkrivajo resnično siiko : diug dmgega. Tako bo ljudstvo vsi,' iz- j vedelo, kaj so. kdo so, za kaj jim samo j gre; ljudstvo bo izprcvidelo, da ie njih ' vpitje ■ za blagor naroda lc grdo vara- j n c, ljudstva ne poznajo, zanj ne store ničesar, ker služijo bankam. p Ljccstvo jih zapušča! V zadnjih dneh so >i žcrjavovci in p.uclievci tako s!.,vi': \ lase z naigršimi odkritji o milijonskih pcckupninah, ca c lahko ii?re-še rs dr. ji njih še tako sleri pristaš, v c v^veriš z žerjavov o oni. se ii izmuzne in i. i?, ni več z sumi te g-.rriš s ouci-cvoera. ta od >ezc takolne in - je sel v Drniš. kier je imej svoj čas -'« I s 6000 poslušalci. '20 ljudi. Ffldič Ziito . Ipeljal v Split. ne znance pa ajdov sok. Zadnje 1 to nam i« delil z majhno šefiico ta sok g. minj^. Pucelj. Poročila s fronte, UPIOšNO. Naša -tranka je to n< i?ijo jio v^h ki,Jj S. Ai-niji' imela t> 1 iko shodov, to dopisniki zaenkrat opn*f,>.)[,. ker povzemam« iz poroHJ, so bili shod, res povfcj I -Ijajni. vobvci so na, bol IV raz.j loimL t» vitii;--'v!. «la ni*«I njimi, n:c rte. pa v ndar -> dobrega. Koi bi se vsi dc -i; ga najedli, ik-o žu-i-vtn. n jegova družina in v mi njegova /Jahta. | tedaj bi pa prišli na vrsto o-tal; občani — kr-i-t t. Ti pa bi di>bili hm-Io koruznih žgan. eev in ajdovega soku, pa k> /.manjkalo bi. io vtIiu pa še merico pet jrta Viuite. oče. to :e centralizem. , kmetje morajo vse, kar pri- m prirede. v davkih znojiti v Bel-srra.i. Tam pojc-lo pečenko in štruklje in '■se >.a;U,l se visoki gospodje s svojo obširno zlahto. Nam Slovencem Pa dajejo korvr Kamni^ki okraj Ima pri volitvah dne 23. januarja 1.1. drugo (2) skrin ico. Prosimo vse somišljenike naše stranke, mi nn to drug drugega opozarjajo, da se ne bo nihče zmotil. Povsod drugod na deželi je skrinjica SLS prva. sli veitfkf-pa l".*t a<:ita. 1 r i * i., r: a. ln nI , naj'4iuv„: jO V li V KP a -voj:1. « u ,«"h pn \ s>t\«: l.juljljllll. J»r Kifo.f-t -hod Kr aa v.-»-h naših vi.livnih *iu»!uv. ki -ita ',f- j-«. «-l : iiro oi .-kani in na . ■ rili f v> i ...: t i,) oubro in navdušeno i./.;«i! a- f t il lj~ dr K<>ro--Vv »im-i » I.ji.hl;ani t"s; lv<-..an i galerijami )•• I- ' - lefi . < na do radii|--|fn kntifka. f,r. Kor(>,»- ;< Mi b • ■ r .-»i in. -I v Stov--n»/. jirr najk •\'!v--'i h i i? Irav. v ki dolg«, n-o j ■»■t- io,»c j•■ na-j r*-ji- dr. m ;t cov ■• o jt. m m itiiok m tUiru. o Jt h vi;'.- 1 -ri^fnj zunanji |xi..:iki n o t-ar v -ono Zla-t <»;j. no Je zaliti m. -(4 v,..:i> • iišr,,- i - ..ni v. 1 ka župana, ki -t* I,r;'tJ ■u i,.- '-.'iik.- Ta »tran a ■ i'-^' '-••cV! / - : v -!,-«. »krahirr.np Slavo •■ /a -!r Korošcem so g vot,'U '•• r..vi 1 "• ••ki kaiMt:,ati: Anton H"jin». dr Adiešif n Hrifetj. iinkar 0 .o zborovali v Ljub^sni todi k" jav(,x.. n sicer v dvorani sokolskega tonu M ' t>: -u 1'drležba k bila izredno »lahrtna, j rasm. letnik zborovanja je ve v u>el Oorailli *> ierj;.v-ov»ki ktn Mati S*'. ** narodni sociahs'i opravlfevaU. trkaj P^®1 iorjavovei. Sram jih .e. a denar je 'f r SsrijC -S itbsti 90 ju: zadnjih vol;.vab naredili ^ d, !p;. da gn ni mogel nihfe plačati In zato :ii k žerjavovcem in rekli: zap.'-fnio * vJC P aoa.te nam dolg. Žerjavovci so plafali -imeli SUTensko baako - in naro-ini ft-ialif11 rt veži. ple-Vjo. kakor jira g. dr. Žerjav žvižga KAMNIŠKI OKRAJ. KakcT mogočen val jc bila pri nas P-tekla nedelja. Slo je cd fare do fare nav'- za SLS. Na« kandidati so razvneli svoje volilec v Komendi, Kamniku, Domžalah in Moravčah. 1 Pojo'crao vsi do zadrvega na voliiic m vrgli kroglico v drugo skrinjico. Naša skrin ica na deželi ie povsod v Sloveniji prva, le v kamniškem okraju je druga. KRI2E PRI TRŽIČU. (Dr. Kramerju so vest izprašali.) V ponedeljek popoldne je bil v gostilni »pri Jakcu« v Retnjah shod SDS. Govorila •ta pa kandidata: župan Lončar in dr. Kra-mcr, ki so jima poslušalci dobro izprašali vest. Na zahtevo zborovalcev, ki so bili večinoma naii. je nastopil abs. jurist Albin Smajd, lf je v poldrugourncm govoru temeljito obrati nal s propadajočo SDS. Dr. Kramer je v lviomob'lu izginil... PREDDVOR NAD KRANJEM. (Polom SKS.) V nedeljo dne 9. januarja po jutranji sv, imiSi te je vršit v mežnariji dobro obiskan shod SLS. Govorila sta poslanec Brodar in akademik Šmajd. Vsi možju in lantje so sc izrekli za SLS. Tako da bomo v nedeljo 23. januarja spuščali krogljice aa:ro v prvo skrinjico. Na shodu so bili nav;:ofi tudi Pucljevi radičcvci 5 po številu. Oni •o imeti tudi napovedan shod, ker sc ga pa ni nihče udeležit, so prišli na ta shod, kjer pa niso priili do besed?. Ko je Brodar končat fovor, so ostali v dvorani samo 3 kolovodje SKS, ki pa so (o nata urno odkurili proti Korotanu, kjer sc jim monda tudi ni dosti bolje godilo. JE?.ICA PRI LJUBLJANL V nedeja se nam je predstavil naš kandidat dr. Brecelj, ki ga je polna velika dvorana dri:š:vencga doma burno pozdrav, jala. Napelo je sledila množica govornikovim izva-jrnjem in jim navduš.no pritrjevala. Vsa občina Jcžica jc v tuboru SLS in v n.'deljn bn prva skrinjica polna. Zastonj je trud sccijali-»tov, ki nam ponujajo Skavarja, zastonj je napor revolversltih junakov. Na Ježici ni mesta ar.nje. V nedeljo vs. na volišča v Druil/em dom. tam p- vse kroglice v prvo skrinjico! IZ STARE O SULICE. (Podučcni radičcvci.) Preteklo nedeljo po cerkvenem opravilu srno imeli tudi pri nas v gostilni »pri Mcž-lir.rju« volivni shod, ki jc lil jako številno obi-sken. G. kendidat Uršič iz Trat-; ir. domači g. župnik sla razložila načelen pomen volitev v oblastne skupščine in priporočala vo'ili može SI.S, ki edina nosi naprej zastavo slovenske avtonomije, ki je in ostane naša gospodarska rešitev. Na shodu je bilo tudi precej nasprotnikov tako demokratov in samo-stejnežev. Ker načelno niso mogli in ne hoteli govoriti zoper avtonomijo, so v zadregi hoteli pojasnila, kakšno avtonomijo prav za prav hočemo, ko vendar danes že vsak ko-li&kaj brihten pastir to prav dobro ve. Priznati so tudi morali, da so možje SLS v biv-iem deželnem zboru za ljudstvo marsikaj koristnega naredili. Nato se jc pričelo živahno prerekanje o zadevi popravljanja ceste iz So-vodenj do Fužine, češ, da je bil g. Uršič zoper to, kar je ta odločno zavrnil. Kandidatov svojih strank ni nihče upal priporočiti, še celo stranke ni nihče omenil. Zanimivo je, da se samostojni g. Radiča kar sramujejo; eden je namreč izjavil, da Radiča še nikdar ni volil. Razume se, da jc s tem, ko je volil g. Puclja, ki sedi v Radičevem klubu, volil z isto kroglico prav za prav Radiča. Ko slednjič po raznem praznem govorjenju niso ve-deli več drugega, so očitali g, Uršiču, da je siccr prav dober in umen mož in gospodar, pa tudi spo- soben župan, da se je pa dal tako ponižati, da je kot kandidat na zadnjem mestu. Odgovor: Po celi poljanski dolini me torej vsi volite, potem bom skoro gotovo tudi jaz kot zadnji izvoljen, na kar bom mogel za vso tako potrebno dolino tudi kaj storiti. Zvestoba za zvestobo. DOB. (Naš shod.) Politično zrelost in razsodnost pokažejo možje in fantje posebno pred volitvami z zanimanjem, g katerim se udeležujejo volivnih shodov. In to politično zrelost in razsodnost smo videli pri nas 9. januarja, ko smo imeli ob 3 popoldne volivni shod v društveni dvorani. Vsakdo izmed udeležencev je pazno sledil govoru g. dr. Capudra, ko nam je razlagal velik pomen volitev 23, jan. S splošnim odobravanjem so bile sprejete besede g. kandidata Pozniča — ki sam ket kmetski gospodar predobro čuti, v kakšnih slabih razmerah je današnji kmet — o gospodarskih načrtih, ki jih ima naša stranka in kako hitro jih bo začela izvajati, ko dobimo le malo proste roke v Sloveniji. TRŽIČ - DOLINA. (Nič ne opravijo.) Kar na isti dan so nas obiskali govorniki za našo SLS in za Kristanove socialiste. Ker smo i!i vsi le na shod SLS in gospodje so-cia'isii nikegar niso dcbi!i, so prišli pa še oni k nam. Ko smo jih spozna.i, jc samo par besed od naše strani zadostovalo, pa co Je zlez'i v cuknje in odšli. V Tržiču sedaj pravijo: »Vovka so zagledali, pa so se zbali in odšli!« Mi pa pravimo: .Takih obiskovalcev ne potrebujemo, ker zaupnmo samo SLS!* ST. RUPERT NAD LAŠKIM. Letcšnja zime. na; v teh ital: težavnih, bregovitih krajih hudo prijema; a smo ko-rajžni, in zlasli z velikim zanimanjem pričakujemo dneva vo.itve dne 23. jan. Velika večina občanov je zvesto udana naši pošteni, krščanski ljudski stranki. Imamo pa tudi nekaj nemirnih ljudi, ki jih je zastrupila in še jih omamlja ljubljanska »Domovina«. Vsem samosto/nežem na čelu hodi in govori Spi-lančev Jaka: deber gospodar, sicer brihten človek, a neznansko zaljubljen v Radiča in Puceljna in v vsakoga, ki udarja po Ljudski stranki. V njegovi okolici že vse krave in vsi telički mukajo in stokajo pod te5o pogubnega centralizma, samo Jaka še vedno goni lajno o »blagoslovu* Radičevega delovanju. O izidu delovanja bomo poročali! TRI FARE PRI METLIKI. (Prosijo za kroglice.) Na sv. tri Kralje dan je prišel kandidat SKS v spremstvu 4—5 pristašev k Trem fa-ram, da pojasni trdovratnemu ljudstvu, da je SKS edina, katera se bori za pravice slovenskega ljudstva. Pa tdovratno ljudstvo pri Treh larah dobro ve, kaj je g. Pucclj tekom svojega ministrovanja storil za Slovenijo. Takoj v začetku govora se je začel ropot, <1i ni revež vedel, kje da je. Takšen dirindaj je bil, da je komaj povedal, da ni prišel prosit kroglic, pač pa da bi bil vseeno vesel, ako bi mu kdo 23. t. m. kakšno kroglico podaril. Pa se mu je z velikim hruščem odgovorilo, da imamo tukaj že toliko pameti, da bo skrinjica št. 1 dobila vse volilne kroglice, ker je Slov. ljudska stranka edina, katera se v resnici in zrn.