v fct>tov!nL Leto XI., št. 24. Ljubljana, četrtek 30. januarja 1930 Cena 2 Dir Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljabljana: Knatlieva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 11 Te. lefon št 440 Celie: Ko< cnnva ul i Telefon St 190 Kokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubiiana. Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulic« št 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11 842: Praha čisIo78 180; Wien št ins?41 Po odstopu Prlma de Rivere Kako Je prišlo do diktatorjeve demisije — Sestavljanje prehodne vlade — Prvi odmevi v inozemstvu Madrid, 29. januarja, d. Dokaj nepričakovano je snoči odstopila vlada generala Primo de Rivera. ki je 6 in doI leta vodil usodo španske kraljevine Četudi se je v zadnjih tednih mnogo pisalo in govorilo o nameravanih daleko-sežnih izpremembah v vladi, ie bila demisrja vlade dokaj nepričakovana in je izzvala veliko senzacijo Pozno zvečer je bil izdan naslednji uradni komunike: General Prlmo de Rfvera je odstopil. Kralj ie sprejel njegovo d&misiio in poveri! šefu kraljevega vojaškega kabineta generalu Berengueru sestavo nove vlade. O razvoju dogodkov, ki so bili neposredni povod za ostavko vlade, se do-znavajo naslednje podrobnosti: Omajan položaj Primo de Rivere Že po zadnji vojaški revolti septembra 1928 je bil položaj vlade generala Primo de Rivere zelo omajan Kljub trajnemu prizadevanju Primo de Rivere. da bi odstranil svoje nasprotnike m stri odpor proti svojemu režimu, je zašla vlada koncem lanskega leta v resno krizo, ki je zelo iz-podkopala njegov prestiž Primo de Rivera si končno ni znal pomagati drugače, kakor da se je s posebno okrožnico obrnil na vojaške kroge z željo, naj se izjavijo, ali uživa njegova vlada še dovoljno zaupanje. Skoro vsi odgovori pa so bili več ali manj odklonilni. Že to, še bolj pa vesti, ki jih je prinesel iz Kataloniie tamošnii poveljnik general Barrera, da grozi v Kataloniji nova revolucija, je napotilo Primo de Ri-vero k demisiji. Neposreden vzrok demisije Neposreden vzrok za demisijo pa je bil po zadnjih vesteh oster nastop med Primo de Rivero in španskim kraljem Alfonzom. Primo de Rivera je skušal še v zadnjem hipu rešiti situacijo v svojo korist ter odstaviti več njemu nasprotujočih vojaških poveljnikov. Med drugim je predložil kralju povodom svoje včerajšnje dopoldanske avdijence v podpis važen dekret, s" katerim se odstavljata infant Don Carlos kot generalni kapitan in seneral Goded kot vrhovni poveljnik Cad'xa. Krali je podois teh dveh dekretov odklonil, nakar je Primo de Rivera ponudil svojo demisijo. Demonstracije v Madridu Kmalu po odhodu Primo d? Rivere z dvora «o se razširile po mestu kljub najstrožji cenzuri prve vesti o padcu diktature Vesti so izzvale ogr->mno senzacijo Fo mestu je mahoma nastalo živahno vrvenje. Dijaštvo je priredilo velike demonstracije proti diktaturi. V veliki povorki so krenili dijak' po mestnih ulicah in Jemolirali med drusim tudi prostore organizacije »Unia Patrioti-ca«, ki velja za nekako fašistično organizacijo Primo de Rivere S kameniem so napadli tudi redakcijo Primo de Riveri naklonjenega katoliškega lista »E1 Debate«. Ko policija sama demonstrantov ni mogla rnzgnati, je bilo alarmirano tudi vojaštvo, ki je končno vzpostavilo red Univerza ie bila zaprta Kljub temu pa se razburjenje po mestu ni poleglo, marveč še stopnjevalo. Vlada je sicer izdala uradni komunike, v katerem je odločno demantirala vse vesti o demisiji Primo de Rivere vendar pa to ni nič zaleglo. Proti večeru so se ponovile dijaške demonstracije, ki pa so se končno pretvorile v protimonarhistifne republikanske manifestacije. Zato je bila v večernih urah alarmirana vsa madridska garnizija, po ulicah pa so patrolirale močne vojaške natrole v transportnih avtomobilih. Demisija celokupne vlade Po dolgotrajnih sestankih in posvetovanjih, ki jih ie imel tekom dneva Primo de Rivera s posameznimi ministri in z mnogimi svojimi osebnimi prijatelji, je bila ob 8.30 zvečer sklicana seja ministrskega sveta. Na tej seji, ki je trajala pol ure. je Primo de Rivera poročal o položaju ter obvestil vlado, da je že dopoldne ponudil kralju svojo demisijo. Po daljših posvetovanjih ie vlada sklenila, da se pridruži v celoti njegovi demisiji. Priroo de Rivera ]e ob 9 zvečer ponovno odšel na dvor. kjer je v kratki avdiienci izročil kralju demisijo celokupne vlade. Bodoči mož — general Berenguer Tako: za njim je bil pozvan v avdijenco šef kraljevega vojaškega kabineta general Berenguer. ki mu je kralj poveril mandat za sestavo vlade. Tako po objavi uradnega komunikeja se je vest o demisiji z bliskovito naglico razširila po vsem mestu. Vsi listi so priredili posebne izdaje. Kl ub strogim vojaškim odredbam je prišlo do ponovnih demonstracij, v katerih je sodelovalo skoro vse prebivalstvo. Prvi vtis v Madridu Poverlenje mandata za sestavo nove vlade generalu Berengueru le naprav'lo v Madridu In v vsej Španri ugoden utls. General Berenguer uživa velik ugled pri prebivalstvu in ima veliko zaslombo v armadi Zato se splošno smatra kot nsiipr}prs»vne»š» oseba, ki more Izvesti prehod od diktature v normalno ustavno stanje. t General Berenguer ie bil že ob pol 8. zvečer pozvan na dvor Ko se je po formalni demisiji Prlmo de Riverove vlade vračal z dvora. ;e na vprašanje novinarjev iz avil. da namerava sestaviti vlado deloma Iz vo-laških krogov, deloma iz civilistov. Na vprašanje novinarjev o njegovem programu je le kratko izjavil: »Pokoril se bom kot volak. delal pa kot državljan.« Pogajanja za sestavo nove vlade Po sprejetju mandata za sestavo nove vlade se je general Berenguer še ponoči sestal z generalom Primo de Rivera. Sestanek se je vršil v vojnem ministrstvu ter je trajal skoro dve uri. 2e na vse zgodaj ie general Berenguer pričel razgovore in pogajanja za sestavo nove vlade. Novinarjem ie izjavil,- da hoče sestaviti vlado še tekom današnjega dne. Dopoldne in popoldne je bil dvakrat na dvoru, kjer je poročal o poteku svojih razgovorov. Kombinacije o novi vladi Zatrjuje se. da 'e lista nove vlade v glavnem že sestavljena ter da gre le še za nekatere podrobnosti. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo nova vlada sestavljena takole: Ministrski oredsednik reneral Berenguer. notranje ministrstvo Matos. prosveta vojvoda Alba. zunanie Guicochen. koloniie Castedo. javna dela Feranda. vojna in mornarica Maržo, finance Cambo ali Ventosa. V vladi bi ostal tudi sedanji notranji minister general Amida. v kombinaciji pa ie tudi sin bivšega ministrskega predsednika Maure erof Mortera. Odmev v inozemstvu Pariz, 29. januarja, d. Zaradi stroge cenzure objavlajo španski listi samo uradna poročila o spremembi režima, ki Hm ne dodajajo nikakih komentarjev. Pač pa obširno komentira dogodke v Španiji inozemski tisk. Splošen vtis Izvršenih izprememb Je V Inozemstvu dokaj ugoden. Splošna sodba ]e. da je Izbira novega ministrskega predsednika v osebi generala Berenguera dokaj po. srečena. General Berenguer velja za velikega nasprotnika generala Primo de Rivere, ki ga je večkrat preganjal hi dal celo obsoditi. General Berenguer uživa zaupanje armade, prebivalstva in vladarja. Pariški tisk izraža nado. da bo sprememba režima dovedla v Španiji do notranjega pomirjenja. Tudi italijanski tisk se izraža dokaj laskavo o novem ministrskem predsedniku in hvali njegove sposobnosti. Londonski tisk oosveča tudi Primo de Riveri dolge članke in povdarja. da je njegov režim izvedel mnogo administrativnih reform, reši) maroško vprašanje in da zasluži Primo de Rivera častno mesto v zgodovini Španije. V novem ministrskem oredsed-niku vidi moža velike sposobnosti ter izraža nado. da se bo Španija sedaj vrnila k ustavnemu režimu. Nemški tisk se omejuje na Dorocevanje suhih dejstev in se za enkrat še vzdržuje komentarjev. Primo de Rivera o svoii ostavki Madrid. 29. januaria. AA. General Primo de Rivera je davi izroči] tisku obširno spomenico, v kateri po^asnju-je. zakaj je odstopil. Uvodoma naglasa, da čuti potrebo po odd'hu in miru in da je podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. Primo de Rivera obžaluje, da je bil v soboto oriobčen službeni komunike. ki bi bil mogel vznemiriti državo ter ogrorati red in mir v vojski 'n mornarici. Zatem pravi Primo de Rivera. da je njegovo delo za dobrobit države naletelo na velike težkoče Zadovolien je bil z obnašanjem delavstva med d;k-taturo. Naoosled izreka zahvalo kralju, vojski in prebivalstvu in napoveduje, da bo po okrevanju služil Španiji do svoje smrti. 7*sedanje holorarskAcrp tnlirania Sofla. 29. ianuaria AA. Danes se sestane sobranie. Na dnevnem redu so važna vora«ania. Zunanji minister Burov in finančni minister Molov bo*ta poročala Parlamentarni večini o rešitvi vprašanja bo'gar-skih reparacij v Haa?ti. Rekonstrukcij vlade bo izvršena ko okreva predsednik vlade Liaočev Prag*. 