čajno bori za koristi in svobodo Slovenije, ne pa za svojo lastno korist ozir. za ministrske stolčke kot to delajo samostojni kmetje. IZ URSNIH SEL. (Onemogla jeza.) Shod SLS, ki se je vršil pri nas na sv. Štefana dan, je znanemu Rusiji, ki zastopa pri nas Zerjavovo stranko, ki je belgrajska, protislovenska, ki je upropastila na desetine in stotine milijonov slovenskega premoženja, popolnoma zmešal. Repcnči se in jezi na posl. dr. Kulovca, ki je pravično in resnično posvetil v delovanje Rustje na Uršnih selih in Do-bln dolu. Ni mu prav, da je nastopil proti »Domovini«, ki jo skuša Rustja razširjati med poštenimi in vernimi Uršenčani. Sedaj grozi s tožbami, ker misli, da bo s tem koga oplašil, da ne bi govoril resnice in sicer popolne in nepotvorjene resnice. Mož se bridko moti in predno se bo prav zavedel, bo že videl, da se bodo že listi, ki so mu v nevednosti sledfi, cbrnili od njega. Mi Uršenčani ne bomo nikdar držali s tistimi, ki so nas in naše gospodarstvo proda'.i belgrajskemu centralizmu, ki so upropastili Slavensko banko in s tem ogromne milijene slovenskega denarja. Ali misli, da mi nič ne beremo? Da ne bi videli, kam vodi »Domovina« ljudstvo? Uršenčanje smo vedno držali s Slovensko ljudsko stranko in jo bomo tudi pri teh volitvah podprli v njenem velikem boju za pravice slovenskega ljudstva. To pa tudi vemo, da se dr. Kulovec meni za obrekovanje Rustjcvo kakor za lanski sneg. Nam je pa le prav to pisarjenje, da vsaj spregledujemo, kam Rustja prav za prav meri in kaj hoče. 2e drugačni možje kakor Rustja so sc borili proti SLS, pa so priš'i hudo pod kolesje mogočne ljudske volje. Naj gleda in pazi, da se tudi njemu to ne zgodi prej, kakor si to on predstavlja. IZ LESKOVSKE FARE. (V potu svojega obraza.) Za volitve se dela z vso paro pri nas in pri nasprotnikih. Shodov in sestankov imamo več kot dovolj. Na dan sv. treh Kraljev sta v Veliko vas priromala dva samostojneža, pa ker 'lista bila preveč huda, se je dalo lepo ž njima pogovoriti. Krški demokratje pa tako vedo, da ji zguba, naj se obrnejo na levo ali desno. Zato pa naše volivce begajo, da ni treba iti volil. Zato pa vam kličemo, zavedni volilci SLS vsi kot en mož na volišče dne 23. januarja. Naša skrinjica je prva, da se ne boste motili. Se nekaj g. urednik Vam moram na uho povedati; neki bivši državni uslužbenec in zraven še žerjavovski agitator je precejšen kup »Domovine« posodil v vas Mali Podlog. Ker pa j« bila vas vzor ob vsakih volitvah za SLS, lato vam kličemo, možje, pazite, da vas žerjavovski testament ne omami in vaših otrok ne okuži. SA5IHEL PRI NOVEM MESTU. (Na i; .sede krc-pe* odgovo r.l •an s«; j Sv.mOSt J CC 5. -_T,r.J Ne : vrsii bi ga ■ smir.e Iu omenjali. ornca' ko ne li gov,: ravnost baika. G?v dar- težkih raz strank« in da tako dolgo ce bo boljše, stvari. K: so naje dc=al. da so se-krtve gospodarske dokler ne bed o ».dali tis::. katerim oo .%ir : to pravico izročil. Pezabtl jc, da ie bila sc afka strarka in njen slovenski privesek skoro dve leti na vladi :a blagoslovljeno delo te kmečke vlade bridko občutimo vsi na svoub žepih. Napadal c tud ca iskcC politiko glede iz-veza živ ne. k: ae nudi kmetu nobenih olajšav. Čudimo se le, da tega ai videl minister Puceij. Zakaj pa petem sedi v vladi, če ne more storiti nič koristnega za kmeta. Trdil je. da je Slovenija v tem letu plačala man, davkov kot prejšnje K'o. Volivci na to odgovorite vi1 Proračun so dvignili na 13 mi-liaru pa sc še upaio trditi, da naši kmetje p a-čujejo manj davkov, ko vendar med navzočimi ni b".o nikogar, ki bi mogel z zmanjšanimi davki počastiti to slavno kmečko vlado razen dveh. k: sta sc . glasila menda zato. 1 narstvo, kratko za naprave, ki so bile v veliko korist kmetu. Tudi za Ziberšc je ir la v svojem croričunu 102.500 zlatih kron, ua bi se napravile kar tri ceste iz Dol. Logatca, Gc, Rogatca in Rov; v Zibcrše, in bi tc ceste gotovo že bile zgrajene, da tega ni preprečila svetovna vojn«. G. kandidat je govor:! mirno in stvarno, in ni napadal nikogar liberalni kandidat Poljanšck, ki so mu ha razr.ih farjev. Izvajanjem kakor . ila vsa usta pol: našega kandidata so pritrjevali tudi navzoči pristaši SDS, saj so spoznali, če hočemo, da bo kmet res na svoji z cm!;. svoj gospod, tedaj volimo 23. januarja kandidate SLS in vržimo svojo kroglico v prvo skrinjico! OSIL.VICA. •Prvi skrin/ica je r.aia.) i i. nas je vse navdušen 2.1 SLS. >°a»i skrinjici. ki je prva. kroglico, vsein drugim f« ligo, je zaključil na volivaem shodu naš kandidat svoj govor, ki »o ga poslušalci z navdušenjem odobrava!:. R« ia imamo ta radikalnega kandidata g. Janeza Kovača, vedeti f« je treiia. da če bi kdo i? prijateljstva do našeca župana spustil kroglico v raiikalno skrinjico, da ne bo volil nnšegs žu- da bi krila blamažo govornika. P da smo lansko leto plača!: 426 m. kov več kot preišnje !cto. so on: .-.daj verska s* ika leg. Trdil Tudi svo*e :ca pa te, . onov dav-j: tudi. da ko- egi g Avsca je hva.j in pri Um trdi!, d vera z politiko nima nobenega opravka. Svetova! •'. tudi. da naj -e gledamo pn volitva«. na to. ali si v--ren aLi neveren, ker ne volimo oseb. tem.eč stranko. Res je. ca volimo st-ansc in ra-no zato ne bomo volili paaa s K. ~ :in pa Kočevar.a Oni i maj T>: a. .ka. Pa iaj imamo trn cojo skrinjico. c c t LITIJSKI CKRAL .vsli kandidati.) ■ia • ...:ve v deželne zbore :aia SLS postavila take može na kr-ndMatno 'i- >. o katerih \sai-:io pri aus ve. a so za naše ljudstvo tudi v resnici mnogo storili. .Vasiiec liste, litijski iu-: 1 g. H.jko I»'.;rger. j- našemu kmebkemu stva iz-Ct v-al velike ;-e ipore ol 'krajne '>la- so ilii bo ia.Ii si ti is bo za trina da be! ž'o>poairsiO u -e iz žepov si o: rrivt -k stranke ki a aačv.a poteptala z K1 sega svoj • ;a sv: a cače.a poteptala z nogami a = :oaj dve tretjini pristašev SLS, ki so ga šli iz radovednosti poslušati. To .>s gospod, ki je nekaj naredil! Drugi o ni.>o ničesar. Vsaj tako je bilo razumeti njegov govor. He. škoda, d-, je še kakšen drag poslanec kje v državi! Saj Pucelj za v.-e ?kibi. Zato je pa v-e veselo in zadovoljno — samo boben. g. Pucelj, bo beti je začel peti.' ie dni so v Dol. Maharovcu /arubili lepega pr šiča, ker ni bilo plačanih 3 Din davka! Ker je g. Pu- celj tako d 1 ber gospod, upamo da bo od'4 h ki ga je storil v ar je storil ra zadrugo, pove za-! t'no. aa je res mKf0 le storil. Tretji na listi je na^ vzorni kmet-strekov—ik g. Ivan Lovrač iz p. h pove e. Ustanova ^ r-!eiarno v svojem okolišu, i: :zbo-co .^peva. ,.k četrtek se je vriti pri nas shr 1 aa katerem se nam je prestavil nai ka^., Gabnjel Oblak, iapan v Dolenjem Logatca. . svciem mirnem ia lenem govoru nam ie pojasnil okoli je od;a kmetieke ta,'m. ge v Izlakah ter eden prvih, ki je pričel v naiem afaaja , hmeljarstvom. On t« kot kmet-strokom^ak aa sh zato v prvi mt, a bo v kme'skih vpra-sa-a.i zasopel ae sair.o aaš okraj ampak Jovem-xa:eta Cefrti aa .usti je blpaa iz Bu. g Kutnar, ki s svoiim vtornim gospo^ia- -1« tudi V 0>-wt-i Mi}inl ^^ našega kmeta ln okraja. - ?0tC'TC>- dS ^ volivci r2^1 okT? * : večino voliM te mrfe t«, vrgli svojo xrogH.-o v pr skria.iico. PRESERJE PRI KAMNIKU. (Kakšne so bile radičevske ivwlm™ i ,-omea in sk-apščm. pokazal ca tudi. tista stranka, ki dela naroda in vseh Ko je b vainost da res za kor stanov, zlasti Je iečnea zbora, iriaia je z in mostov« zii živinorejo, dovode, vodnjake". ■ ^ " ! Kak glas. Hvalil je Radiča mko. kater.; se še poznati _ ■ Navzočih je bilo z raš=mi , j. • °M ^^ ' kranjskenT de- ^ ^ > budoumikov ^b ff iV/h^V-?"5™1 ^ 3 • sadlarstvo, vi- nekaj 1' veda'ti k^'^, kandk,at JV ueKat oovedati, kake zasluge si je pridobil voril, ker je na shodu . pozabil na nekatera vprašanja. Zakaj ste glasovali za centralizem, ki je poguba Slovenije? Za*lin? Koliko ste dali g. Pucelj za popavlj nce? Zakaj je bil iz kmetijsko soie v Maribora vržen krščanski nauk? Zakaj je doi ila podp ro mlekarna na Tanči-goii, ki j iv. je, mlekarna v črnomiu nitesar? Zakaj -o dobili po*.lpor<^ za vodovod v Črnomlju in Metliki — meščani! -kme';e po okolici, ki rabijo napajališča, pa ničesar? Zakaj d< bi podpoi\> konjska dirka, ki je lu':sus zn gospodo — Živinorejska zadruga v št. Jemeju, ki je še v razvoju. m je za povzdigo živinoreje, ki je v nas-m okraiu glavni dohodek kmeta zelo važna, pa ni dobila niti znižane cene za umetna gnojia?! Veli ^ vprašanj, kaj ne?! nij vemo. da bo težko odgovarjati! Bomo pa mi 23. januarja odgovorili s tem, da bomo vrči krogljko v j ^rinjico (SLS), Največja izbira 'Ukorr.tn,M ,Bkn, j, hI,fffTilM> u moike oh>k8 A. & E. SKABKRNR - Ljabljaia. Mesta. irg 10 Kdor hoče, da bodo deželni zbori iestva do avtonomije, naj voli SLS. ŠT. VID PRI STIČNI. (Namesto dokazov razbijanje.) Sestanki zaupnikov po naših občinah so dokazali, da volivci odobravajo politiko SLS. Med zadnjimi je bi' sklican zaupni sestanek iz najmanjše občine v fari, ki šteje komaj 50 volivcev. Na to majhno šte-vilce zaupnikov so samostojni alarmirali vso okolico, celo Veliko loko, in ne samo to, poklicali so na pomoč tajnika radičeve podružnice v Ljubljani, Jankota Bukovca. Proti malemu številu na-ših mirnih zaupnikov so prihumeli besni nasprotniki in se na sestanku divje kot kričači obnašali. Pokazali so, kaj edino najboljšega znajo. Samostojni voditelji so se bali, da ne bi dosedanji pristaši izpregledali, zato so napeli vse sile, da ne bi slišali resnice iz ust naših kandidatov kmetov. Dosegli so s tem ravno nasprotno, kajti njihovi pristaši so prišli poslušat rtsnico v ŠL Vid na veli- časten dr. Korošcev shod, kjer je bilo zbranih do 1000 volivcev. Umazan l.astop samostojnih agitatorjev je in bo koristil nam. Kot je svoječisno divjaštvo eamo-stojnih v Vel, Gabru imelo za poslcdico, da so samostojni izgubili v tem okraja vse, taki bodo tudi uspehi vašega nastopa v St. Lovrencu. Na shodu po Ivančni Gorici je Pucelj hvalil Beršnjaka. Ljudstvo ga je imelo za Zerjavovega pristaša. »Jutro<- ga je v preteklem tednu spominjalo, naj bi se spomnil na Zerjavovo stranko in izraža upanje, da se bo pridružil zopet stranki, v kateri je bil. Ljudje pa pravijo, da takemu nobene kroglice, tudi tisti, ki so mu bili več aH manj obljubili, da ga volijo. Žerjavu in njegovim somišljenikom in tudi Peršnjaku nobenega glasu. Samostojni, tudi vi spreglejte. Ali ni bolj« voliti prave kmete, kot pivovarnarje in žerjavovce. Uzunovič znova vabi SLS v vlado. Te dni je pri seji finančnega odbora ministrski predsednik Uzunovič znova povabil SLS v vlado, in sicer potom poslanca Smcdeja. Na to vabilo je dr. Korošec takoj javno odgovoril na svojem shodu v Mariboru- Izjavil je naslednje: Kakor znano, je sedanji predsednik mujistr^kega sveta g. Uzunovič predvčerajšnjim na seji finančnega odbora spet javno povabil našo stranko, naj vstopi v vlado. Naša stranka mu lahko na to dunes v Mariboru tudi javno odgovori: Mi smo načelno za to, da vstopimo v vla^o, toda samo pod pogojem, (la s svojim vstopom v vlado koristimo svojemu narodu, ne pa samo posameznim osebam, ki bi slučajno postale ministri. Ako naša stranka vstopi v vlado, so mora v Sloveniji poznati, da ja sedaj v vladi stranka, ki ima zaupanje vsega slovenskega naroda. Samo zavoljo lepšega, kauor sla to lahkomiselno storila, kadarkoli sla bila povabljena v vlado, dr. Zer-j a v in Pucelj, pa mi ne gremo v vlado. 0 prodaji katerekoli točke našega programa ob tej priliki pa ne dopuščamo prav nobenega govora. Slovaška ljudska stranka vstopila v vlado. Po dolgotrajnih pogajanjih se je končno dosegel sporazum med Čehi in Slovaki in Slovaško ljudska stranka je vstopila v vlado. Dolgo so češki centra-listi pritiskali Slovake, toda ti se niso dali ukloniti, ampak so pod spretnim vodstvom svojega preizkušenega voditelja Hlinke vztrajali v boju za pravice slovaškega naroda. Čehi so uvideli, da odoora S^va-kov ne bodo nikdar zlomili in začeli so popuščati. Spoznali so, da ne z nasilji in pritiskom, ampak s pametno politiko medsebojnega sporazuma bodo pridobili Slovake, ki tudi hočejo biti na svoji rodni zemlji svoji gospodarji. Odnehati so morali Čehi od svojega centralizma in tudi Slovakom priznati enakopravnost. Z vstopom Slovakov v vlado se je pričela za slovaški narod nova lepša doba. Tudi Madžari postali zaveznild Itali- Vedno najnovejše volneno blaso m ionske obleko in bluxe t. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mostni trg 10 janov. Italijani nas hočejo obkrožiti s samimi svojimi zavezniki in z našimi sovražnik'. Ni šc dolgo, kar so spravili pod svoj vpliv Albanijo, ki bo Italijanom zvest sluga, že so sklenil prijateljsko pogodbo z Madžari, ki je naperjena proti naši državi. Zopet nov dokaz, kako nesrečna je bila zunanja politika ministra Ninčica, ki je zaupal Italijanom, kljub temu, da so ga naši poslanci neprestano pred njimi svarili. Preganjanje katoličanov v Mehiki se šc vedno nadaljujejo. Podivjane vladne čete še vedno preganjajo katoličane. Ujeli so baje tudi škofa Diaza in ga skrivaj ustrelili. Žerjavova »Domovina«, ki laže, da ni proti cerkvi, pa te mehikanske zločince še vedno zagovarja. Rusi se pripravljajo na vojno. Romuni so zelo vznemirjeni, ker prihajajo iz Rusije poročila, da so več letnikov poklicali pod orožje. Na jug proti meji Besarabijc so poslali mnogo vojaštva in letalstvo, Enako je pripravljena ruska mornarica v Črnem morju. Eesarabija bo še dolgo jabolko razdora med Rusi in Rumuni... Združitev Avstrije z Nemčijo. Predsednik nemškega parlamenta je i..iel velik govor, v katerem se je potegoval za združitev obeh nemških držav. Izrazil je upanje, da ni daleč čas, ko bo mog^l v nemškem državnem zboru pozdraviti zastopnike Dunaj, Tirolske In Štajerske. Vojaške zadeve. Vpraž anje. Ali imam pravico do skrajšanega roka? Moj oče je služi! v Avstriji i leta, prvi brat, ki ie rojen 1. 1891., je služil v vojski 3 do 4 leta, drugi brat, roj. je tudi služil v vojski 1 leto 6 mesecev, tretji brat, ki je rojen 1. 1901. je pa stalno nesposoben, jaz sem četrti in sem rojen t. 1905. — A, H. , Odgovor. Nimate pravice do skrajšanega roki!, ker nista dva brata neposredno pred v:uni služila polnega roka. Vprašanje. Bil sem 1. 1922. potrjen in takoj oproščen kot hranilec nad 60 let starega očeta. Oče pa je l^tos umrl in posestvo izročil meni. V kratkem se nameravam poročiti. Ali bom šc oproščen, ali bom mora! odslužiti svoj rok? — M. K. Odgovor. Ker je oče umrl, ni več razloga za oprostitev. Ce še niste 25 let star vas bodo bržkone vpoklicali. Vprašanje. Rojen sem 1. 1909. in bi rad šel v mornariško šolo. Kam se mi je treba obrniti. — F. B. Odgovor. Obrnite se tozadevno na veja-škaga referenta pri srezk"m poglavarju (okrajnem glavarstvu). Vprašanje. Prihodnje leto podlem na nabor, kjer bom kot hranilec tudi oproščen. Ali mi je mogoče dobiti državno službo ne da fc; prei odslužil vojaščino? — M. K. Odgovor. Po zakonu o državnih uslužbencih ne inore postati državni uslužbenec, kdor je že dovršil 21. leto starosti, pa še ni odslužil svojega roka pri vojski ali ni vojaške SiUŽbe oproščen. Iz tega sledi, da ni zadržka za vstop v državno službo, če boste vojaške službe oproščeni. Vprašanje. Potrjen sem bil 1. 1922. in oproščen kot hranilec matere. Ko mi je mati umrla, so me še nadaije oprostili kot hranilca stare matere in starega očeta. Ali se sedaj morem poročiti. Mi je Ii treba kakšnega dovoljenja. — Odgovor. Ker ste polnoletni, Vam za zakon ni treba posebnega oblastvenega dovoljenja, zlasti ne otf vojaške oblasti. Vendar če bi stari oče in mati umrla predno vi dopolnite 25. leto starosti, boste moral odslužiti svoj rok, ker ne bo vrč razloga za oprostitev. Vprašanje. Odslužil sem svoj vojaški rok in sem prosil za vstop k žandarmerij:, pa sem bil zavrnjen, ker jih jc baje zadosti. Ali bi debil službo pri iinacarjih ali pri železnici. — J. B. Odgovor. Z službami je res težko, ker S'..' za vsako mesto poteguje preveč prosilcev. Povprašajte večkrat, kadar bo kaj praznega, Vas bodo že sprejeli, če boste za to sposobni. VpraSsnje. N. N. je bil potrjen na po ai rok. Njegov edini brat je že 22 let v Ameriki in je poslal potrdilo, da je od coma odpravljen, ni pa povedano, kedaj je fcii oprav jen. Oče je star 72 let, ima manjše posestvo od katerega plačuje 7 Din 50 p davka. Ali so dani pogoji za oprostitev. Odgovor. Prcskrbite si od brata notarsko overovljeno in našega konzula potrjeno potrdilo, da je že popolnoma cdprav.jcn in sicer mora biti nad 5 let. Ce boste to mogli z navedbami dokazati, ima N. N. v zmislu zak. o ustrojstvu vojske pravico do oprostitve, kot edini hranilec 72letnega očeta. Vprašanje. Odšel sem iz domovine še predno je bil moj letnik poklican k naboru. Ali bom zato kaznovan? Odgovor. Javite se pri Vam najbližjem našem Ccnzulu, da potrebno uredite glede vojaške službe, ker sicer Vas v slučaju vrnitve zadene stroga kazea. »Jaz imam 2000 dinarjev plače na mesec, ali misliš, da boš s tem mogla izhajati?« »Bom pač poskusila, toda od česa boš pa ti živel?« # »Vi gospod natakar, recite kuharici tam v kuhinji, da naj se nikar ne razburja, ako bo en las pegrešala. Jaz sem ga namreč v juhi našel.