29 jan A A Minister Do1ie*M«tva B>->(jič ie imel v parl^menta^n^m odboru ekspoze v katerem ie po'<»cn" d" 'e sedanja rw>ii(»d'>'etfi kriza le da1 rtosm>dr»r-ske Vr?7e :n da ni mn*»o"<= na n>e- no roS-'1«"- hrpr «nz o«^"*,!, m»- ip n-r»-*1 b^d'^ " 7g ubla- žitev sedanjega težkega položaja. NOVI ZAKON 0 UNIVERZAH Glavne določbe od VZS odobrenega zakonskega načrta - Široka avtonomija naših univerz - Vse dosedanje fakultete ostanejo Beograd, 29. januarja. M. Kakor smo že poročali, je Vrhovni zakonodajni svet te dni razpravljal o načrtu novega univerzitetnega zakona. Član vrhovnega zakonodajnega sveta univ. prof dr Ba-zala je dal vašemu dopisniku naslednja pojasnila o glavnih določbah tega zakona. ki stremi po izenačenju in ureditvi naših univerz. Dr Bazala ie izjavil: Novi zakon o univerzah temelji v glavnem na določbah starega zakona beograjske univerze iz l. 1905 ki je bil razširjen tudi na zagrebško in ljubljansko univerzo. To se je zgodilo Dred-vsem zaradi tega. ker ie nudi! beograjski univerzitetni zakon mnogo širšo avtonomijo. Tudi sedanji novi načrt univerzitetnega zakona varuje načelo univerzitetne avtonomije, tako da bo upravljal vsako posamezno univerzo organ, ki si ga dotična univerza sama izvoli. Avtonomija pa pride do izraza tudi v tem. da bo vsaka univerza kot samoupravno tek) lahko razpolagala z darili, fondi in ustanovami, ki jih bo prejela. Struktura univerz bo ostala v glavnem dosedanja. Zakon določa popolne univerze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, razen tega pa ostaneta filozofska fakulteta v Skoplju in pravna fakulteta v Subotici. Beograjska univerza bo tudi v bodoče imela šest fakultet: filozof sko, teološko, pravno, medicinsko, polje-delsko-šumarsko in tehnično. Zagrebška univerza bo obdržala razen teh fakultet tudi še veterinarsko fakulteto. Pri beograjski in zagrebški univerzi ostane tudi še nadalje poseben farmacevtski odsek, ki je pri beograjski univerzi priključen medicinski, pri zagrebški pa filozofski fakulteti, kar bo ostalo tudi v bodoče neizpremenjeno. Ljubljanska univerza obran*, svojih doseda njih pet fakultet (filozofsko, teološko, pravno, medicinsko in tehnično), pri čemer ostane medicinska omejena na štiri semestre. Univerzitetne oblasti bodo ostale tudi po novem zakonu neizpremenjene. V Vrhovnem zakonodajnem svetu je bila predlagana samo izprememba prvotnih določb o disciplinskem sod šču. Po predlogu VSZ naj bi bila disciplinska sodišča pristojna za univerzitetne profesorje in za pomožno osobje (asistente) Disciplinsko sodišče tvori pet sodnikov in pet namestnikov, ki jih izvoli univerzitetni senat. Ta senat tvorijo rektor. prorektor. dekani m prodekam vseh fakultet. Zoper razsodbe nižjega disciplinskega sodišča je dopustna pritožba na višje disciplinsko sodišče, ki ga tvori pet sodnikov. Tri izmed teh sodnikov in njih namestnike Izvolijo univerzitetni senati v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani (vsak po enega) c,z dobo enega leta. enega voli kasacija v Beogradu. ako se tiče zadeva beograjske univerze, ali fakultet v Skodiu in Subotici. ali pa Stol sedmorice. če gre za zagrebško ali ljubljansko univerzo Ko pa bo osnovano enotno kasacijsko sodišče za vso državo, bo to sodišče volilo četrtega člana višjega univerzitetnega disciplinskega sod:šča. Peti član tegd sodišča mora biti pravnik iz vrst Državnega sveta, ki ga izvoli Državni svet. Posebno univerzitetno sodišče določa načrt zakona tudi za disciplinske prestopke slušateljev. V tem sodišču so trije univerzitetni Drofesorji. ki jih izvoli senat. Prosvetni minister bo izdal o tem disciplinskem sodišču še posebno uredbo veljavno za vse tri univerze. Profesorski zbOr univerze tvorijo redni, izredni in honorarni orofesorii. redni in privatni docenti, lektorji in univerzitetni učitelji veščin ter asistenti. ki se dele v stalne in v volonterje. Z novim zakonom so poostrene določbe o kvalifikaciji za posamezne kategorije profesorjev in so točneje preciziram tudi pogoji za izvolitev. Izpooolnitev imrsiz-niptrh mest se vrši z rednim natečajem. To velja tudi za mesta docentov. Novost v novem univerzitetnem zakonu je ustanova nrivatnih docentov, ki so obstojal' doslej samo na zagrebški univerzi. Voli jih univerzitetni svet. Oni privatni docent', k? bodo zanoredo-ma izvoljeni skozi tri leta. lahko dobe naslov izrednega univerzitetnega profesorja. fstotako ie nova ustanova oo kateri moreta strokovnjaki izven fakultetnega sv>°*ta Vi t>n svoji znanstveni izobrazbi izr>oln»ii';e;o noc^e ra un'ver. z'tetne »vo^es-oHe rtrwh't» js-s*«,, n->eiov nnIverT?*A*ttPo"> nrnfoc/trfa T-Ir1 "-»cfni nrof5,«0'*;i 'h)bVn nrprMr" Sveta bi 7. flrp ministrstva imajo na dotični fakulteti predavanja, za kar pa ne prejmejo ni-kake nagrade. Novi zakon uvaja tudi neke vrste nu-merus clausus s tem, da fiksira število in vrsto kateder na vseh univerzah. Nove katedre se lahko osnujejo v bodoče samo s kraljevim ukazom na predlog prosvetnega ministra in v sporazumu s finančnim ministrom. Osnovanje novih in rzpopo'nitev obstoječih kateder, kakor tudi napredovanj docentov in profesorjev, pa je mogoče samo v me-iah proračuna. Zakon vsebuje tudi posebne določbe o razvrstitvi in napredovanju univerzitetnega učnega osobja. Po novih določbah lahko napredujejo redni univerzitetni profesorji v 1. skup'no I. kategorije, izredni pa v 3. skupino I. kat. Izboljšan ie tudi položaj asistentov, ki po dosedanjih določbah univerzitetnega zakona niso mogli napredovati preko 8. skupine. Po novem un*verz:tetnem zakonu se izenačijo univerzitetni docenti in asistenti v pravicah in prejemkih s sred-niešolsk^mi profesr>rni ter morejo napredovati enako kakor ti do 3. skupine I. kategorije. V materijelnem položaju prinaša novi zakon izboljšanje tudi s tem. da predvideva posebno doklado za univerzitetne profesorje, v zneskih od 920 do 3.500 dinarjev mesečno. Na novo ureja zakon tudi položaj univerzitetnih tajnikov ter ministrativne-ga in tehničnega osobja. Na univerzah, ki imajo nad 3 tisoč slušateljev, se ustanovi mesto drugega tajnika, ki pa mor* biti pravnik. Določbe o slušateljih ostanejo v bistvu neizpremenjene. Kot redni slušatelj se lahko vp^še na univerzo samo absovent srednje šole z maturo. Redni študij na posameznih fakultetah bo določen s posebnimi fakultetnimi uredbami. tako da bodo predpisi za vso državo enaki. Te uredbe bodo potrjene s kraljevim ukazom. Prehodne določbe previdevajo razvrstitev univerzitetnega učnega osobja in učnega pomožnega osobja. ki je že sedaj nastavljeno in zaposleno na posameznih univerzah. S posebno uredbo bodo priznane vse pravice zlasti v ma-terijalnem pogledu, ki izvirajo iz novega zakona, tudj članom obeh akademij, ki so bili upokoieni kot univerzitetni profesorji. Predlogi delodajalcev k re' Sormi socialne zakonodaje Resolucija konference delodajalskih korporacij — Glavni spreminjevalni predlogi k zakonu o zavarovanju in zaščiti delavstva Beograd, 29. januarja. AA. Nedavno je bila v Beogradu skupna seja poslo-dajalskir»o prodaiaM ura- no-cV^-jiVpTri T^eba ie sr*remen;t; ''ose^anip dolrv*bp o central:?aciii in -decentralizaciji. NaposJed je potrebno. da država sodeluje pri izvedbi delavskega zavarovanja za primer starosti, onemoglosti in smrti. Zakon o zaščiti delavstva v svoS sedanji izvedbi prehaja po mnenju poslodajalcev preko okvirja same washingtonske konvencije o zaščiti delavstva. Zato je treba novi zakon o zaščiti delavstva sestaviti tako, da ne bo na šleodo prorzvodmkov in da bo podpiral njihov napredek. Potrebno ie uveljaviti novo uredbo o delovnem času in dovoliti poslodajal-cem možnost samostojnega podaljšanja delovnega časa preko določenega roka; nadalie je treba spremeniti določbe, da ie plačati prekourno delo s 50 odstotnim oovišanjem mezde. Kornoraciie so naposled mnenia. da re treba preurediti nedeljski počitek. Namesto 36-urnega oziroma 60-urnega počitka v dveh prazničnih dneh naj se uvede 24-urni oziroma 48-umi počitek. Naposled naj se iz-Dremene odredbe glede delavk - porodnic. Uvede se naj čas štirih tednov pred oorodom in 6 tednov po Dorodu. Iziemo tvori primer obolelosti. Na^^e ie tre-bo izpremeniti določbe glede odpusta porodnic in razveliaviti določbo, da se morajo 7aoosiliiti najmani eno leto po porodu. Poslodaiaici predlagaio namestu tega obvezno zaposlitev tekom prvih freh mesecev po oocodu. Seia ministrska* sv*ta Beograd. 29. ranuarja. AA. Danes od 11 30 do 18.15 je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkovica «eja ministrskega sveta, na kateri so se reševala tekoča vprašanja. Seji so prisostvovali vei gg. ministri razen dr. Voje Marinkovi-ča, ministra zunanjih zadev, ki se mudi v •nozemstvu. Nov vrhovni insnektor Beograd, 29. jan. r. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih poslov imenovan v predsedništvu ministrskega sveta za vrhovnega inšpektorja I.-2a Ko-sta J. Jankovič, generalni inšpektor notranje uprave I.-2. Odlikovanja Beograd, 29. Ianuaria. AA. Nj. Vel. kralj ie na predlo« ministra trgovine in iiKJnisirite odlikoval z redom sv. Save I. reda Satamona Bergerja, ravnatelja etnografskega muzeja v Zagrebu: z redom sv. Save V. reda Hermino Zorčičevo. profesorico državne trgovske akademije v Liublian!; z zlato kofeino za marljivost v službi Adolfa Delaka. strokovnega učitelja iw državni obrtni Soli v Ljubljani. Asta Nielsen v Zagrebu Zagreb, 29 Januarja, n. Jirtri prispe v Zagreto ■gralka Asta N:e!sen. tei le poročena s prvakom hirdožestvemikov g Hmarom. Predstavi hn-dožesitvenčkov. ki nastopijo v zagrebškem gleda-tišču, bo prisostvovala tudi Asta Nielsen. Pomembni sokolski nagovori Lepa manifestacija na zaključku seje starešinstva SKJ Beograd. 29. januarja Na včerajšnji seji starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije je prvi podstarešina Engelbert Gangl uvodoma Drečital naslednjo brzojavko kralja Aleksandra: »Gospodu Engelbertu Ganglu. prvem pod-starešinj Sokola kraljevine Jugoslavije. Iskreno se zahvaljujoč za vdani pozdrav s prve seje Sokolskega saveza mi je v posebno zadovoljstvo da v početim vašega delovania izrazim svoio top'o željo, naj bi tudi v bodoče kakor doslei bili plodni in koristni napori iugoslovenskega Sokolstva. usmerjeni k vsestranskemu in zdravemu razvoiu našega naroda. — Aleksander.« Vsi prisotni so kraljevo brzoiavko sprejeli z glasnim vzklikanjem: »Živel kralj!« O organiziranju celotnega iugociovenske-ga Sokolstva je. kakor smo kratko že javili, tekom včerajšnjega dne raznravlial ožji izvršni odbor saveznega starešinstva. Ker ie v novo organizacijo vstopilo iugo-slovensko Sokolstvo s celotno svojo imovino. se ie izvršila revizija njegovega imovinskega in finančnega stanja. Sklenjeno je bilo. da ostanejo dohodki saveza v obliki obdavčenja žup in društev isti. kakor v JSS. Uradno glasilo saveza »Sokolski glasnik« bo urejeval ^rvi podstarešina Gangl s posebnim odborom, istotako bodo tudi nadalje izhajali strokovni list »Prednjak« in mladinska lista »Sokolič« ter »Naša radost«. Ob zaključevanju plenarne seje m pred otvoritviio seje izvršnega odbora ie zborovanje dobilo značai pomembne idejne in nacionalne manifestacije. Čim' ie bila sprejeta prijava ruskega Sokolstva v naši državi. ki želi stopiti pod okrilje SKJ, se je prvi priglasil k besedi oreišnii starosta Iirva*«keca sokolskega saveza. Lacko Križ. V vznesenih besedah ki solznih oči je iz-pregovoril: »Bratje! Dovršili smo veliko delo na srečo naroda v polni bratski harmoniii in ljubezni. Povedal bom odkrito: Ko smo se odpravljali semkaj v Beograd, so nekateri pripominjali: Kaj bi tam! V Beogradu smo v manjšini in nas bodo preglasovali! . . . A jaz sem odvrnil: Ako bomo tam našli polrike, se bomo tekom ene ure razrIi. Ako pa bomo našli Sokole, bomo dovršili veliko narodno delo. In dovršili smo ga, iskreno, bratsko.