« Stran Človek brez dobrega časopisa ie danes pcdoben slepcu. Nič ne ve, kaj in kako se godi okrog njega, po domovini in po svetu. Posledica js, da postane ne-vednež, ki mora svojo nevednost pegosto drago plačati. Ta je moral »gor« plača .1 pri izmenjavi tujega denarja, oni pri davkih, tretji na semnju, četrti pri raznih taksah, petega so -^potegnili« pri volitvah, da se je osramotil — vse to se je že primerilo, ker mož ni nič bral in zato nič vedel. . . . , Človek brez dobrega časopisa je vojak brez orožji. V&ak pobalin ga urene v kozji rog, Vsak ugovor in vsaka laž ga premoti, vsak agitator ga naphhta. Zakaj mož nič ne bere in zato nič ne ve odvrniti. Dober časopis v hiši je prefit, je plo-doncsnO naložen kapital. Profit v dušnem in telesnem cziru, zate in za otroke. Kjer družinski člani ne poznajo dobrega časopisa, tam navadno toliko bolj poznajo slabo druščino, ki toliko stane: denarja in solz. Pošiljamo Vam Domoljuba- na ogled. Že 40. leto utrjuje verne Slovence v veri očetov, v poštenosti in značajnosti, jih uči, bodri, vedi in bistri. Vsakih 14 dni ima prilogo: Gospodar. Vca potrebna gospodarska navodila in obvestila, brez katerih zlasti kmečki gospodar danes brez škode ne more biti, dobiš v tej prilogi. Vsakih 14 dni dobijo naše žene in dekleta v prilogi: Mati in gospodinja polno lepih vzgojnih naukov in celo množico praktičnih navcdil za gospodinjstvo. -Uvedli bomo tudi, če bo le prostor dopuščal, poseben kotiček za naše male. Vsak mesec pa izide priloga: Novice v slikah. Na štirih straneh imaš lepe in jasne slike iz domačih in tujih krajev. : ne!a ter skočila v deročo globeko vodo, Mimo jc slučajno prifla s svejimi prijateljicami učiteljska pripravnica Roža Ma-tohova. Hitro vrže s sebe plašč in klobuk ter plane v deročo vodo. S trudom doseže utopljenko, jo pograbi za lase ter jo plavaje vleče proti bregu. Ko je kila toliko blizu, da se je pos'avila na noge, se je zblaznela utopljenka začela z vso močjo upirati tor je rešiteljico z vso silo praskala po obrazu ter jo grizla. Boj j« precej časa trajal, dokler ni došla pomoč ter so obe skoraj nezavestni potegnili iz vode. Rešiteljica jc doma Iz Novega mesta, odkoder je večkrat dopisovala v »Domoljub« ter vneto sodelovala v orli-ški organizaciji. d Sirota se sprejme. Pred nekaj časom se je zglasila v »Dežjem domu« v Ljubljari revna stara mati s 4 letno vnukinjo siroto Miciko in prosi'a sprejema zanjo. Ker deklica ni bila sprejeta, jc žena neznano kero odšla. Baje je doma v okolici Grosuplja. Našli so se dobri ljudje, ki bi vzeli deklico za svojo. Zato na"5rošamo s temi vrsticami čast. župne urade, cer.j. učiteljstvo ali druge dobre ljudi, ki vedo za to ženo ali siroto, naj jo opozore, da pripe je deplico o »Dečji dom«, kjer bo zvedela vse potrebno. d Izžrebana srečka. Odbor Goriške Mohorjeve družbe je izžrebal koledarsko srečko št. 01.851, serija 4000. Kdor ima imenovano srečko, naj jo do 15. februarja t. 1. predloži odboru, ki mu bo plačal obljubljeno nagrado. d Na vseh jugoslovanskih vseučilišči' je letos 437 profesorjev in docentov ter 11.009 dijakov. d Kakšne cigarete kade Jugoslovani. Statistika tobačne prodaje kaže, da kadilci v naši državi vedno manj kupuje'o boljše cigarete ter ee slabe :ših cigaret vedno več preda. Tako n. pr. se je »Jadran« cigare« prodalo v letu 1923. 7,699.500, leta lf2l» 7,447.901, leta 1925. 4,707.712, lansko let« pa le še o-krog 2;3CO.OOO. Nasprotno pa se je dvignil »Vardar« od 295 milijonov v letu 1923. na 735 milijcnov v letu 1925., »Zeta« cd 711 milijonov v 1. 1923. na 1223 milijonov v letu 1825., »Sava« cd 580 milijcnov v 1. 1923. na 773 milijonov v 1. 1825. Tudi kadilci čutijo blagoslov žerja vevškega in radiecvskega centralizma. d Velika dediščina. Amerikanski konzul v Eelgradu je obvestil ženo umrlega mizarja Jurija Zieglera v Subolicl, da ji je stric v Ameriki zapustil 4 in pol milijona dolarjev, to je okrog 250 milijonov dinarjev. Ta si bo pa že opomogla. d Umrl (e v zdravilišču Vračar minister dr. Otokar Rybaf. Rojen je bil 1E65. leta v Postojni, po študijah bil advokat v Trstu ter drž. in deže'ni poslanec. Bil je neumoren in požrtvovalen rodoljub ter rrnogo storil za s'ovensko stvar v Trstu. V Jugos'avijj je bil nastavljen v zunanjem ministrstvu ter je bil skoro vedno predsednik našega zastoostva, kadar se je naša država pogaja'a z Italijo. Bil je v svojem rastopu zelo fin ter so ga sooštovali tudi Italijani. Pokoj njegovi duši in blag mu spomin! d Umrl je v Mariboru upokojeni profesor Janko K o š a n v staros i 70 let. Dclgo vrsto let je služboval v Mariboru in Gradcu ter vedno bil odločen Slo-\cner. d Smrtna kesa. V Vnanji gorici pri Ljubljani je umrla 13. t. m. v v soki starosti gos->a Marija Gregorin, roj. Urbarič'č, mati g. Edvarda Gregorina, člana Narodnega gledališča v Ljubljani, Pokcjnica je bila blaga žen, skrbna, požrtvovalna mati — pridna, odločna ter vestna gospodinja. Blag ii spomin! OstaTm iskreno sožalje. d Smrtna kosa. Na Frevaljah je dne 6. jan. umrla po kratkem troljenju gdčna. Marija W a k o n i k , stera 68 let. Pokoj-jfca jc bila sestra umrlega prosta Antona \Vakonik v Dravogradu in sestrična Jos. Rozmana v Črnečah. 26 let je gospodinja',! č. g. dekanu Matevžu RieVu na Prcva-1 juh. Mnogim duhovnikom, ki so blago pokojnino pozna i, jo priporočamo v spomin! d Umrl je dolgoletni narečnik »Domoljuba« Jožef Levstik iz Globeli št. 24 v starosti 34 let. Pokojni je til veren, skrben in deber gospodar. Mir in pokoj njegovi blagi duši! d Nov kolodvor na Sušaku. Tekom januarja bo pesebna komisija pregledala Erostor, kjer se bo gradil nov kekdvor. i je z ozirom na to, da se je Sušak proglasil za svobodno luko, nujno potreben. d Kcžni sejam se prične dne 24. t. m., ob osmih zjutraj in se vrši na prostoru ljubljanskega velesejma. Te-*a dne se bo kupovalo in prodajalo na drobno, z'asti pa bo Lovska zadruga oziroma »Divja keža« prevzemala od zamudnikov v komisijo kože vseh vrst v svrho karnejše organizirane prodale na dražbi. Dne 25. januarja t. 1. se bodo na velesejmu sortirale v komi ijo izročene kože. Sorejemanje kož pa se brezpogojno zaključi tega dne ob dvanajstih. — 26. t. m. se vrši cd 8. do 10. ure dopoldne ogled posamez' ih partij kož. Interesenti si zamorejo ogledali blago v tem času v pavi jonu »J« na vele.ejmu. Ob desetih pa se prične dražba kož v sortiranih partijah Kdor hoče v deželnem zboru delavnost nekdanjega dežeinega zbora, na) voii SLS. in traja do 12, se ob 15 popoldne nada!j"je do 17, ko se zaključi. Prihodnji dan, 27. t. m., bo obračun z kupci in oddajala se bodo kupljene oziroma izdražene kože divjih živali. d Bcji s tihe tepci. V Dalmaciji in Hercegovini se mnogo tihotapi s tobakom. Zalo finančni stražniki zelo pazijo na tihotapce. V nedeljo so stražniki naleteli na nekega tihotapca, ki je nesel 30 kg tobaka. Ko je videl, da ne bo mogel pobegniti, je pričel streljati na stražnike. Ti so na strele odgovorili s streli in tihotapca ubili. Kdo je ta tihotapec, niso mogli ugotoviti. d Mrlvega so naSli ob savskem bregu bregu na Jesenicah 23 letnega Franceta Groharja z Mojstrane. Fant je bil božjasten in je najbrž v božjastnem napadu zašel ali padel v vedo. d Smr!na nesreča. Iz Loškega potoka se nam poreča: Dne 11. januarja so terači tesali bukove prage na strmicah nad Ravnami! Proti večeru s~roži delavce en zgctovljeni prag po snegu navzdol. Zadel ie neko že podrto naslonjeno bukev. Ta se ie vsled udarca zrušila in padla na spodaj stoječega delavca Franceta Benčina iz Retij št. 120. Zadela ga je tako grozno, da je bil v trenutku mrtev! PrizadeH mu je grozno zevaječo rano na glavi. Pokoini je bil priden, trezen delavce in d^ber strešni krovec, ki ga bo Loški oofck pogre"al, dZIato val-!to baje namerava upeljati novi firančni minister. Deset &edan'ih dinarjev bi stalo en zlat dfnar. Naš di~ar bi potem zopet dobil predvojno vrednost. d V Ameriko C Z dre žene države) bo smelo htes 777 naših ljudi, dočim jih je smelo lansko leto C71. d 15.CC0 pečenih pujskov so pofedli v Pelgrcdu v bržiču. Je to star cbiia', da mora vsaka družina, ki količkaj premere, o božič" im°ti nobenega oui^ka fi irM. d Tnt š-larrkih sn.'-enf. V L'»b!:a"i ie že do'go časa kradel no šrVcih hodnikih reH Jane1: Str«*«*- z Rudnika nri T,*''b-liani dijakom in d'"akinjam suknjiče. Okra-dencev je bi'"» cela množica tekom a. Tat ie prodajal suknjiče dalma^slnm branjevcem. Končno pa so ga vendar sačili na Vi*u in si^er Pa je prije' g. šolski ti^rcvite'' Štrvkeli baš eK ča°«», ko je nesel iz šo'e par s"ke"i. Mcž je sedaj nod k'i"-čem in je nri^nal že relci vrsto šolskih tatvin. Ljubljanski dijaki pa so se odda^n'!'. d ZIcr?