« Globoko ganjen, je Lacko Križ zaključil svoj govor z besedami: »Objemam vas. bratje, in naj bo proklet, kdor bi v bodoče skuša! med nami. sejati seme razdora.« Lacku Križu se ie za tople besede zahvalil član starešinstva državni svetnik St. Nešič, nakar je bil z nezmanjšano pozor- nostjo PosluSan govor zagrebškega odvetnika dr. Hugona Werka. ki ie nagovoril predvsem Engelberta Gangla: »Brat starosta, mi vsi smo te te dni opazovali. Ti si nam s svojimi tovariši svetovalec, ki nam ga je dalo v roke Sokolstvo kraljevine Jugoslavije.« Po teh besedah se le kočnno dvignil prvi podstarešina Engelbert Gangl in v pesniško zaokroženem govoru takole obeležil novo delo iugoslovenskega Sokolstva: »•Bratje! Zborovali smo tri dni. Storili smo mnogo dobrega in lenega za srečo dr-. žave in čast našega naroda Sodim, da ni človeka v na"i državi, v katerem ne bi bilo nekaj dobrote. A resnica in dobrota, to ie ona svetla' plemenitost, ki io mi oblemamo z dvema samima sladkima besedama: sokolsko bralstvo. Vidrte: nasprotniki Sokolstva in edinstva naše države so iskali v nas samo ono. kar ie slabega. Rekli so. da Hrvat mr/i Srba. Srb Hrvata Mi. brat-ie. smo v treh dneh pokazali, da tn ni res Mi se liubimo. mi smo komai čakali, da se na'demo in da izrazimo, kar ie živelo v naših dušah. Vedno smo obsoiali one. ki so hotel' nas Sokole storiti za ubijalce naše bratcke liubavi. Pred nami ie vedno lebdel ideal, da v enotni državi mora biti enotno narodno Sokolstvo Ta doba le nastopna. Bratu Werku se zahva'iuiem za njegove lepe besede in želim, da bodi vsak izmed nas kakor Krist. In vzklikniti želim Narod moj. oni. ki te iskreno in nesebično ljubi ter želi. da te dvigne do samozavesti — to ie tvoie Sokolstvo. ki ie z novim zakonom dobilo z naivišiega mesta visoko priznanie in sankciiol V našem delovaniu nas mora voditi samo dobrota. Niti eno naše delo ne «me nasprotovati resniH. ki nam bodi zve/da vodnica. Naj živi plemenitost duše. M' hočemo biti Plemstvo po plemenitosti duše. To se ie izkristaVziralo v meni. ko sem vstopil v novo Sokolstvo. Prepričan sem. da novemu telesu lahko da moč življenja samo naša sokol^ka duša. sokohka zavest. Ker če bi bil zakon podan tudi v zlatem okviru in ob'ožen z biseri, bi v niem ne bilo veličine brez naše sokolske duše in zavednosti. Srečen sem danes. Videl sem. da ie med brati bivšega hrvatskega Sokola mnogo državniških vrlin in sokolske poštenosti. Bodite vsi odlikovani z najlepšim odlikovanjem naše sokolske zavednosti' Ta stari žig vtickuiemo v novo sokolsko telo. Ime ie prazen zvok. glavno je: biti človek. A še lep?e je, ako temu človeku damo ime pripadnika Sokol-stvu kraljevine Jugoslavije. Tako ne dvomim. da bo naše delovanje rodilo najlepše plodove za srečo našega naroda.« Kongres slovaške klerikalne stranke Pater tilfnka ponovno izvoljen za predsednika stranke — Proces proti dr. Tuki je dokaz poštenih namenov slovaških klerikalcev Praga, 29. januarja, d. V Ružomberoku ee je vršil kongres Slovaške klerikalne stranke, ki se ga je udeležilo kakih 250 delegatov pod predsedstvom predsednika stranke patra Andreja Illinke Po uvodnih pozdravnih govorih je podal Hlinka poročilo o delu stranke v preteklem letu ter se obširno bavil s procesom proti dr. Tuki. Po njegovem mnenju je dokazal ta proces, da se ie rodila zahteva po slovaški avtonomiji in da ni iskati duševnih očetov te ideje onstran meja. najmanj pa še aa Madžarskem in da so imeli slovaški avtonoinisti samo čiste namene. V nadaljnjem govoru j ee je pečal Hlinka z ustanovitvijo avtoao- mističnega in katoliškega bloka, ki ga bo poskusila slovaška klerikalna stranka na vsak način uresničiti Po poročilih generalnega tajnika dr. Sokola o potrebi reorganizacije stranke je bil »oglasno odobren novi pravilnik, po katerem bo odslej najvišji strankin forum kongres 6trankinih delegatov Izvršno vodstvo bo prevzelo 60 mož izvoljenih lz vrst strankinih zaupnikov in poslancev obeh zbornic. Pri volitvah predsedstva stranke ie izjavil pater Hlinka. da odklanja ponovno izvolitev. To iziavo pa je umaknil, ko ie bil soglasno izvoljen za predsednika stranke za bodoča tri leta. Švica se mrzlično ohorožuje Velike nabave modernih bojnih srsdstev in širokopotezno utrjevanje švicarskih meja Bern, 29. januarja, s. Komisija za vojsko v državnem svetu je sklenila ustanoviti švicarsko vojno zračno fiotiljo. obstoječo iz 105 izvidnih in bombnih letal. Na vprašanje ali je nova oborožitev združljiva z razorožit venami nameni Društva narodov, je izjavila komisija. da nalaga pakt Društva narodov Švici dolžnost, naj v resnem primeru branj svojo nevtralnost z lastn:mi sredstvi. V ta namen potrebuje Švica armado. ki odgovarja vsem modernim zahtevam, ki pa doslej ni mogla garantirati zados-tne varnosti nevtralnosti brez 'astnega orožja v zraku. Ta sklep je izval v švicarski javnosti veliko pozornost, ker je znano, da je zadnja leta po'trosla zvezna vlada nenavadno velike svo-te za obratno državnih me;a ter odredila celo vrsto gradenj razKn:h strategičn:h cest in železnic. Poleg tega so bili nabavlieni naimoder-nejši gorski tooovi. plinske maske za celo vojsko 'n 'zvedena številna utrje-valna dela na južni meji. Nastop socialistov proti dr Schachta Predsednik Nemške državne banke ne sme posegati v zunanjo politiko Berlin, 29. januarja s. Socialno-decnokrat-ska državnozborska frakci a je sprejela na današnji se i naslednji sklep: Socialno demokratska državnozborska frakcija vztraja brezpogojno na tem, da je treba čuvati politično neodvisnost Nemške državne Danke in tozadevne varnostne določbe v, zakonu o državni banki. Zaradi tega ugovaria na?ostre"še proti temu, da bi predsednik Nemške državne banke posegal v vodstvo nemške politike. Zaradi tega zastopa mnenje da mora imeti državna sila merodakii upliv na imenovanje in odstavitev predsednika državne banke, kakor tudi na sestavo generalnega sveta banke. Ker bo po sprejetju Youngovega repara-ciskega načrta dana možnost za spremembo zakona o Nemški državni banki in za nove volitve predsednika državne banke smatra frakcija, da 'e potreben inicijativni zakon, ki bo državni banki zagarantiral potrebno varnost. V tem prepričanju pooblašča vodstvo frakcije, naj stori vse potrebne priprave. Ta sklep socijalistične frakci'e smatrajo splošno kot izraz nezadovoljstva s postopanjem predsednika Nemške državne banke. dr Schachta v Haagn in kot opozorilo vladi da ne bo frakcija v bodoče mirno pristala na kako novo vmešavanje dr Schachta v zunanjepolitične zadeve, ker smatra. da stoi v pretesnih zvezan z nemškimi desničarji, ki hočejo na vsak način onemogočiti izvedbo sporazuma med nemškim in francoskim narodom. Predsednik reparacijske banke London. 29 januarja. AA. Iz poučenih krogov se izve, da bo Predsednik federalne banke v Newyorku Mac Garrach Gates imenovan za predsednika upravnega sveta mednarodne reparaciiske banke Mac Garrach je znan ameriški finančnik Kot strokovnjak ie sodeloval pri sestavljanju Da-wesovega reparaciiskega načrta ter je eden najboliših poznavalcev evropskih povojnih finančnih razmer. Orkan v Argentini Buenos Aires, 29. jan. s. Nad provinco Cordovo je divjal izredno močan vihar ki je zahteval tudi štiri človeške žrtve. Vse telefonske in železniške zveze so bile prekinjene. Grški vojni dolgovi Atene, 29. januarja V grški zbornici ie imel Venizelos govor, v katerem ie izjavil, da je prišlo v vprašaniu vojnih dolgov s Francijo do popolnega sporazuma. Prav tako je bilo er>"ko reparacijsko vprašanje zelo ugodno rešeno. Italija želi in pot ebuje samo miru Pacifistični govor italijanskega zon. ministra Grandija Londonska konferenca mora uspeti London, 29. januar/a AA. Na banketu na čast londonski konferenci je imel italijanski zunanj' minister Dino Grandi govor o potrebah Itali e Grandi je naglasil. da potre-baje Ita!I'a dolgo dobo miru, da Izvede obširni delovni program, ki ga je Izdelal .Vlus-solinL Med drugimi sta na tem banketu govorila lord Grey in angleški zunanji minister Henderson. ki je naglasil, da so si >^si sve-sti. da bo pnšlo, če bo londonska konferenca uspela, do splošnega svetovnega razorožitvenega s>porazuma Če se bo pa konie-renca ponesrečila, bodo posledice nedogled-ne. »Jaz ne maram niti misliti na tako možnost«. je rekel govornik Končno je Henderson izrazi' upanje da bo konferenca popolnoma uspela London. 29 januar a AA. Tardieu in 3ri-and sta danes kosila pri Macdonaldu s Stim-sonom. Danes ni bilo nikakega uradnega sestanka med delegaci ami razorožitvene konference Londcn. 29. januarja AA.Pri včerajšnjih informativnih razgovorih med raznimi delegacijami se je dosegel precešen napredek, kar se bo pokazalo na jutrišnji plenarni se i pomorske razorožitvene konference. Sejo bo otvoril na-brže preds-dnik konference Macdonald nakar bodo delegati obrazložili svoja mnenja o načinu razorožitve. Sprememba režima na španskem Po več ko šestih letih svoje diktatorične vlade je španski ministrski predsednik general Prrnio de Rivera podal ostavko celokupnega kabineta. Padec Prima de Rivere ni prišel popolnoma nenadno. Saj je general sam večkrat ob avil, da se želi umakniti in da bi to storil takoj, če bi našel primernega naslednika, ki bi bil sposoben sprejeti njegovo dedščino. Ker pa takega moža ni našel, je pač primo-ran — tako .e zatrjeval — nadaljevati sam s pripravami za likvidacijo režima in uvedbo novega, ustavnega stanja. Odpor proti njemu in njegovi vladi Pa ie neprestano naraščal im ko se mu je končno tudi gene-raliteta na dokaj nedvoumen način odrekla, se je Primo uklonil in izvajal posledice. Odstopivši predsednik vlade, ki je od leta 1923. neomejeno vladal nad Spani o, ima poleg nekaterih negativnih strani brez dvoma tudi mnogo nepobitnih zaslug za svojo domovino Ne more se mu oporekati,- da je hotel svo.i domovini koristiti. Hotel je rešiti Španijo kaosa, v katerega so jo vrgli neobrzdana strankarska borba, socialni boji. avtonomističmi pokretj in nesrečna vojna v Maroku. Odpraviti je hotel strahotno korupcijo. ki je glodala korenine državnega drevesa, uvesti v deželo spoštovanje konov, javni red in mir, zagotoviti ii zura-n i mir, dvigniti ugled Španije v svetovnem koncertu, obnoviti razrvano narodno gospodarstvo. Nekaj teh nalog je zadovoljivo rešil. Ni pa šlo nitd tako hitro niti tako celotno, «a-kor si ie želel. Ko se je 1. 