-< ra P'arl"i Ti Vipavf. Na P1 a t- i -1 pri Viaavi so do'-"t v pos'e'ji pn-rest-Pra vdovca Jržefa Cigo'a zaklanega. Imel je razk'ano g'avo in veliko rano na vratu. Z-aven postaje je ležal* drvarrk.a s."k'ra. Farabinjerji so zaprli Citfojevega sina, k? je živel z očetom v nrepirtt. d Telefon na v'aH*i bodo vpe'-V? v Itrl!ji, kot tfa imajo t"di že v AmeriVi. Tz v'aka bo Jabko vsakdo govoril s svojim domačim ali komurkoli. d Goljufi s ponarejenimi! banborci. Pred kakima dvema tednoma so prišli v Odrancih v Prckmurju na sled ponarejenim 1000 dinarskim bankovcem. Glas o dogodku se ni raznesel dovolj hitro in tako so v drugih va:.eh mnogi drugi poskušali svojo srečo z lepimi novimi bankovci. Kar raenkrat oo se pojavili po hišah kupci, da bi kupili, kai' o:i je bilo na prodaj. Plačevali so z novimi lOCO dinarskimi bankovci. Kot aro so stavili 100 -200 Din, z ostalimi 800—900 dinarji, ki so jih še dobili za svoj ponarejeni denar, pa so cdšli in se niso vrnili, da bi kupljeno blago odpeljali. »Kupčija« se je vršila v taikem cbsegu, da je kmalu izvedelo za vso zadevo orožništvo in takoj podvzelo potrebne korake, da ljudstvo obvaruje pred goljufi. p Kako pri nas, kako drugod. Sedanja naša narodna skupščina, ki obstoji že dve leti, je vsega skupaj prercšetala in ustvarila 29 zakonov, izmed katerih je 22 med-rarednih pogedb, katerih skupščina ne dela, temveč samo potrdi. Torej prav za prav je izdelala samo 7 zakonov. To nas stano 200 milijonov dinarjev. Češkoslovaški državni zbor pa je samo v lanskem letu Izdelal in prejel 00 zakonov, izmed katerih je samo 12 mednarodnih pogodb. Iz tega se vidi, kako pridni in delavni so bili naši radičevci, ki zadnji dve leti vladajo našo državo. Zato seveda bemo v nedeljo so glasno volili te velike in podjetne javne delavce v dež~lni zbor. d Cene so padle v letu 1020. napram lotu 1825. tako-le: če je bila v letu 1913. kateremukoli predmetu cena 100. potem je bila v letu 1925. c :na poledelskim pridelkom 1861, leta 1923. pa 1452, živini 1. 1825. 1882, I. 192". pa 15^5, sadju 1. 1925. 1633, 1. 1*20. 1308, stavbenemu materialu leta 1823. 2022, leta 1923. 1821, kolonialnemu blaga (špeeerija) 1. 1925. 14G2, leta 1923. iSAi. Povprečno se fe terej pocenilo za 15 c-dstctkcv, nekatero bla^o več, drugo manj. d Glad je hnda reč. V Ameriki je nedavno tega v bližini mesta Los Angeles vihar odgnal malo ribiško barko na visoko rrorie. V nji sta bila dva ribiča. Čez več dni je prineslo h kraju barko, v nji pa je ležal ribič Kellei skoro mrtev od gladu, mnra in prrstanih naporov. Na dnu barke ie ležalo mrtvo trunlo n egovega tovariša. Truplu so man'-i''ali ko?i me a. Kellej je baje priznal, da se ie hranil z mesem mrtvega tovariša. Strašen glad je premagal v njem raravni gnus in grozo. d Lovsko orožje popravlja najceneje in naibolje puškar F. K. Kaiser. d Ča-nnka! Ste že poskusili čajne mešan1-e »Čajanka« in »Globus« vanilijin r°r? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. 8829 "k Pri nnkupti testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki piekašajo po okusu in kakovosti vse drrge d Tr. Matef Justin erdinira redno od 1 do pol 3 popoldne v Št. Vidu n. Ljubi). d Opozarjamo cenj. čitatelje ra otvoritveno naznanilo tvrdke Jos. Otorepcc d. z o. z. za izdelovanje kleparskih predmetov, ČRNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM. Kajne, dragi ^Domoljub«, da se tudi mi Črnovršci smemo malo og.asiti. saj smo pošteni ljudje od tal do vrha.. Res smo po večini sami kmetje in delavci; a ti z nami držiš, ti upoštevaš naš stan m naše delo; zato te pa vsi radi imamo in prebiramo tveje nauke, ki so še posebno namenjeni kmetom. — Imamo pa tudi v lan izobraževalno društvo, ki ga je ustanovit raš rojak g. Ant. Božnar. Najbolj deiuje knjižnica, ki ima več kot SCO knjig, m ki jih čiani društva prav pridno izposojujejo. Sploh imamo v fari samo dobre knjige in časopise; dokaz, da po naših hribih veje še dober zrak. Fantje in dekleta, !c tako j naprej! Skrbimo, da društvo ne zaspi, da j defo/anje vedno bolj živahno postane.. Z j branjem dobrih knjig in časopisov si bistrite razum, ki vedi k pravi srčni omiki. IZ RETEČ NA SORSKEM POLJU. Pri nas imamo dobro razvito katoliško društvo, ki je med letom priredilo več j iger in tudi nekaj predavanj. Tudi Orla ] imamo, ki pa naj skrbi, da se bo bolj po- i živi'. V društvu je tudi knjižnica in smo ji letos prikupili vc i'co novih knjig, zato se i članom priporoča, da naj jo le pridno obi- j skujejo. Odprta je vsako nedeljo od 9 do | 11 dopoldne. Mi iaiitje smo imeli v Sveč-nici duhovne vaje in rmo se jih prav pridno udeleževali, in tudi pri sv. obhajilu srno biti vsi. Da pa vemo, kako se po svetu godi bodisi v političnem al verskem oziru, imamo pa naročenih prccej katoliških časopisov. Tudi v novem leiu ne smemo zaostati, ampak moramo že napredovati. »Domoljub« naj prihaja v vsako hišo, pa tudi »Slovenec«, »Bogoljub-, »Katoliški misjoni«, »Glasnik presv. srca Jezusovega« naj dobijo mnogo naročnikov. Pred vsem pa morate paziti, da na vaših mizah ne bodo ležali brezverski časopisi. Kako je bilo pa z letino? Hvaliti je ne moremo, ker je bila bolj pičla, tarnati pa tudi ne smemo preveč, ker smo bili še precej srečni od drugih krajev. Povodnji, toče in požigov, vsega tega smo bili obvarovani. Dne 13. julija je bila otvoritev novega postajališča Gorenja vas — Retcče. Posebno veliko dobrega smo pa storili zadnji teden leta. Prišli so k nam misijonar iz Ljubljane in smo imeli mali misijon. Priporočili so nam Apostolstvo mož in posvetitev družin presv. Srcu Jez. —■ V preteklem letu smo imeli štiri poroke, 27 rojstev, 8350 sv. obhajil in 12 mrhčev. Zadnja v letu je umrla g. Ana Vi-dic, soproga tukajšnjega šolskega upravitelja. Blag ji spomini Težko prizadeti rodbini pa naše globoko sožalje. — Fant iz Reteč. ŠKOFJA LOKA. K poročilu o poti čez Suško polje v predzadnji številki »Slovcnca« lanskega leta sledeče pojasnilo: Ni res, da bi bil cestni okrajni odbor Škofja Loka povzročil izvršitev javne gospodarske poti od ' , Studenškega mostu proti Suhi, ker to tudi n spada v njegov delokrog. Ta pop av-ljena pot sc jc napravila po prizadevanju ! mestnega gospodarskega, odseka s prorio-i voljnim delom in denarnimi prispevki m«, i ščanov in olepševalnega društva ter po-I sestnikov iz okolice, zlasti pa iz vasi Suha Nekateri posestniki iz vasi Suha so celo več žrtvovali, bodisi pri vožnji lesa za most ali pri zasioanju poti, kakor jih je vezala molžnest. Pripomniti pa je treba, da so nekateri posestniki iz mesta, ki lmaio sorazmerno ob tej poti največ travnikov in njiv, odklenili vsako pomoč v svrho poprave omenjene poti, kar ni hvale vredno, zato je bolje, da molčimo. Morda se boao i:,ti vzdramili ter napravili vsaj prepotrebno zavarovalno steno 'širni) ob bivšem travniku — sedaj produ -- g. Krcn-nerja, da se vsaj deloma zavarujejo ostoli travniki in njive. (Op.; Tak dopis smo poslali »Domoljubu« že 3. t. m., a se je moral kje založiti.) RAKOVNIK PRI SORL V naši sicer mirni vasici ;e pur otro-čajev in pobalinov, ki ne dajo miru popotnim ljudem, niti avtomobil.m, ki d-oe. skozi vas. Tako sta se 9. t. m. vrgla dva tako surova pafcalina na Franca Dobni-karja, ki je šel iz Medvod skozi vas oroti domu. Starše ororimo, naj svoje fante nauče, da je olika in dostojno t vcJik kapital v življenju. Kdor je neolik n in nedostojen, ima v živ'jenju mnogo neprijetnosti, ki včasih veliko koštajo. GOLEK PRI LESKOVCU PRE KRŠKEM. (Kako bomo pri nas volili.) B'iža se 23. januar, kateri bo zopet odločil, ali srno za svobodo ali za hlapče-vanje centralizmu. Za ta dan se v naših hribih naši ljudje zelo zanimajo ter že težko pričakujejo, da dobijo zopet v roke kroglico, katero bodo vrgli kakor eden, tako vsi v skrinjico SLS, katera je v našem okraju prva in nje nosilec je g. dr. Anton Milavec. Tudi pri ras so se samostojni močno zagnali na agitacijo. Imajo kar dva ag;ta-torja, ali žal volivca nobenega. Kaj pomagajo njune besede, ki jih mečeta kakor bob ob steno, oba sta pa taka, da njima sploh ljudje verjeti ne morejo in na vprašanje niti odgovori'i ne znata. Samostojni imajo tudi shode, ali na žalost brez poslušalcev. PODBREZJE. (Republikanski sneg se je stajal.) V nedeljo, 2. januarja smo imei prvi volivni shod za oblastne volitve. Če sedimo po obilni udeležbi in po irednem zanimaTiiu ter odobravanju, s katerim so volivci sledil govornikom, moramo reči, da ae med podbreŠkimi volivci izvršil velik predirat v korut SLSI Republikanska stranka, ki je t od b rezane tako nepošteno potegnila za nos je danes v popolnem razsulu. Izmed premnogih strank, ki so že v Podbrezj,, i-^iile svoje sreče, se je končno Mazala tdinole Slovenska ljudska stranka kot stranka resnosti, poštenosti in vztrajno.,ti. Vse druge stranke niso mislile re-ano in prsteno s svojimi volivci v Podbrežju. Zato ena za diugo prihajajo in odhajajo, ljudje pa, ki so ;iii v lVdbrezju vodili, propadajo h '( Ma-a:o na sramoti. Podbrcžaui so pre-pametnl/da ne bi vsega tega izprevitbli. Zato .-o trumoma oklepajo SLS in je pričakovati, da bo vseh onih 55 republikanskih krndjic iz zadnjih volitev padlo sedaj v prvo skrinjico! Na shodu je govoril g. kan-did.it Uinnik o pomenu oblastnih volitev in g. la;nj< okrajne K. Z. o strankah, ki bi nas zopet rade okanile za volivne krogijice. (io-vt mika -ta dssegla. da bomo zopet zaupali volivne kroglice edinole SLS._ Najpopolncjš' STOTER šivalni stroji r« fci»:i»e. Uro tč* iu o>i«iai dobra postrežba, dumufe znano pod/^ije pri „Češniku" Ljub.jana - Logarjeva. ulica Dobre domačo izdelan odeje, na obe strani klot, v VHt Ii barvah Din 1-0"—. Mclor hoče biti pogtreien r. dobrim blagom naj pride «11 pi e po stikno ali kamgarn ju moške in ženske otil*'Ke, pjrtiet, llanr!o kanibrik, rute. odejo itd. v zn:ni» m zanesljivo trgovino R. Miklauc „l»rl Škofa" Ljubljana. Lingarjeva ulica (v laritn