1923. z va:^ško vsta o polastil oblasti, je razgnal parlament in uvedel diktaturo generalov. Strankarsko gonjo je zadušil. Podoba je, da ie imel tedaj za seboj večino Spani e, ki je oila sita večnih političnih zmešnjav in ie v iakr.it-neni barcelonskem generalnem itapetanu videla rešitelja Proti njemu so bili v glavnem voditel i diskreditiranih bivšin strank in nekateri ljubosumni oficirji zlasti artilje-ri ski. Ti pa so bili v početku brez moči. Tako je mogel Primo de Rivera predvsem srečno dokončati maroško vojno, ki ie prej stala Španijo ogromne žrtve v denarju ;u v krvi in k er je sicer hrabra španska armada zaradi korupcije v vojaški up'av; doživela strašne poraze in grenka oom'?an a Primo je prvotno hotel sploh umukn'ti španske čete iz Maroka. Da mu tega r.i bilo treba storiti, se ie imel zahvaliti Franciji, ki se je odločila na energično akcijo pr.ni Abd el Krimu. Skupna akcia Francije ir Španije v Maroku e bila kronana s popv-nim uspehom in Primo de Rivera se Je mogel posvetiti notranjim problemom. Tudi na tem polju je storil marsikaj dobrega. Ustanovil je 5000 novih šol, poveča' e železniško omrež e, zgradil precej modernih cest. odpravil je dificit v držav.i-rn proračunu, dvignil narodno zdravstvo. Sn.b se tudi reči, da se je zboljšala 'avna varnost. sai ni bilo več toliko kot prej iuti -atentatih sindikalistov in anarhistov ^osrečilo se mu je ustvariti celo nekako socuilno premir e. Navzlic vsem tem in drugim nozitivn-Ti rezultatom pa se Primiu de Rlveri ni posrečilo ustvariti neka' iz temelja novega, kar bi bilo dovolj trdna podlaga za daljši obstoj vlade V njegovi diktaturi je bilo malo originalnega vabljivega. Mladine ni u;ne' navdušiti Mussolini a. ki ga je v početku razglasil za svo' vzor ni mogel in ni zna! prav posnemati Stranka, ki jo je ustanov'! v oporo režima. »Unione patriotica« ni imela za španske množice privlačne ideoligije Glavno kulturni delavci so ostali na snan; ali pa celo iz emigracije vod'li ostro borbo proti diktaturi. Najhuje pa je b!lo. da ni bila niti cela armada za n im Nas,orotnike ie imel 7.'asW med drtilierilskimi oficir!'-kier je moral zadušiti več oboro2en:h vstal Končno so začeli dvigat' glavo celo nekoč diskreditirani strankarski vodje, o čemer priča na bol'e ponesrečeni pnč b'v?ega ministrskega predsed"'ka Sancheza Gue-re. Primova tragika le v tem. da se ni znal omei't' na izvrši jve naloge Ce b; se umaknil. ko je nastopil psihološki konec njegove misije, bi mu za nepobitne zasluge veljala Anglija stol na stališča, naj sc »meje vojna brodovfa po kategori ata in po ključu, ki na! M bil v pravilnem razmeri s potrebami raznih držav. Francozi zahtevajo, naj se zfrtža tonaža vojnih ladij z določbo, da se prenese lahko ena vrsta vojiih ladij v drugo. Italijanska delegacija pa tudi zahteva naj se določi maksimum tonaže v razmerju z vrstami vojnih ladij. Minuli teden so razpravljali delegati večinoma c gornih stališčih. V svojem včera šnjem govoru je Stimson izjavil, da so delegati popolnoma proučili svoje probleme. Jutri bo plenarna seja konierence izvolila odbor, ki bo nadaljeval formalno dosedanje delo delegatov in določil dnevni red konference. V odboru bo imela vsaka delegaci a po dva zastopnika. Sredozemski varnostni pakt Pariz. 39. januarja AA. »Havas« poroča iz VVasbingtona. da se v tamošnjih uradnih krogih pripisuje velik pomen vestem, da bodo Zedin ene države sodelovale pri sredozemskem paktu proti oboroženim spopadom. Trdi se, da gre pri tem za čisto evropsko vprašanje, Sodiio. da bi bila ameriška delegacia pripravljena skleniti tudi pakt o Atlant slavno zapisano v knjigo sodobne človeške kulture. ""»rt nrrln^nocra mtlttflra Praga, 29. januarja, h. Davi je umrl v starosti 61 let bivši senator in podpredsednik senata dr. Jaroslav Brabec. • Pokojnik je bil politik staročeške smeri v narodno-demokratski stranki. Po poklicu je bil odvetnik in je stotoil v ospredee kot župan mesta Karlina. To funkcijo je vršil od 1910 do 1919. V re-volucijskem Narodnem sbromaždeni je bil poslanec od 1918 do 1920. nadalje pa član in podpredsednik senata. Pri zadnjih voKtvah ga stranka ni več kandidirala. vendar je ostal tudi do zadnjega v ozkih stikih s političnim življenjem. Kot podpredsednik čsl. medparlamen-tarne zveze se je udejstvoval že več let na mednarodnih kongresih te organizacije in je splošno užival najboljši sloves v mednarodnih manjšinskih organizacijah. Predsedoval ie lanskemu mediDarlamentarnenni kongresu v Berlinu Nadalje ie bil predsednik češkoslovaške lige za Društvo narodov. Polet velezrakoplova R 100 London. 29. januarja AA. Velezrakoplov R 100 le lete' vso roč in ie bil ob 7. zjutraj nad Landsendom v Cornwallu. Pričakovali so. da se bo vrnil ob 9 ziutrai v Cardington. kar oa se ni zgodi'o. Iz tega sklenajo. da bo zrakoplov podal-šal svoi poizkusni polet, ki ie bil prvotno določen na 48 ur Zrakoplovu ooveliuie major Scott Z njim se vozi 56 oseb. London. 29. ianuarja AA. Zrakoplov R 100 je prispe' ob 13 30 v j3ardinn. V zraku je bil neprestano 53 ur in letel ves čas v megli in oblakih. Samo z ostrimi, zanesljivimi britvicami se boste brezhibno briji. Britvice Gillette so najboljši dokaz naj popoln nejšega načina predelave jekla Založite se pravočasno i njimi / •»•t* Gillette »Comedle Frangaise" v Ljubljani Ljubljana, 29. januarja. Po lepih uspehih, ki jih je dosegla igralska skupina pariške s-Comedie Frangaise« v Beogradu in Zagrebu, so francoski umetniki posetili tudi Ljubljano. Nocoj se je vršila v opernem gledališču predstava Du-vernoisove komedije »La Fugue«. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Predstavo so posetili tudi zastopniki tukajšnjih oblasti in raznih kulturnih korporacij, ki delujejo za jugoslovensko-francosko zbli-žanje. Večer je potekel v najlepšem raa-položenju in ob napeti pozornosti občinstva, ki je po posameznih dejanjih živahno akla-miralo zlasti nosilca obeh glavnih vlog go Gabrielle Robinne in g. Renčja Aleksan-drea. Simpatično je bila sprejeta tudi igra ostalih, osobito ge. Balre in g. Lacroixa. Podrobnejše poročilo še objavimo. Iz železniške službe Beograd, 29. januarja, p. Današnje »Službene Novinet objavljajo ukaz o premestitvah v prometni službi. Med drugimi so premeščeni v kurilnico Ljubljana glavni kolodvor Josip Dolenc, doslej uradnik ekspoziture v Postojni; za uradnika pri ekspozituri državnih železnic v Postojni Albert Jager, doslej pri strojnem oddelku železniške direkcije v Ljubljani; k strojnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani pa Alojzij Šibov, doslei uradnik pri kurilnici Ljubljana, glavni kolodvor Napredovanja v sodni službi Beograd, 29. januarja, p. Današnje »Službene Sfovine« objavljajo ukaz o napredovanju v sodni službi Na področju dravske banovine 60 napredovali: višji pisarniški ofi-cijali: Ansela Lapajnar. Josip Turk pri viš. dež. sodišču v Ljubljani; Ivan Drame in Franjo Korošak pri okrož. sodišču v Mariboru; Rajko Alt pri sreskem sodišču v Ptu-iu in Fortunat Stanovšek pri sreskem sodišču v Laškem. Nadalie eta napredovala v višjo skupino pisarniška oficijala pri dež. sodišču v Ljubljani Janko Vaksel in Julka Marčič. V višjo skupino so nadalje napredovali: starešina okrajnega sodišča v Litiji dr. Toma Turat starešina okrajnega sodišča v Tržiču Mijo Černoš ter sodniki okrajnih sodišč dr. Fran Tevželj pri Sv Lenartu v Slov. goricah, Ljudevit Batist v Škofji Loki, Karel Novak v Litiji in Cvetko Ažman v Ptuiu, starešina okrajnega sodišča v Sevnici Rudolf Ročnik in sodnik okrož. sodišča v Celiu dr Jurij štempi^ar Nadalje objavljajo »Službene Novine« ukaz. s katerim je upokojen prof I. drž. gimnazije v Ljubljani Anton Detela. Imenovanja v Glavni sanitetni svet Beograd. 29. januarja. AA. Za redne Mane Glavnega sanitetnega sveta so imenovani: dr. Milan Jovanovič Batug. dr Gjoreje Jo vami vi č in dr. Milan Kostič. redni profesorji medicinske fakultete v Beogradu: dr. Stevan Ivanič. direktor centralnega higij«n-skesra zavoda v Beogradu; dr. Matija Am-brožič, izredni profesor medicinske fakul-»ete v Beogradu dr. Voja Mibajlovič. šef oddelka držnvne bolnice v Beogradu, dr. Karlo Radončič in dr Franjc Turk. redna »rofesoria medicinske fakultete v Zagrebu, dr. Jakša Račič. upravnik bolnice v Splitu, dr. Hamdija Karamehmedovič šef oddelka državne bolnice v Saraievu dr Želiko Han. načelnik zdravstvenega odtlelka SUZOR v Zagrebu in dr Rista Jelenič. šef sanitetnega oddelka železniške direkcije v Subotiei. Za iiredno Piano: Dušan Jankovič. predsednik lekamarske zbornice v Beogradu, dr. Arnold Hoste. redni profesor medicinske fakultete v Beogradu, dr. Dragoljub Le-vačič. načelnik ministrstva poljedelstva dr. Toma Živanovič. redni profesor pravne fakultete v Beogradu, in Mibajlo Kneževič, pomočnik ministra za gradbe Za namestnike: dr Kosta Todorovič. izredni prof. medicine v Beogradu: dr Al. Zalokar. uoravnik ženske bolnice v Liub-liani; dr. Sava Nedeljkovič mestni fizik v Zernunu: dr. Ivan Bahoselac. upravnik holmce v Zernunu: dr Joca Nenadovič. šef oddelka drž. bolnice v Novem Sadu; dT Lazar Stanojevič, izredni profesor medicine v Beogradu. Darilo Aten luvoslovensHm s*»orH»?Ir#>in Atene, 29 jan AA Po včerajšnji tekmi med reprezentanco Beograda in Aten ki se je končala z lepo zmago ui«os1ovenske-ga moštva, je atenski župan Me<-kuris. ki zaradi bolezni ni mogel na tekmo, poslal beograjskim igračem 11 kola in in d'ok>m, kot spomin na tekmo med repre7*n Unčama obeh prijateljskih prestolnic Beograjski igrači bodo izro^ilij nred^edniku beograjske občne inž Milošu Savčiču posebno pismo atenskega načelnika Me«rkurisa. Naši kraji in ljudje Velik uspeh človekoljubnega dela v Kranju Krani. 