  • Kaj 86 iS zgodilo?< j® vprašal »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor Rabenhans jel Od njegove hišice vodijo sneženi gi„flovi 5* do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svo;e skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smol-njake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« . Oba moža sta se napolila k Hudičavi kuhinu, kjer .0 bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se srhe vi tiče v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so g rele s svetlim plamenom. Kadilo so je, prasketalo in pokalo kot peklenski ogenj. Orožniki so streljali v glrbino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Žepnik je tekel tja: »Stojte!« jc zaklical. >Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga ho' to usmrtili predno je bil sojen?... človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bedite usmiljeni I...« Streli so rmolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnike. Sklonil se je preko prej)ada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezrsa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, neben človek se ni prikazal... Ljudie so se trepetajo umaknili. »Mrtev je — živ jo zgorel.« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj ie snel župnik čepico 7. glave in sklenil roke. »Bog bedi milostljiv njegovi duši!!... Molimo za nesrečnika,« ln vsi, ki so bili tu zbrani, mož'e, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in jokoj in večna luč naj mu sveti.. Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planil a k prepadu in se vrgla cb robu v sneg. Njeno telo ie trepetalo. Njeni prsti so se krčevito za-grebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta ... Župnik je skočil kvišku. >Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! » T u Pr.',(h venL-' Ni6 li "e bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi! . Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zdrudila. Možje so jo dvi^ili in jo nesli v umri, ¥'C0:I K,lu.b y8?i Postrežbi je naslednjo neč umrla, župnik jo je dal le v sveto olje - nato je odela duša revice tja v večno domovino. Ra*no. Rekordi dolgega ljenja. So na svetu dro-vtsa, katerim prisojajo, da so 4000 let in Se ča imaro drevesi, ki pos'nnejo stara tudi pri nrs ali vp-j blizu nnši'i krajev. Clpre. si dočaka stan st 3">') let, zimzelen do 4'Kl let, kostanj 000, cedra &J0 Id, hrrst cc'o 1000 |ft in ra-vnjrro tudi, da ee do'i hrast, ki jc 15 *1 let slar. Src?nl nesrečnik. P,o'i-vi|ec Patino je dobil "red 25 leti od svo'c tvr'ke v Zedinlenih dr/tvnh. ki )o jo v Boliviji zeslooal, rm-rrč'lo, naj i^tir a tam dol* 25rfl dolariev. Dolžnik nI mogel plačati, in P.d no mu je vzel kot zastavo primeren kos svrla. Ker nicova tvrdka s tem od-plrčilom v »ničredrr-i svetu« ni bila zadovoljna, ie ostri oni kos zeml e Patinu. Sedaj so pa dob il tam velikansko skladih« čina »11 kositrn, o katerem domnevajo, dn je v njem desetina vse-ja cina na svetu. Premoženje >n»* srečnega« arentn cenijo sedaj na 150 milijonom dolarjev. Milijardo sreč. Na ctrifu Vabrieu pri Parizu so postavili nov svetilnik, Ki naj služi ncroolanom. "« se spoznajo. Tn sveldiuK Ima najmočneje luč n» , svetu, namreč eno m »J jardo sveč. Luč se vU 100 kilometrov da'eč. t<* rej tako daleč kot o* Ljubljano do Zagreba m dalje kot od Ljubljana do Trsta. To i« postal Za T "T met o h-ožičnih prazniki« je najela na uprava lUO.w« . možnih moči Ob »«»> nih dnevih razposlte Sta 15 milijonov «bo) £ v šesih dnevih preo razposlan dflili žičem so jih čez TO milijonov na < zadnji dan pred Boži«® pa 04 milijonov Župnik se jo zavzel za osirotelega otroka, ki jo bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženici v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospej Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga go-,-podovalka, zopet je prišel Bohžič z angelskim pozdravom: J\iir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in si ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je bolel vlili v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Spisal je majhno božično igrico: Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rilci je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. v S požigalčevo Riko, s pritepenko, ne bomo igralo,< so izjavile. »Sej je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej ?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —.: Ona ni nič kriva 1 Krivične ste, trde in neusmi-ijene.c Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustili in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zani, ko je mora! nesti v Gretino hišico sporočilo, d« je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi judje! Drevje je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesca marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir naj razderc? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ali, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vriskala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavihtela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izgotovljene — kot srebro se blestijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Mignil jo Greti, na jgre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: Glej, Rika, včasih pride v življenju drugače, kot člove kmisli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —.. Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte I.. .<;.- Ha, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Hode jo kot trnje. Saj sama veš!« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda... kako je z igro? ...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivični so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga...« Rika ie zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. :Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvig-. nila kvišku. »Sedaj je konce... vsega!« je za tokala. Opotekujoč se jc šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Kika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z lalom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Pcleg tega pisan pas — vse je izgotovila sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrebli v bele gube obleke in zaječala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirju ,ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Tod;: kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Sclnce-je gledalo skozi okno. Svetli žarki so v/gali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v to raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni biia izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovorniko-vemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivim in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi različnih izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelparagrata in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. — Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnogo ijudi si je že pridobil in vedeli .so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu mož. Tega n« trpimo!, je za-klical. Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pridejo naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom !« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadu. . Hvala vam," je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojščak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar se mvas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni !« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne jx> sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: : Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi iu ve, slovesne orgle! In ti, o večna lučk Blagoslovil je ihtečo občino. »Zbogom otroci, zbogom!.. ,c Glas mu je odpovedal. Otroci so planiM k njemu, se oklenili njegovih rok, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!..,« Osmo poglavje. Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besedice ni povedal, koliko bolesti in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju ... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi jn neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v cejici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težki čas, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi Mrtvi z k, luži 80.000 dolarjev na dali. Slavni anierikuiMki filmski ifpa-iec Rudolf Valentiiio jo kakor znano pred kratkim umrl. Kako ji- bil pri kinoobirikovatctl) priljubijo)!, smo BliSali celo pri polftiii porolni obravnavi v Ljubljani. Celo v prostovoljno smrt so Sle pre-nap^le ženske oboževate-ljice t.tga igralca, ko so zvedele, da ga ni več med živimi. Da je zapustil veliko premoženje, je razumljivo. toda da še po smrti prejemajo njegovi svojci visoke tantijeme za njegove filme in sicer ogromne svote, to pa ni vsakemu znano. V desetih dneh je njegov brat prejel ml kino d, užbe aOO.