29. januarja Gasilno in reševalno društvo v Kranju vrši že dolga leta z največjo požrtvovalnostjo človekoljubno delo v primerih vseh nesreč. In tako je prišlo sedaj tudi do tega, da je to društvo zaradi potreb, ki jih narekuje velik razvoj industrije po vsej Gorenjski, naročilo pri tvrdki »Adler« v Frankfurtu o. M. rešilni avtomobil, da bo lahko priskočilo na pomoč pri raznih nezgodah v bližnji in daljni okolici. Nedavno je društvo prejelo svoje naročilo in je novi sanitetni avtomobil gotovo eden najmodernejših rešilnih vozil v vsej državi. Cena tega prvovrstnega vozila je seveda visoka — 200.000 Din. Slovesna blagoslovitev novega sanitetnega avtomobila bo v nedeljo 2. t m. ob 15. na Glavnem trgu v Kranju. Po blagoslovitvi pa bo v vseh prostorih Narodnega doma velika veselica, združena s III. vinskim sejmom. V znak priznanja in zlasti še zaradi nove velevažne prireditve druntva bo gotovo zadovoljiv poset te prireditve od vseh strani. Jubilej prvakinje slovenskih kuharic Novo mesto, 29. januarja. Nedavno je praznovala 60 letnico svoje starosti čila in zdrava gospa Jožefa Ludvi-ger-Zega v Novem mestu, ki si je pridobila sloves prvakinje slovenskih kuharic. Redom je iz ugledne narodne rodbine Ze-ga-Potokarjeve kot hči po vsem novomeškem okraju znanega sodnega uradnika Mihaela Zega in Frančiške, roj. Zurc Trije njeni bratje so župniki, njena sestra pa je bila pokojna učiteljica in voditeljica Ci-ril-Metodove šole v št. Rupertu pri Veli-kovcu in St. Benediktu ter ena najboljših učiteljic zavoda De Notre Daine v Šmi-helu pri Novem mestu s. Kornelija. V kuharski stroki se je jubilantka izkazala ne samo na ta način, da je pri raznih slavnostnih prilikah vodila kuhinjo tudi za sto in še več oseb, temveč tudi na ta način, da je obogatela naše slovstvo s priznanimi mnogimi prispevki iz te stroke. Sodelovala je pri raznih gospodinjskih listih in je bila pri njih najboljša urednica kuharskih receptov. Želimo ji še mnogo srečnih let. Novice s Sušaka Snšak. 29. januarja Dne 18. t. m. je umrla v bolnici po dolgi in mučni bolezni v najlepših letih gdč. Ivanka Mižgurjeva. poslovodinja hotela »Kon-tinental«. Doma iz Ilirske Bistrice je morala zapustiti, kakor toliko drugih, svojo rodno grudo ter se je naselila tik ob meji, kjer je živela dolgo vrsto let obče priljubljena in spoštovana. Znana je bila daleč na okoli pod imenom »Johanca iz Kontinenta-la«, pa ji bo gotovo tudi slovensko potujoče občinstvo ohranilo trajen spomin. Vreme je pri nas ob morju toplo, lepo, čisto pomladansko, kar je v tem letnem času celo tukaj redkost. Ob nedeljah popoldne se napolni lepa okolica Sušaka z veselimi izletniki, med katerimi je pretežni del naših Rečanov, ki ljubijo dobro primorsko kapljico, predvsem pa svobodo . . . Mesto se obnavlja in izpopolnjuje na vseh koncih in krajih. Na prisojnem pobočju Trsata rastejo vile in male prijazne hišice kakor gobe po dežju. Nova, impo-zantna mestna hiša je bila dovršena te dni in dominira s svojo veličino in krasnim stilom nad Sušakom in okolico. Sufačani so ponosni na to zgradbo, ki je ena najlepših v državi. Glavna cesta je na novo poplo-čena, a tudi druge se ne zanemarjajo. Vidi se, da si sedanji sušaški župan marljivo postavlja spomenike, ki bodo še dolgo poročali o njegovi delavnosti. Po zaslugi ši-rokopoteznih javnih del, ki se deloma že završujejo, deloma pa so projektirana, bo postal Sušak. čeravno eno najmlajših, vendar eno prvih mest v državi. V pristanišču se blagodejno opaža posle- dica nedavno zaključenega trgovinskega dogovora s Španijo. Veliki tovorni parniki se skoro drenjajo drug ob drugem in sprejemajo v svoje nenasitne trebuhe ogromne količine vsakovrstnega lesa iz naših neizčrpnih skladišč ter jih razvažajo na vse strani sveta, sedaj največ v španske luke. Mnogo pa jih čaka zasidranih izven pristanišča, da se tudi zanje najde mesto. Vse to nudi vtis, kakor bi bil Sušak blokiran. Najjasnejši dokaz, da je kapaciteta suša-ške luke mnogo premajhna, so ravno ti parniki, ki čakajo po cele tedne, da pridejo na vrsto in je skrajni čas, da merodajni činitelji začno resno misliti, kako naj se sušaška luka poveča. Redko katero podjetje bi vloženi kapital moglo tako visoko obrestovati kakor naša luka. Pogrešani družinski oče Dole, 29. januarja. V naselju Kot pri Dolah se je primeril dogodek, o katerem že dalje časa krožijo po vsej okolici najrazličnejše govorice. Nekako pred dvema mesecema je zginil z doma nenadoma in brez slovesa kmet Grčar. Domači so ooizvedovali na vse strani za njim, pa niso našli za njim nobenega sledu. Grčar je zapustil v Kotu ženo in 5 majhnih otrok, ki jih je nenadno izginotje očeta pahnilo v veliko bedo. Kakor se šin govorica je vzrok Grčar-jevega izginotja tale: Mož je bil obsojen pred sodiščem zaradi neke nerednosti na zapor. Na določeni dan ni nastopil svoje kazni. Sodišče ga je pozvalo, naj odsluži svojo kazen takoj. Grčar pa se ie ustrašil poziva. Šel je in je prodal kravo, zadnje svoje živinče, z izkupičkom pa je pobegnil z doma in je prepustil svojo družino nemili usodi. Ob poizvedovanju s strani Grčarjevih za očetom so se pričele širiti v okraju razne govorice. Niso redke te, ki trdijo, da je šel mož v obupu v smrt. Pred dnevi pa se je raznesel po okolici glas, da je srečal eden domačinov Grčarja, ki je naprav-ljal drva nekje ob Savi. Domači sprašujejo, kdo je prinesel to novico, pa ga ni mogoče najti. Vsa okolica pa se z Grčarjevimi vred živo zanima za usodo pogrešanega posestnika. bil Metelko tudi še drugod, zlasti na rami. Prestrašeni delavci so ranjenega Metelka, ki je imel na mnogih mestih prebito glavo, odnesli takoj v kolodvorsko poslopje, "odkoder so hitro telefonirali v Kranj po rešilni avto, ki je kmalu pridrvel v Podnart. naložil ranjenca in ga popoldne pripeljal v ljubljansko bolnico. Tu so Metelku takoj nudili pomoč, vendar je njegovo stanje izredno mučno in bo mladenič le težko ostal pri življenju. Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Huda nesreča pri razkladanju Ljubljana, 29. januarja Na kolodvoru Podnart-Kropa se je dopoldne pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal 26-Ietni delavec Martin Metelko, doma iz Rake, a uslužben pri vele-trgovcu in posestniku Pavlinu iz Podbrezja. Metelko je delal zjutraj doma, nato ga je poslal gospodar z drugimi delavci na podnartski kolodvor zaradi razkladanja sodov s 3 vagonov. Metelko se ie pridno lotil dela. Zlezel je na vagon, nakar so pričeli spuščati težke sode po lestvi na voz. Delo je šlo delavcem nekaj časa nemoteno od rok in je bilo razloženih že precej sodov. Nenadoma pa, ko so se lotili delavci novega soda, je Metelku na mokrem vagonu spodrsnilo in je padel po tleh. Padec je bil tako nesrečen, da je mladenič prišel z vrhnjim delom života in pa z glavo tik pod sod, ki se je že trkljal. Metelko je silovito zaječal in delavci so komaj še zadržali že trkljajoči se sod. Vendar je nezgoda bila že tu. Tovariši so povlekli nezavestnega Metelka izpod soda s strašno razmesarjeno glavo, vsega krvavega. Pn"kodovan je Smrt na godovanju Maribor, 29. januarja Nekaj članov mariborske vojne muzike je snoči 28. t. m. okrog 11. zvečer prišlo v gostilno Wombek v Krčevini, da bi slavili god nekaterih tovarišev Frančiškov. Bili so veseli, igrali so si in se zabavali. Okrog 3. zjutraj so nekateri hoteli domov, drugi pa še ostati, močno vino pa je začelo že pri vseh učinkovati. Brez pravega povoda so začele padati ostre besede. Vojni muzičar Franc Vodnik je, stoječ pri mizi blizu vrat. zopet pozival k odhodu. Muzičar Franc Rakuša pa se je zaletel vanj, ga podrl na tla in bilo ie na tleh nekoliko ruvanja. Rakušo so tovariši vlekli stran. Naenkrat se ie opazilo, da drži Rakuša Vodnikovo bodalo za ostrino v desni roki, krvavo. Ko se ie Rakuša nato dvignil, se je oootekel. omahnil in padel. Tovariši, ki so videli samo od baioneta okrvavljeno roko, so mislili, da je Rakuša v nezavesti. Šele poklicani člani rezilne postaje so ugotovili, da je imel Rakuša na desni prsni strani globoko rano in da je izkrvavel. Danes dopoldne ie prišla vojaška komisija in izvršila izvid na licu mesta, kjer je dotlej orožništvo zastražilo lokal, da je ostalo vse na mestu. Po izvršeni komisiji so Rakuševo trunlo cdneliaii. Franc Rakuša je stanoval v Krčevini: bil ie oženj en in oče dveh otrok. S tovarišem Vodnikom sta bila dobra pri-iatelia. Kako se je tragični dogodek izvršil. še ni dognano in bo dognala to šele preiskava, ki jo je uvedel vojaški izsled-nik. Kaj navaja mož z razpara nim trebuhom Novo mesto. 29. januarja Mladi mož z razparanim trebuhom, ki so ga pretekli petek zvečer našli na postaji v Kandiji. se je v bolnici osvestil, vendar ne izpregovori nobene besede in se da z n jim sporazumeti le pismeno. Tako zda i navaja, da je njegovo pravo ime Albin Vid-majer in da je kroiač iz Slov. Bistrice, star 23 let. poročen, oče enega otroka. Njegova žena. kakor je navedel Domeno, se imenu-ie Matilda roj. Rupnik. Kategorično zatrjuje, da so vse nie^ove prvotne navedbe bi'e izmišljene, nikakor pa noče povedati, zakaj se je izdajal za Franca Miklošiča, odnosno za Franca Kosa iz Ljutomer-' 0'ede svojega Sna takisto noče mkakor priznati resnice in navaja, da je bil lani ooeri»-an in da mu ie rana letos znova začela krvaveti, kar zdravniško dognanje seveda zavrača. Vsekakor se torej tudi njegove nove pismene navedbe ne moreio smatrati za povsem istinite. dokler ne bodo avtentično ugotovljene po poizvedovanju, ki ie uvedeno. Bolniško osobje je tudi prepričano. da bi zagonetni neznanec lahko pregovoril to in ono besedo, a noče. Vsekakor oa bo zagonetka čudnega obupanca v kratkem pojasnjena. Divjaški napad z bodalom Novo mesto. 29. januarja V Gornji Topli rebri v občini Smuka se je v ponedeljek zvečer zbralo v Mavsar-ievi gostilni več fantov, po imenu: Edvard Krapar. Jože Live. Franc Vidrih in Ivan Hutter, rodom Dunajčan, star 35 let. Tvorili so svo»ie lastno omizje in se prav po domače zabavali. Čez čas pa pride v gostilno delavec France Konig iz Tople rebri. Sedel je k drugi mizi naročil sam zase liter vina in počasi začel izzivati sosednje omizje. Ko je popil svoj liter vina. se je odstranil iz gostilne na cesto in tu pričel glasno vriti, izzivajoč goste v gostilni: »Fantje, kdor ima korajžo. naj pride ven! Nocoj mora biti eden mrtev!« Iz gostilne so stopili na cesto Edvard Krapar. Jože Live in Ivan Hutter. Konig je stal sredi ceste in začel vsem trem groziti s stiletom. Ko je Hutter uzrl v nje- govi roki bodalo, je hotel skočiti nazai v gostilno, toda Konig mu je z naglim skokom zabranil povratek v gostilno, nakar se je Hutter pognal v beg po cesti, Konig pa je zdirjal za njim. Hutter je precej daleč bežal srečno, a pred Mavsarjevo hišto št. 6 mu je spodrsnilo in je padel. Konig je bil takoj za njim in je ležečega na tleh začel neusmiljeno obdelovati z bodalom. Zadal mu je tri težke rane. in sicer 4 cm globoko v levo ramo, 6 cm globoko v levo stegno in še en vbod pod kolenom. Nato se je divjak odstranil, Hutter pa se je še trudoma privlekel nazaj do gostilne, kier se je močno krvaveč zgrudil v nezavesti. Mavsarjevi so mu takoj nudili prvo pomoč, nato pa preskrbeli, da je bil nesrečni Hutter prepeljan v novomeško bolnico, kjer bo navzlic hudim poškodbam najbrž okreval. Napadalca Koniga pa so seveda orožniki že spravili na varno. Usta in jezik so mu razrezati Gorenja vas. 29. januarja. Pred dnevi se je zbralo pri nekem kmetu v Zadobju, župnija Lučne, več fantov iz vasi Zadobja in Lučne. Kmet jim je pridno nosil na mizo žganje, ki so ga mladi gostje kaj hitro uživali. Konec vseh koncev: med fanti je nastal tepež, v katerem jo je najhuje skupil domači sin. Nekdo izmed fantov je mladeniču v svoji pijani surovosti prerezal z nožem usta in jezik. Usta mu je razširil do obeh ušes. Nesrečnega mladeniča so prepeljali v ljubljansko splošno bolnico. Lažje je bilo ranjenih še nekaj drugih. Seveda ima z zadevo zdaj opravka orožništvo, v dogledt-nem času se bo še vestneje pečalo s to stvarjo sodišče v Ljubljani. Kakor obče obsojamo vsako tako dejanje, tako tudi ta surov čin. A pripomniti treba. d& v dotično hišo ne zahaja noben izmed onih listov, s katerimi so imeli gotovi gospodje v dolini še nedavno toliko opravka in jim nalagali krivdo za vsako nerodnost, zločinstvo in obče za vsako zlo, kd se primeri v kraju. Le poglejte drugič bolje pred svoj prag! Dogodek vzbuja v dolini splošno ogorčenje, saj bo huda telesna poškodba zapustila na mladeniču vidne nasledke za vse življenje. Iz sodne dvorane Kako je gorenjski kmetic kravo 1 kupoval Ljubljana, 29. januarja Pravi pravcati orjak je danes priloma-stil v razpravno dvorano pred tri sodnike. Bil je to kmetič France, ki nosi na sebi že pet križev, a ima tudi križe in težave s svojim gospodarstvom. Doma je tam iz neke lepe vasice okoli Cerkelj. Državni to-žitelj je Franceta prijel in obtožil, da je lani 20. junija ponoči ukradel posestniku Janezu Robleku 2500 Din vredno kravo. France 1e to obtožbo zavračal in začel sodnikom lepo in počasi praviti, kako je on kupoval zgodaj zjutraj na cesti kravo. Obtožnica navaja, da je bi! France 19. junija lani v Kranju. Zvečer se je vračal domov. Prenočeval je na Klancu pri nekem kmetu. Kmalu po polnoči je vstal ter odpeljal iz hleva Janeza Robleka kravo. Gonil jo je nekaj časa proti domu, toda spravil jo je nato pri kmetu Janezu Ker-nu v Praprotni Polici, češ. da jo pride iskat zvečer. Kmetič je res zvečer primahal po kravo, toda že so ga čakali orožniki. — France, kaznovani ste bili že večkrat, je pripomnil predsednik senata. — No, ni bilo tako hudo. Enkrat sem bil zaradi enega zajca, drugi pot pa zaradi zank. — Kako }e bilo s kravo? Kai ste delali v Kranju? — Pri dohtarju sem bil po opravkih. Zvečer sem šel proti domu. Silno je deževalo. Potrkal sem na Klancu pri tistem kmetu, ki ima prvo hišo v vasi. Dovolil mi je v hlevu spati. Spal sem vse dotlej, da so petelini zapeli. Odšel sem, ko se je zdanilo. — In kje ste kupili kravo? — Ko sem šel po cesti proti domu. sem na cesti zagledal nekega moža, ki ie gnal kravo. Dejal sem mu: »Kam ženete kravo? Pa fejst je ta kravca! Ali ima dosti mleka?« . . . Mož, ki ga na videz poznam in je doma tam od Koroške Bele, mi je rekel, da jo pelje v Vodice. Jaz sem mu rekel, da mi je kravca prav všeč. Mož je ponudil kravco na prodaj. Rekel ie: »Daite trinajst tavžent kron, pa je vaša.« »Dam dvanajst.« Segla v roke. V Petih minutah kar med potjo sva zglihala. Jaz sem njemu oa! tri jurje, on pa meni kravco. Ob pol 8. in 9.! Premijera! ali STE ZA SMRTNO BLAZEN ali PROTI? Poglejte si pretresljivo dramo Noč pred smrtjo z lepo LIL. DAGOVER v glavni vlogi Tel. 2124 Elitni kino Matica. — Kako to. da ga niste vprašuli za živinski potni list? — Kai se je na to spomnil! Kar nagn sva naredila in je bilo dobro. Gospodie, jaz sem kravco pošteno kupil. Mož pa je bii tako, ,\pkor ga vam bom op;sa'. ^irok, majhen, č-^kat človek, nnene hlače jc nosil. Malo brk pod nosom, široko glavo. Ce bi šel v Belo, pa vam bi ga tam pokazal. Zaslišani so bili nekateri kmeti kot priče in tudi orožnik, ki je izsledil Roblekovo kravo. Kmetiča Franceta je precej drago veljala ta kravica. France je bil obsojen sicer samo na 14 dni zapora, :oda poleg tega še na 1000 Din denarne globe. Žalosten je zapuščal dvorano. Kazenska statistika ljubljanskega okrajnega sodišča Po vojni je število kazenskih zadev pri ljubljanskem okrajnem sodišču naraščalo od leta do leta. Lani je bilo v tem pogledu doseženo največje število, kajti po novem kazenskem postopku bo okrajno sodišče v kazenskih zadevah odslej precej razbremenjeno, ker odpadejo v prvi vrsti zadeve prestopkov žaljenja časti. LjuoMansko okr. sodišče, ki obsega ozemlje, ia katerem stanuje do 150.000 ljudi, ima z* kazenske zadeve dva sodnika. Sodnik čr. Ivan Bizjak vodi VI. oddeiek. V njegove komoeten-co spadajo kazenske stvari za mesto ln deželo na levem bregu Ljubljanice in Save, razen Medvod, Št. Vida, Ježice. Ljubljane VII. in Zgornje Šiške. Oddelek VIL vodi sodnik Karol Javoršek, pod katerega spadajo vsi ostali kraji na desnem bregu Ljubljanice in Save. V mali sobi št 28 se obravnavajo vse kočljive in delikatne kazenske stvari privatnega in javnega značaja. Zaključujejo se tu vsi osebni prepiri, spori in žalitve, sodijo se tu vlačugarji, berači, postopači, delomržneži, tajne prostitutke, mali tatovi in zlikovci. Razprave se tu vrste v uprav kaleidoskopičnem tempu. Mnogokrat se od-gravajo zelo komični prizori, nastanejo pa tudi prav burni konflikti, ko si ženske pu-liio lase in obkladajo z raznimi finimi izrazi. Sodna statistika izkazuje, da ie bilo lani pri ljubljanskem okrajnem sodišču 4.169 kazenskih zadev (predlanskim le 3929). Iz leta 1928. je bil ostanek 240. a novih je prišlo 4169 zadev. Sodb. izrečenih p o glavni razpravi, je bilo lani 2867. Kontumaci-ranih je bilo 147 obtožencev. Občinskim posredovalnim uradom je sodišče odstopilo 547 zadev, ki so se nato mirno poravnale. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenči-ce. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in dragih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefovo« vodo se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KRŠKO. Pred nekaj dnevi ee je poslavljal od Krčanov in \idemčainov g. Štefan Jarc, ki je bil prestavljen na lastno prošnjo iz postaje Videm - Krško v Sevnico. Krški Sokol mu je priredil odhodnico, na kateri je bilo izrečenih odhajajočemu članu odbora mnogo prisrčnih in toplih besedi. Kreka sokolska družina ee je s težkim srcem poslovila od svojesra dragesra brata in njegove soproge. _ Salon, orkester Sokola priredi v soboto, 8. febr. ob 20. v sok. dvorani valčkov večer. Na to prireditev, za katero vlada že sedaj na Posavju veliko zanimanje, so vabljeni vsi. osobito oni, ki bi si radi svoje od antipatije do modemih plesov zaspale ude ob zvokih starih, a še vedno lepih Straussovih valčkov zopet enkrat pošteno razmajali. Plesni red bo obsegal poleg valčkov samo nekaj polk, 1 galop, ^ 1 četvorko in ob koncu obligatni »povštertanc«. Moderni plesi bodo izključeni. Za jestvine in izborno Pfeiferievo kapljico je preskrbljeno, vstopnina za osebo 5 Din, sviral pa bo krški sok. salonski orkester. S0AD0NT |OEPO:3.KLOPFER ZEMUNl iP KULTURNI PREGLED Repertoar]! ljubljanska drama Začetek ob 20 Četrtek, 30.: Naš gospod župnik. C. Petek, 31.: Cvrček za pečjo E. Sobota, 1. februarja: Utopljenca. 25. predstava. Izven. LJUBLJANSKA opeka. Začetek ob pol 20. Četrtek, 30.: Ernani. A. Petek, 31.: Zaprto (generalka), ''obota, 1. februarja: Hasanaginica. Izven. Premijera. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 30. januarja: Zaprto. Petek. ?1. Januarja: Zaprto. Sobota, 1. februarja: Netopir. Premijera. 15. Nedelja. 2. februarja: ob 15. Grudica. Kuponi. Ob 20. Netopir. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 3. februarja ob 20. Radikalna kura. Gostovanje Mariborčanov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 1. februarja: »Svetnik«. Kedelja, 2. februarja: »Pred poroko«. Z beograjskih umetnostnih razstav Beograd, januarja. V Umetnostnem paviljonu Cviiete Zuzori-čeve je bila pred dnevi otvorjena razstava treh mladih umetnikov: Miodraga Petroviča, Miloša Goluboviča in Staše Beložanskega. Razstavili so skupaj 167 slik. Slike g. Miodraga Petroviča, vse samo olje, predstavljajo nenavadno lepo umetniško prizadevanje človeka, ki se je izipopolnjeval i doma i v tujini: v Parizu in v Miinchenu. V njegovih slikah, ki so po snovi pretežno krajinars-ke (razen ene vse sami domači kraji), prevladuje resnoba tem-noeiva nota, ki se nekoliko bolj zjasni v »Manastiru Ravanici«, v »Gradu Ramu na Dunavuc in morda še na tej ah oni sliki. Splošen vtis njegovih slik je prav lep, analiza pa nam pokaže, da zna risati in da polaga važnost na dobro risanje. Zato so nekatere reči izdelane eiino natančno, n. pr. »Vrata kod manastira Vratne^. To lastnost opaziš tudi na drugih njsgovih 6likah. V njih ni mnogo Občutja, vendar pa ooitujojo veliko umetniško znanje, skrb za detajl in prizadevanje, da poda prirodo v vsej njeni resničnost, vendar pa lepo. Čeprav so v glavnem intelektualistične, vendar diha iz teh slik neka pokojna, malce akademska poezija. Razstavil je skupaj 48 slik, med njimi tadi dva portreta, ki imata vse značilnosti Petrovičeve umetnosti. Malce več svetlobe kažejo slike g. Miloša Goluboviča, ki jih je razstavil 60. Zlasti osvetljujejo sicer precej zamračeno ozračje njegovih slik dva ali trije akti in dva ali tri tihožitja. Tudi g. Golubovič čisla lcrajinar-stvo, ki pa ga kajkrat združuje z osebami in tako ustvarja mične kompozicije. Sem spada na pr. sliika »kralj Petar u Albaniji«, ki vzbuja monumentalen n astro j. Kaže nam lik kralja Petra v pokončni drži, z dolgim plaščem; kralj bedi nad svojima dvema vojakoma, ki sta utrujeno zaspala. Ozadnje albanskih gorskih čeri gori kakor ogenj. — G. Golubovič je razstavil tudi mnogo portretov, študij glav itd. Tudi on se izogiblje impresionističnemu razmetavanju barv in polaga važnost na risanje. G. Staša Beložanski je razstavil 57 slik. Tudi ta slikar je krajinar; njegovi pej-saži so izredno posrečeni. Zastopan je v glavnem s slikami v olju, ima pa tudi precej akvarelov. Je najmlajši med to trojico in — kakor se vidi — najsvobodnejši v svoji ma-niri. Vendar se tudi pri njem opaža sicer ne ravno vsiljiva tendenca k akademski metodi slikanja. Je tudi gledališki slikar. Zato je razstavil razne skice oderskega dekorja, ki so dobro izdelane in zmiselne. Vsi trije eo talentirani slikarji in zaslužijo vso podporo prijateljev umetnosti in občinstva. g. p. »Naš rodc. Prejeli smo 2. številko mladinskega mesečnika »Naš rodc, ki ga izdaja UJU v Ljubljani, številka ima poleg ilustracij naslednjo vsebino: Ciril Drekonja, »Tolmina delajoč (pesem). Ivan Pregelj, »Ix šo- le«. — Berač. — Fran Milčinsfci, »Skrivnosti in modrosti«. — Ivo Peruzzi, »S pesmijo po Franciji«. — Ing. Anton Ditrich, »Od trske do žarnice«. Juventus: Mati narave pripoveduje. — Lisica v ledenem toku. — Razni drobni članki: Pisma. — Cicibanov rod i. dr. Kriza novosadskega gledališča. »Srp^ko naTodno pozorištve« v Novem Sadu je zašlo v težaven položaj in se skuša sedaj s pomočjo bana upeljati akcija, da bi se najstarejšemu srbskemu gledališču zasigural nadaljnji obstoj in prospešno delovanje. »Nova literatura«. Prva letošnja številka beograjskega mesečnika »Nova literatura«, ki ga izdaja književna družina »Nolit«. je posvečena omladini- Številka obsega Filipovi-čev članek »Umetnost i boemštfna«, pesem M. Pražiča »Chanson triste«, V. Dragi nove »Beleške o omladini« in več prevodov iz nemščine. Velibor Gligorič ocenjuje beograjske časopise v letu 1929 in ne najde nikjer nič dobrega, ker se vsi drže starih »individualističnih« ideologij. Številka je lepo opremljena. Izmed Slovencev je prispeval Nikolaj Pirnat ri6bi »Gospodin učitelj« in »Gospodi n pop.« »Poučni slovar«. Izšel je 5. zvezek »Poučnega slovarja«, ki ga urejuje dr. Joža Glo-nar in izdaja »Umetniška propaganda«. Prinaša gradivo od »Bochnia - Bridgnorth« (str. 129—160). Tudi ta zvezek je na višini prejšnjih. Naroča se pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. »Za potpuno duhovno jedinstvo«. Z zamudo, ki je v zadnjih letih »Letopis Matice Srp-ske« m poznal, je izšla januarska številka tega najstarejšega jugoslovenskega časopisa. Njegov obseg je znatno zmanjšan. Prvo številko otvarja članek urednika »Letopisa« g. R. Vrhovca »Za potpuno duhovno jedinstvo«, ki zatrjuje, da je krog okoli »Matice Srpske« zni.T.»m deloval za popolno du iovn3 et!:n-stvo Jugoslovenov. Danes poziva književnike, 'a c-e vrnejo k narodu. »Šola književnost in umcmcet to so najmočne^i č»aiie-Iji za ustvaritev edinstvenega nacionalnega duha. Zdaj je prišla na te činitelje vrsta, da sprejmejo in dovršijo delo našega duhovnega ujedinjenja«. Sicer se to ne bo zgodilo tako kmalu, vendar moramo »ta proces pospešiti«. xf,e je umetnost sen, tedaj je vsaj želeti to, da naš pesnik in umetnik sanjata o našem dobrem in zlem, da ima njegovo delo vonj naših brd in dolin, našega morja m otokov, da ima dušo tistega ljudstva, ki je v glavnem ustvarilo vse, kar danes imamo —.« — V tej številki je izšla še novela Riharda Nikoliča »Anulac in nekaj lirike, dr. Milan Markovič je začel pisati »Razmišljanja o književnosti«. Nikola Radojčič pa "je prispeval zanimiv članek »Uvodjenje Srbije u svetsku nauku«. Tu razpravlja o knjigi L. Rankeja »Die serbisehe Re volu t ion«, ki je izšia 1. 1829. in s katero je bila Srbija pr-vič upeljana v svetovno znanost. Prof. Radojčič naglašal velik vpliv, ki sra je imela Rankejeva knjiga v svojem času; takrat je mnogo pripomogla k boljšemu umevanju srbskih narodnih in političnih teženj. Rus Ivan Sergejev je zastopan s člankom o Ce-bovu. Številko zaključujejo razni pregledi. Pedagoga utegne zanimati v »Prosvetnem pregledu« članek prof. Braukoviča »Zakon o narodnim školama«. Domače Testi »Življenje in svet" št. 5 Pravkar je izšla štev. 5. tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Propad ali vstajenje narodov? (Zakai ni treba obupati nad današnjim svetom? — Prof. W. A. WWte.) Čudna celica (Karel Capek — s sliko.) Karavana severnih jelenov Beg iz življenja (Dr. Slavko Gram — z dvema slikama.) Dom (E. Ruiz de la Serna — s sliko.) Byrdova ekspedicija v nevarnosti (z dvema Slikama.) Južno sadje na Groenlandu Kaj se sodi v Indiji (s tremi slikami.) Humor in satira v tehniki (s tremi slikami.) Socialna zaščita naših rudarjev v Nemčiji (D. Ravljen.) Iz španskega dnevnika (Zanimiv spomenik v cerkvi. Pri španskih kartnzijancih — s sliko.) Polet na premičnice (z dvema slikama.) Človek spi samo 11 minut, ne da bi se premaknil Ali sledi najmrzleiši najmilejša zima? Ultravijoličasti žarki in žuželke (s sliko.) »Otok mrtvih« se potaplja Kdo je največ naredil za človeštvo? Kozmetika l iubavno pismo in pisalni stroj Moda Naslovno sliko »Menih Schwartz iz-najde s hudičevo pomočjo smodnik«, je vrezal v les sfikar-girafik E. Justin. Življenje in svet« izhaja tedensko in slane polletno (zaključna knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din, posamezna šitevika pa samo 2 Din. Naroča se v upravi: Ljubljana, Knaf-fceva ulica 5. * Kraljev dar študentom v Skoplju. Nj. Veličanstvo kralj je za gradbo Dijaškega doma v Skopi u dovolil prispevek v znesku 25.000 Din. * Za doktorja vsega zdravilstva bosta promovirana danes na vseučilišču v Inns-bruoku gg. Leon in Rudolf Kac, sinova znanega narodnega in javnega delavca v Mariboru, zobozdravika in predsednika Posojilnice v Narodnem domu, g. dr Viktorja Kaca. Naše na iskreneiše čestitke! * Za vrhovnega inšpektorja (2a-I.) v predsedništvu vlade je imenovan dosedanji generalm inšpektor notranje uprave gosp. Kosta J. J a n k o v i č. * Izpremembe v državni službi. Profesor na I državni gimnaziji v L ubljani Anton Detela je trajno upoko'en. Napredovali pa so v višjo skupino višji sodni pisarniški oficijali: Josip Turk v Ljubljani, Rajko Alt v Ptuu, Antonija Lapa'nar v Ljubljani, Ivan Drame v Mariboru, Fortunat Stanov-šek v Laškem in Fran Korošak v Mariboru ter pisarniška oficijala Janko Vakselj in Janko Marčič, oba v Ljubljani. ' Natečaj za idejne osnutke za palačo Pokojninskega zavoda v LiubPani. Uprava Pokojninskega zavoda v Ljubljani obvešča vse konkurente, da je na srednji parceli stavbišča ob Gaevi ulici (parcela št. 136-21) stoječa zgradba provizorna ter da se prostor tudj lahko zazida, femere srednje parcele so torej: fronta Ob Gajevj ulici 23.95, globina parcele cca. 33.6, širina parcele ob sosedu 23.95. Celotno ima parcela 812 m2 površine Eventualne ostale informacije so na razpolago pri direkciji Pokojninskega zavoda v Ljubljani ob uradnih urah. * Društvo prijateljev Jugoslavije v Varšavi. Po vesteh iz Varšave je bil te dni za predsednika Društva prijateljev Jugoslavije v Varšavj izvoljen dosedanii podpredsednik prof. dr. Tadensz Hilarovvicz, za podpredsednika pa Waclaw Kneblewski. Po iniicijativi profesora dr. Hilarowicza bo Društvo prijateljev Jugoslavije v drugi polovici meseca februarja priredilo slavnosten večer, posvečen jugoslovenskemn Jadranu. * 51 nagrad za na*boHšo nalogo »Zakaj in kako naj varčujem?« Da bi se duh varčevanja v našem narodu kar najbolj razvil, je Poštna hranilnica razpisala v preteklem šolskem letu nagrade za najboljše izdelano nalogo >Zakaj in kako naj varčujem?