(TO dolarjev za predvajanja enega njegovih zadnjih filmov. tornj St.000 na dan. Okoli Atlantskega očesna. Dva Francoza se pripravljata. da bosta letela iz Francije v Južno Ameriko, od tam čez gorovje Ande na obalo Velikega ococna, ob tej obali proti severu do mesta San Francisco, od tam čez Ze-dinjene držav do Atlantskega oceana (New York) in nato ter. Atlantski ocean nazaj na Francosko. Vsa pot bi bila dolga -JO.COO kilometrov, torej toliko, kolikor meri ves zemeljski obseg. Je pa Se polno drugih podobnih načrtov, angle-šl-Vi, ameriških, francoskih in italijanskih. In vsak dan beremo nova imena; ni Se eno pozabljeno. že se pojavi drugo. Hitrost ptičjega leta. Z« hitrost ptičjega leta je v veliki meri metodama inoč vetra, če leti ptica z njim ali proti njemu. Zanesljive podatke so dali golobi pismo- * noSi, in so ugotovili, da letijo na uro povprečno f-5 tto 69 kilometrov, -Nemški profesor Thicnc-mann jc določil tudi hitrost sledečih ptičjih vrst: vrane preletijo na uro 50 Jo 62 kilometrov, škorci 74. sokol Č0, ščinkovec 53, čižek 56. Če leti vrana 10 ur zaporedoma, napravi torej 500 km dolgo pot, petkrat iz Ljubljane v Zagreb. Plavan e v šolah ob- vemo. Švedska je dežela z dolgo morsko obalo. Lani je utonilo na Švedskem 340 oseb. Da temu odpomorejo, so sedal vpeljali na Švedskem plavanje kot obvez, predmet v šolah. Še več: Kdor v plavanju ne zdela, ga nc pripustijo k drugim skušnjam. Tudi odrasli se morajo učiti plavanja. Državnim uradnikom so dali določen rok, do katerega ae morajo plavanja naučiti. Pri fotografa. Fotograf: »AH hočete prsno sliko?« — »Ne, glava naj bo tudi gori.« kega dne je pripeljala ljubkega fantička v n;,cgovo S°b°:Tetra nam je podarilo nebo,« je rekla >I)oso-dan'a Sica je bolna in ne more več oskrbovat, dečka Če gospod žujnik dovoli, bi našla za fantička tl>Pl°Župfdkeje rmddjaje pogledal malega fantička z modrini očmi in svelimi kodrastimi lasmi. »To jo EefSenhaurov sinček? Srčka«, mal fantek! Hočeš ostati tu, ti ma.i možiček?« , .. , Deček ie stegnil roke proti župniku in zajec jal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku vese o Vzel je oiroka v naroTje in ga pobožal po svetni; laseh »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil ce je k gispej Bcrbari in nadaljeval: >No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skibi bodo, gospa Barbara.« ...... ,0 — nič ne de!;: ie rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni zarok hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla In mu blagoslov-ljaie po'ožil roko na glavo. " Z dečkom je prišlo veselje v tiho žnpnišče. Njegov veseli smeli je odmeval f>o resnih prostorih, s ež in prisrčen kakor veselo ptiče žvr^olenje in peto škr ančkov. Ni mogoče pov edati, koliko solnca je prinesla sirota v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot jo dobil: prinesel je srečo in blagoslov--- V skrbeh in delu se ie bližalo polet e. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, kalerega se je več let ogibal, j Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljud e, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Podnevi je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči j a je zegorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šun na plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar pro-stopil. Cel svet je ležal med bogatim gro.ovskim gradom in med vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi šo enkrat govoril z grofom. > *ogcče bo sedaj rajši odpustile, je reKei župan. >lila Da bi le bila tudi dobra kot angel te je rekel župnik. >Pcizku;.i! bom še enkrat in šel v gred. Bog dai, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir. Naslednjega dne, predno se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je fisal: Kljub moralnim zakonom in na kiji li svojemu stanu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umctnieo, slavno pevko in živi z n jo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljt bcznl'o in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in teko popravi prestopek. ki pa ie napravil. Plemič ie in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse ob lige P« 1 Plemslvo nalaga dolžnosti. • .^lnvil škof: toda župnik Težko nalogo m«Jo naloz. J< Brunner jo je vzel ra.e tn .u J,^ V veliki, temni Ki, opremljeni s težkim lira-■ • c^roiAl irr"f vl mino. toda stovim pohištvom, ga je sprejel fer rof, vl udno, siov»n k-......... , 7ainra:o okoli ustnic, ko j^K-N^So............... ... Nevihto?« »Viir'oznanjajo! Moj škof me pesilja e....„ .„-[ s0 se zasvetile. Vzravni služabnik,- se je, kot je nadaljeval Grofove or bi se pripravil za b:>j. -.Prihajam kot Vozji župnik, >in bi rad prinesel mir.« -Mir' io ie ccnena beseda. To ni ne zaoo iuje. Več potrebujem in naš,, sem: t, prcbnavcč kot m, - n i meni prebiva sreča, največja m ca na svetu 1 župnT ji zmajal z glavo. ,Knko more bdi človek srečen, če prekorači zakone nravnosti ,n bo/,e zapovedi ter živi z Pego m in svetom v prepiru.« Grof se je vzravnal, njegove oc. so se Ibles o ah »Govorile brez ovinkov, gospod župnik Povejte n.i kratko in ja no: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. To tort ;! . oj zakon! V tem oziru imam svoje lastno j:ropri. ;:ne. Ce dva Človeka, ki se ljubita, loči ograja rodu in ra smešni zakoni starega, trohnelega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ogra o pod« reta in sledila klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravna srca. Višje kot ta pravica stoji bož;a zapoved, I i zapoveduje, da mera sr.*no zvezo blag i loviti Cer rv. Šele to da tej zvozi pravo posvočenje, sve to plemstvo. Gcspcd grof, prosim vas: stopite pred oltrr, t'a b >m lahko sporočil škofu veselo novico: grofu Hiigonu Kamenskemu in n>egivi ženi s' in » o lelil zakrament svetega zakona. Če toga ne st' rito, vem ukazuje Cerkev, da se ločite cd te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.: »Drugačnega mnenla sem o tej stvari ia/. Svobodomiseln duh s in in bivam ra višinah živl oira ... Mahni zakoni litidl se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale majhnih ljudi in vam jo vržem pred nn-je »In pohtijšen'e, ki ra dajete? Nemir v lastnih prsih? Lastni očitki vesti?« >No čutim Mh ... Tako hočem živeti. Ljubcz n je blagoslovi'a najino zvezo, več ne potre bujem. Vsled te ljubezni sva m^ž in žena.. > In morala? Postava? ...«« »Združitev duš je višja postavo kot stare, mrtve zapovedi.« Predno ie mogel župnik na lo odgovoriti, jo zasumel zastor in na pragu ho je po avila ženska, ženska kraljevska, zmagovite lenote. S temnim izgledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Liibčekc, ie šenetala, kaj hoče duhovnik?« »Blagos'oviti najino zvezo — nli pa raiu ločiti'« Lepa ženska se ie vzravrmla kakor iez^ kača Njene bele roke so se ovile grofa, neni rv^tedi, irona usta, n;on smehliai, vse nieno telo ie vabPa in pm i'o t rb?zni. >Ne « te zakričala, >no bo nn;u ločili Nihče naiu ne bo letil 1 In niogovera blagoslova no potrebujeva. risočkrat več Imava: imrva m'ino lii-b^u'-»Gospod pro? 'i je poveril žuonik v nanefem strahu, znkaj čidil je, da mu le ta ženo, ™izTrg™ -s pričakuje! Avto~io'iil. Aniltjltj to-obilist Sf-agrave gr., avtomobil, ki lo imel 2 motorja in 1C05 konhkii sil. Avtomobili, ki <3 triiro nu, iira:o n-jva'-. 20 do 80 koi|«kih sil. To je avtol Di-kal bo na u-o lahko 351 km. Seveda U to irogoče samo nn Qlt, tovih kraiih; ni' nJa j{ samo na polotoku Flori, da v Ameriki talca cer'. da bo mo-lJ ta avtomobil po nj i voliti. Večje C.or';. -Ali jc ka| bo!) pustega kakor ic-f. ska, ki /na k^iliaj, p, , noic?« — »O ja, to jt i ženska, ki n • /"a kuhni, i pa ven.'arte kuha.. I Ki!a!:c pri pjp;ix T) j dni i« sprejil pap"l » ! avdiin-i bojjati^a Kitij. ca PahoniJa. Tu Kitajec j je katolik in eden naj. prciniiin';ra lu sa ;i odj)llW.et;o kp/.i j»*n ■, ki c:> pokllr zzuliil'. | vili no/nio 7.ivel ; t:m i *j lahko tolik i fasi, i dobijo 7^>;iPt <|p|o lo j» prva ta..h oltanov* r So-I vJeUkl KtiaPi. I /-tcrlknrci T Ernipl. I Angl ii »o tat I » i- kansko propagando. ! bi pritegnili I tu. ko';V r. o^o£e veliko amiril^ili l izletnikov na An"l !■ ■>• I Propaganda ie i'ncla l> i Ho»|ei velik i"p h M.'. , l"0/O0 izletnikov, ki ho-I do kol vs-ko I n pntli | na An 'le''.o tu 'i leta j-: naznanilo KOTO A.rr-rikanccv tudi prisebne lete, na 13 pr-sebnih t".--pikih. To bo največji r.i-rovri vpad Anierikan.'" v Kvropo. I-nbl r: je vulkani*« moCi. V Ameriki if dava! italijanski stro';»'-nj.-ik Brazcurl O i-raMu-r.ju viilkan'!'ih i^n -;' /.a proizvajani • el'l Ven! Midv„ im„ mo naslov gospa, tu«J naino ljubezen!« C,Va ,mava doti na dama ni i-- f* Kdor v m>delio 23. t m. ostane doma, ie le moj kolego, jaz Imam le kupo na parkljih in gobcu.« fa A it * Kaplar: *Vi, Murilovič, vi govorite, kakor da bi bili že pri zidavi babilonskega stolpa, pa malto nosili.«: >Y * it »Jutri zvečer pride k nam gospod Glavart, kateri se zate tako zelo zanima. Kaj mu boš pa zaigrala na glasovir?-< Hčerka: »Luna sije.« Mati: :■ Za božjo volj«, kaj pa misliš, on je plešast.-a * A Mati: >Pa zelo slabo izgleda?.« Sin: »Ni ču la. Moja žena si se „ ., 12 ., ,. 8S9'- ,. Miirofiln mmlovlti rav.lo^no takole: EIIGEN V PKLI.B1I, lekarna v Stuhlrl Donll. Kisa-tr«; br. IS. 11 r va (h k i:. Profesor na vlaku: »Prosim prostor zmme, gospod sprevodnik.« ^Kateri razred pa imate.< »šesti razred.« it it A . >Gfspod doktor, ne vem, kaj noj to pomeni, moj mož v spanju govori. ■ ; Ah le pustite mu to, najbrže da po dnevi ne pride do besede.< rt A it A: Jaz lahko vzdignem dvesto kilogramov in še več.«. B: Jaz pa z eno roko cel železniški vlak ustavim.' A: Kdo vam bo le verjel tako laž.« B: »Zakaj pa ne. Sem namreč železniški strojevodja.« * * t Dama kmeiu: .Lani je bil tu pri vas 'ia letovišču tudi moj brat, ki je slikar. Ali je slikal z oljem ali vfxlo? ; Kmet: Največkrat z zavihanimi rokavi.« ft A it A : »Kaj? Žc-na ti je ušla s tvojim najboljšim prijateljem?' B: »Niti vedel nisem, da je tako dober prijatelj.« „ A t A * * Hčerka je bila v mestu in mati jo je prišla obiskat. Ko jo na kolodvora zagleda, cia je na kratko pristrižena zakliče: Ztkuj pa mi nisi pisala, da si imela tifus?.' A a ir Moj oče' ima lesno trgovino.« »Na debelo?. Ne, na drobno, užigalice prodaja.« A rt * Šesth tni Mirko je stricu voščil god. Stric se je tega /veselil ter privlekel i/. žep.i enega >kov,i~a« in novec za dva dinarja. Vedeti je hotej, če mali že pozna denar t^r ga vpraša, kuterega izmed teli dveh bi imel raje. Mirko pokaže na dva dinar a, potem pa na -kovača', ter pravi zavili-1'. Nekdo je pripovedoval o mestu Zagrebu, kako je veliko in pristavi: Pokopališče imajo tam tako daleč zunaj mesta, da pogreb ni prav nobena zabava.« • * * Mama, ja/ bi tudi rada revežem kaj dala Lepo od tebe. Ako se cel teden od rečeš sladkorju, ti bom v nedeljo dala toliko kolikor bcš s tem prihranila.« . Mama, zakaj pa mora biti ravno sladkor, ali iif gi'e tudi z milom?« it it it Neki zelo vnet član konsumskega društva je strogo naročal doma, da gotovo ne kupujejo nobene reči dmgje kot pa v konsumu. O tem je vedel tudi njegov šestletni Prašiček. Ko je Francek nekeja dne pr;š?l i/, šole, se je v postelji gla-il mali trateč. Od kod pa ga imate?« vpraša radovedno. -Povedo mu, -da ga je žena prinesla. No,: pravi nato, . to bo. danes lepa, ko pridejo oče domov, ko zvedo, da ga niste v konsumu kupili.'. A it it Kar nič ne zraste tale vaš Lojzek, prav premajhen je za ta leta.« v Teste, naš Lojzek je navihan, zrastel bo šele, ko bo blago ceneje. ■; A A A Toda to je pa že od sile, kako ste se zredi i. Pri vas človek ne ve, kje se pod-bradek neha in kje trebuh prične.« i * •> Ona: Ti, ali se ti- ne zdi, da je ta komik prav zelo dolgočasen, niti enkrat se še nisem mogla zasme jati. Tako noben človek ne vidi mojih novih zlatih plombiranih zob. Čemu le hodiva v gledališče? ; * * v Prav lepa hvala ti, dragi moj. Ponosen sem na to, da me je potegnil iz vode in mi tako rešil življenje moj učenec. Jutri bom .celemu razredu povedal o tvojem plemenitem dejanju.« . Bolje da ne, gospod, sicer me bodo sošolci natepli.« * * + ■»Zakaj pa stojiš vedno pod mojim oknom?« -Veste'stric, oče so reklij da vi pri vsaki priliki denar skozi-okno ven me-čete.« * « • Mati so Janezku po mnogem prigovarjanju končno umili obraz. Zdaj pa še roke daj sem.« »Oh mati, te boni pa kar v žep vtaknil, pa se ne bodo videle.« * * ♦ Oče in sin sta prišla nadelana domov. Mati je stala na pragu ter vpraša: »Ali ti vlečeš očeta, ali oče tebe?« Kdor ima revmatični, večkratni glavobol zobobol, omotico, prehlad v nosu, grlu ah prsih, naj poizkusi in z vapehom bo zadovoljen 99 ALGO" proti revmatizmu. .Alga" je zdravilo, brez katerega ne bi smela biti nobena družina. „Alga" lek, ki Vam more večkrai koristiti. Vsaki steklenici je priloženo 'očno navodilo. A steklenice s poštnino in zavojem 77 Diu 8 8'eklenic „ „ „ je 14 25 Adresa za naro.iln 131 205 320 Laboratorff „ALGAM, SnSak 4. Da je „Ak'a" iiborno zdravilo, se bo.lete prepričali, ako preJItate nižje navedeno zahvale: Veleceiijcnl poipod I _ Zlatar. \'aroilla sem nekolik 11 steklenic „.lloc"f <•«» da pre itkusim I o zdravilo. Ker Je dobro, sem Vam ta to hvalelna in prosim fir ta test stoklcnlc. S iMitdravom Ti rezlja Urili. a. lekarnar ! Dol. Slatina (Gradatac, Bosna). Prosim Vas, da mi poiljete ri steklenic ,^1'ne". Dobil rem to tdravilo od prijatelja In se prepričal, da dobro učinkuje. Iva Zubak. Spoltovanl gospod lekarnar! Tutla. Ker je ,,.41 na", ki sem Jo prvič namili, imela telo dober uspeh. Vat prosim, da mi tako j po poitl, prlponieno, nolljete .tnoro test steklen Jo. SpoStovanjem Josip Fiamt. >[)OMOUun; 1027-, H _ >1 li)rar.dai lUiMn. d m'1'"» jg Oipcratoenp 0 j d 13 s?cr:fam3 iKtliln. duiro Mrli v Ljubijani, Kolodvorska uiica 41 de 3vnlco za hdelo.anje Kle arskihin bakreno-kot;ars;{ih potrebš:ifi pod brmo Jos-p Olorspec d. x o. z. settfas ssssssun s: szspfz m.e..urne ^ ■ e p|,nske gveti|ke l0r ^eraeinamo p .pravila Hvet.lk, Iiiforinacije iu proračuni brezplačni.. Vsled tragične smrti mojega nepozabnega soproga JURIJA NAGLICA, mizarskega mojstra v Zg. EcK, izražam tem potom zavarovalni zadrugi j »CROATIA«, pri kateri ie bil umrli Sile leto dni zavarovan, javno zahvalo, ker mi jc imenovana zavarovalnica najkuldnlnejc izplačala zavarovano Vsoto. V Zg. Bell, dne 13, januarja 1927. Frančiška Ncglič s. r. V sedanjTFi težr ih časih vsakdo paii, di kupi dobro in poceni. Preden s? odločite za nakup izgolovljcne moške, (antovike ali deške obleke, kakor tudi češkega in an 'ležkega blaga, obrnite se zaupno r.a so idno tvrdko Inin luzmnič LJUBLJANA, S:IenW-UUCljJ IVdflUL, gova nL 1 (dvor., levo). PRIPOROČAM VELIKO ZALOGO modrocev vsake vrste inrcže, divane. Velika izbira žiinj Iu airika vedno v zalogi in najcenoje prodaja RUDOLF SEVER, LJUFUANA Karijin trg It 2 — na;.pr. frančiškanske ccrkve. Samo dj 31. januarja. Samu da 31. janu^.ja. inventurni E* oproda?® roanutaMumega blaga Pri nekaterih blagovih do 50\ popusta Josip $mrnr. i juDi čii?! Strni trg S!. 21, poleg Zalainlha. Dramatična druStva in vsi del. igralci, nabavite si ILUSTFIRANO »LEFO MASKO« n. izd. Učna metoda maskiranja na podla*i slik in skic v raznih barvah Cena izvodu 40 Din. — Založba E. NAVINŠEK, Ljubljana. 79^ i.-afa in poljska d la. Plača po dogovoru. • D.aviie SI — p.l Ljubljani. z najmanj š iritri delovnimi močmi sprejme D.rekcija srednje vinarske in sarTar-s!:e gole v IVnrihcru za svoje tik Maribora ležeče in 50 oralov obsegajc-če posestvo Graj ki b-g. - Pir.tnane ponudbe 7. vsemi potrebnimi podatki do !5. fefcr, t. 1. NEVESTE! M Preden si nabavite OPRRMO (b u 1 o), oglejte «1 v trgovini LJUBLJANA :: Str tirjeva ulica Slev. 5 krasno izbiro svile, voln nota blaga, gradla, V,Iona, kontenin-j, cvilha, brisa} itd. JJ®> Žlaia, pev;c in puh vseh vrst vedno v ealcfii. >Kaj poje to vendar, Kat!, zopet ste ta, ko pozno vstnli.c >(lospa, jnz parna no v<.ni do kod to prihaja. Nujbrže prepočasi spim.? do ■ ■'i' --- --- EVoHlP Podpisana prcklieujcn. vse žo'jiv|(t flLMli/. s katerimi som ža'ila rosp. Tiblj - - - - ------ •> ........«" I «,u.l| rrrmca iz Kleč. Da je odstopil od tožbe, s „",„ zahvaljujom. Podberick Justina, Podgraj 22 l| DIH pridna, ki je vajena kmečkega di-la, se trlioj sprejire proti dobri plači. Jcr c| * 7rfnrn:a kn 12 n.i I lil!,!',«,,! jj^ Dekla it uw| »^itpi » y• v/u p.. KI.EMENC, Zgornja fci.ka 12 p.i Ljublj j^ioun Podpisani Alojz Žerovec, posestn v ItJCjsM, Prcdtrgu, proklicujein s tem \.ie >{. Ijivo besede katere sem govoril v piaiosti p 0tj IVniiji Gol-iaj-r in Ani Pretncr, obe iz Prcdtrgj št. 1 ter izjavljim, da so iste naresn čne. ALOJZIJ ŽEROVEC, Pieltrg Z Bolezen želodca? Dvor. jv-.-tnik dr. med. Artfcnr Pitter von Bic ka, icn, piše: -Imel »cm prevej hislire v želodcu. Sedaj že n.id tri tedne, odkar jemljem »6 M ce potrebujem vci rniriumb.karbooata, katerega sen jemal skozi več let. — Z -VMNMC1NOM « dosežejo čudoviti rr/.ullati v zdravljenju želodčnih ia črevesnih bolezni, o čvmur je pisano v obši.ni broiuri. kojo vsaken u brezplačno po£';emo. — »VEiNKCIN« se dobiva v vsal:i lekarni in drr>'e-riji, steklenica po SO Din v Zagrebu, a po 351) n i ven Zagreba. — Glavno tkladiSč- za S .S: Ccsniechcmia k. d., Zcgrcb, Račkoga 7 a. ?r,V?ft Sinovo oSiel^rp^/.rn D ?a kilogram Pri veliki množini dražje - M. KLAAiMER, Dolenja vas pri Rakekn, p Cerknica. Edino nnjbi.ljii $i'J0!ni S TO I !!1 ni rodbino, ohrl in iivluslriio so la JAS. Pefti aca Crjlzner. Atilttr Najnižje cene! Tudi ua obroke' I lubltana blizu PreSernovega »{Himenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna carancija NajusptSrejSe sredstvo za re|n domače i i ini ie brezdvomno % ki pospešuje rast. odvbelitev in un.astitev domače, pi.si bno Mavre živi-e Jasen dokaz m-precenli »e vredni sti Mosli a sc brezštevilna zahvalni pi1* >>n' Cena 5 in iomba dira vrednostne pao.r-e dve v n, , Uln,Jj0. zvezo Ekspozitura: Bled. ooo.ooo--- „ ... proda a kai najbolje hanfne ""»Asakci e pod naiir!odncišira. pofcoi. z amerišlrm. bankami tt,«i« u __________~ Urelovanjo nm^rišk h ^ Prodala srefck Državne r«Z!.PtIne iolGri|e zapuščin. 'ipii Izdajatelj; Dr. Fran. Kulovw, Urednik: 1'ran« Zabiet. Za JuKoslovanako tiskarno: Karel Cct