« Na to vprašan e so odgovorili učenci in učenke IV. letnika vseh učiteljišč v kraljevini Jugoslaviji. Naloga se ie pisala v dveh šolskih urah. Učiteljski kandidati so pokazali mnogo razumevanja in ljubezni do varčevanja. Njihove naloge so polne optimizma m vole, da varčuejo sami in da vzgajajo mladino k varčevanju. Učiteljišča so predložila za nagrado najboljšo nalogo iz vsakega oddelka. V ministrstvu prosvete je pregledala naloge in izbrala najboljše komisija: g. Vlada Simič. referent ministrstva prosvete, g. Branislav Mil kovič, profesor viš e pedagoške šole, in g. Nikola Ga-česa, šef oddelka za hranilne vloge pri Poštni hranilnici. — Prvo nagrado 500 Din Je dobila Erna Cesnikova iz Maribora. Njena naloga, ki se odlikuje v jasnosti izraže-vanja, razpravlja ves problem varčevanja ki naglaša potrebo, da priučimo otroke k varčevanju. Drugo nagrado 300 Din ie dobila Vasilka Vukailovičeva iz Novega Sada, tretjo, tudi 300 Din, pa Ljerka Novakovičeva iz Zagreba. Četrto in peto nagrado po 200 Din sta dobila Sveti-slav Prvanovič iz Prilepa in Vladimir D r a ž i č iz Alefksinca. Po 100 Din nagrade dobijo učiteljski kandidati: h Ljubljane: Vilma Kraljeva, n Maribora: Olga Poljančeva, Marija G o 1 o b o-v a, Vladimir Cvetko in Jakob D e r n a č ter še 41 kandidatov i.z raznih drugih mest kraljevine Jugoslavije. Nalogo gdč. Erne Cesnikove je včeraj v celoti objavil »Slovenski Narod«. * Gradba palače Okrožnega urada v Beogradu. Zastopniki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev so sc v zadnjih dneh mudili v Beogradu zaradi projektirane gradbe Okrožnega urada v Beogradu. Na skupni seji članov ocenjevalnega odbora Osrednjega urada iz Zagreba in Okrožnega urada iz Beograda ie bilo sklen eno, na se izvrši ožja volitev izmed 5 prej nagrajenih tekmovalcev za palačo Okrožnega urada v Beogradu. Razpisane so tri nadaljnje nagrade z zneskom 80.000, 50.000 in 30.000 dinarjev, ki se bedo podelile trojici izmed že preje nagra enih. Tekmovalci so prilagodili svoe načrte navodilom, ki jim jih ie dal ocenjevalni odbor. * Bolgari iščeio dela v Jugoslaviji. Sofijski list »Luč« poroča, da je ugosloven-sko poslaništvo v Sofiji prejelo nad 1500 prošenj bolgarskih vrtnarjev in zidar ev. ki prosijo za potni vizum v Jugoslavijo za prihodnjo poletno sezono. »Luč« doznava, da se bo prošn ara ugodilo. * Pred novim ljudskim štetjem. Profesor subotiške pravne fakultete dr Laz^ir Kostič 'e tamkajšnjemu listu »Dnevnik« dal izjavo glede ljudskega štetja v naši državi, ki se bo vršilo letos. Po mišljenju profesora je porast prebivalstva v naši držnvi znašal letno približno 14 pro mile, v nekaterih krajih pa tudi po 20 pro mile. V splošnem ie porast prebivalstva zelo neenak in znaša po njegovem mnenju v Hrvatski in Slavoni i 10, v Sloveniji 12. v Vojvodini samo 5, v Makedoniji in Črni gorj 14, v Bosn in Hercegovini 16, v Srbiji pa 18 pro m;le Dr. Kostič računa, da bo na koncu tekočega leta v naši državi nad 13.500.000 prebivalcev ter da pride na 100 žensk približno 10!< moških. Velenapeta senzacija! Ufa-premijera! ZA ZLOČINCEM NI SLEDU Ob 4., 148. In 9. uri. KINO IDEAL. * Predzgodovlnske najdbe v jami Vrn'a- či. Kakor poročajo iz Splita, so pri končnem urejanju znane jame Vrnjače, kj ga vodi Hrvatsko planinsko društvo »Mosor«. naleteli delavci na ostanke lončenih posod iz kamenite dobe. Na ostankih se nahajajo risbe, iz katerih je razvidno, da ie posoda bila napravi ena v dobi, ko je človek šele začel žgati glino. Raziskavanje se bo še nadaljevalo. Verjetno je. da se bodo našli še mnogi zanimivi dokumenti iz pred-zgodovinske dobe, ko je v tej jami še živei pračlovek. * Električna centrala Zagreb - Karlovac. Po vesteh iz Karlovca bo električna transformatorska postaja v Karlovcu sredi pri-hodn ega meseca dovršena ter bosta takoj pričeli poslovati združenj električni centrali Karlovac - Zagreb. * Proslava sv. Save na Golniku. V po-častitev spomina sv. Save so priredili v ponedel ek tudi pacijenti zdravilišča na Golniku lepo akademijo pod pokroviteljstvom priljubi" enega šefzd ravnika g. Roberta Neubauerja. Prireditev je posetilo veliko število bolnikov, vsi gg. zdravniki zavoda, nameščenci itd. V kratkih in lepili besedah je opisal g. Miodrag P o p o v i č pomen prireditve ter podal najvažnejše točke iz življena sv. Save. Za svoja izvajana je žel priznanje vseh prisotnih. Dve lepi recitaciji sta podali gdč. Sabma Š o n c in Milica Rajkovič, ki je bila deležna burnih ovacij in je morala priti ponovno na oder. Enodejanka >Nos« :e uspela nad vse pričakovanie. Akademija, kj je traala pol-drugo uro, je zaključil z lepim govorom g. šef - zdravnik, burno pozdravljen od vs-Mi navzočih. Želeti bi bilo, da se taki večeri, kj nudijo bolnikom od časa do časa tako potrebno razvedrilo, še večkrat ponove. Prireditelji naj bodo prepričani, da 'im bodo vsi pacijenti zelo hvaležni. * To in ono o vremenu. Prav na dan sv. Frančiška Šaleškega je lani objel silen mraz vso Slovenijo. Pred tem svetnikom >e bilo še južno vreme, a 29. januaria ziut-ra! je nastal mahoma hud mraz. Na Mrzlem Studencu pri Bledu je zjutraj termometer kazal kar — 28 C, po mnogih krajih v ravnini pa — 16 do — 20 C. Mraz je trajal takrat dober teden. Letos je prav narobe. V januaru imamo izredno toplo. Vreme je nestalno in spremeni ivo, večinoma oblačno in deževno. Včeraj zjutraj je termometer v megih krajih kazal več stopinj nad ničlo, talko v Celju + 6 C, v Kamniku + 7 C in v Št. Janžu na Do!en'skem celo + 9 C. Le v Kranjski gori je bil davi zabeležen še mraz (— 1 C). Kaj je? A\JB\JRNCORD * Prvi zvončki. Ob tem izredno toplem vremenu zvončki najbrže cvcto že marsikje po Slovenskem, toda v naši zbirki jih doslej še nismo imeli. Včeraj pa se ie naša flora pomnožila tudi z zvončki. Poslala nam je dva cvetova gdč. Mari Kresnikova, dijakinja v Ljubi ani, ki ju je utrgala na domačem vrtu. Hvala 'epa! * Smrtna kosa. Umrl je na Vrhniki pri Ložu g. Fran fntihar. trgovec, gostilničar in posestnik. Bil je kremenit značaj, mož, ki je stal tudi v najkritičnejših časih trdno v naših vrstah Naj mu bo lahka zemlja domača. Žalujočim naše iskreno sožalje! * »Žena in dom.« "Uprava revije »Žena in dom« ?avlja, da je prva številka s 15 t. m. pošla. Ker je došk> še mnogo novib naročilnic, prosi uprava vse one cenjene či-tateijice, ki so prejele list in ga ne nameravajo plačati, da ga vrnejo upravi v Ljub- ljani, Prule 11. Druga številka s krojno prilogo izide točno 15. iebruarja, kakor je to objavljeno v prvem zvezku. * Nenadna smrt na svetosavski prireditvi. V Velikem Bečkereku je na večerni svetosavski prireditvi tamošnje gimnazije nenadoma izdihnil profesor Bela Baranyi. dirigent di aškega orkestra. V dobrem razpoloženju je dirigiral neko uverturo, ki io ie publika nagradila z burnim odobravanjem. Ko se e Baranyi ravno hotel ukreniti, da se zahvali se jo nenadoma onesvestil. Ko so ga z avtom prepeljali domov, je zdravnik mogel samo ugotoviti, da je Baranyi že izdihnil. * Strah pred smrtjo, ki si 'o Je sam želel. Poročali smo o Milovanu Pantoviču, ki je prosil občinsko upravo v Kragu evcu za dovoljenje, da b; se dal živ pokopati. Občinska upr?va zaradi te nenavadne prošnje ni bila dolgo v zadregi. V nedeljo popoldne se e pri Pantoviču zglasil črno oblečen mož in ga takoj pozval s seboj na pokopališče, ker da ga tam že čaka obč. komi-si a z zdravnikom, ki bo izvrš la njegov orostovol ni pokop. Pantovič je prebledel take rešitve od strani občine se ni nadejal Milo ie začel prositi za odlok, da še enkrat premisli... Nu, njegova strahopet. nost ie bila s tem že (_ok?.zana in »senzacija« je padla v vodo, preden se je Pantovič tega nadejal * Blagartik Udmženh vojnih lnva!ido\ obsojen zaradi poneverb. Pred beograjskim sodiščem se je moral v torek zagovarjati Milorad Miloševič, ke- je kot blagi n k Udruženja vojnih invalidov porieveril 100 tisoč dinarjev, ki bi ih bi1 moral razdeli!' med invalide m vojne sirote. Nadalje e pri-držal neko dedščino v zneskj 3000 Din. pr dveh bankah pa na 'asTiO pest zastavi' 2300 obveznic investicijskega posoula. Sod šče je Miloševiča obsodile na dve leti strogega zapora in na povračilo 103.000 Din. * Zasledovan tat V veži gostilne Alojzija Koširja v Dragomeru pri Brezovici se je po avil pred par dnevi delavec Lo ze Čamernik in odnesel s seboj zaboj čokolade v vrednosti 1188 Din. Zaboj, ki je tehta' nad 8 kg, ie Čamernik bržkone prodal. Že predkaznovanega storilca, ki je izginil iz domače vasi. zasledujejo orožniki. * V železniškem vozu Je nevarnost oku-ženja vedno velika. Na'boljšo obrambo vam nudijo okusne pastile »ANACOT«. 146 * Tovarna Jos. Reich spre'ema mehko in škrobljeno perilo v nailepšo izvršitev. ITO — zobna oasta najboljša ! * Gospodmie! Vaše oeri"o pere. posuši, monga ali lika tovarna los. Reich- Iz Lpbijane u— Pofski gospodarski strokovnjak v Ljubljani. Lanska pokrajinska razstava v Poznanju, ki je tra aia .iad pol leta, je vsem posetnikem ostala v /ivem sporn.iiu Kakor vsako leto, tako se no tuii letos vršil v Poznanju Mednaridii velesejsin, katerega značaj ne bo zaostal za zgoraj ome-n eno prireditvijo. P-ilicdnj« dni pr.de v Ljubljano generalni ravnatelj g. M. Krzy-žankiewicz, kj bo povaiil zainteresirane kroge, da jim razloži namen te svetovno znane prireditve in na ".a način da tudi ra-šim importerjem in eksporterjem jasen pregled možnosti v zbližani u in vzpostavitvi trgovskih odnošajev med obeima bratskima državama u— Iz gledališča. Drevi bo v operi upri-zor ena za red A Verdiieva opera »Ernani«. v soboto bo premijera Šafranek - Kavičeve izvirne opere »Hasanaginica« z go. Thierry-jevo v naslovni vlogi, v nedeljo pa^bo popoldne uprizoritev Weinbergerjeve opere »Švanda - dudak«, a zvečer pride po daljšem času na vrsto Verdijev »Rigoletto«. — V drami uprizorijo drevj za red C komedijo >Naš gospod župnik«, na Svcčnico popoldne pa bo uprizorjena nova mladinska igra: Špicar ev »Pogumni Tonček«, na kar se opozarja o starši. Cene bodo običajne dramske. Nova igra bo mladini vsekakor ugajala. u— Burki »Svetnik« in »Pred poroko« petnajstič na Šentjakobskem odru. V soboto in v nedeljo bo ponovil Šentjakobski oder na občo željo oba »šlagerja« sezone- Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja IV. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske tmiverze 8. februarja v Union-u l 15. HI A [B! I V VSEH PROSTORIH HOTELA S K IL R jE jm 1. februarja v vseh prostorih hotela BELLEVTJE MAŠKARADA Sokol Šiška. Dve godbi. tflest r vroc*;o Zrezda 'ošni kurz češkega iezika v šentjakobski šoli. G. profesor dr Burian se je vrnil in bo nadaljeval s poukom češkega jezika v petek 31. t. m. ob 18. u— Dražba zarubljenih predmetov, raznih ur. strojev za striženje las, brivskih po-trobščin, galanteri.e bo 31. t. m. na mestnem magistratu. Za dekoriranje dvoran in salonov, za veselice, slavnostne prireditve itd. se priporoča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Lepi pot 24 Telefon 3044 u— Velikj predpustni ples priredi Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v soboto 1. februarja od 8. naprej v salonu restavracije pri >Levu« na Ciospo-svetsk: cesti. Na sporedu godba, petije in ples. Za izbomo zabavo in še boljšo postrežbo je preskrbi eno. Vstopnine ni. u— Na svečnico 2. februar'a priredita Ciril Metodovi podružnici v Šški v gostiln: Reiningn&us veselico v korist CMD. u— Planinski ples bo letos v soboto 8. februarja v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru in ne 2. februarja kakor običajno. Slovensfco planinsko društvo je bilo priniorano ples preložiti glede na napovedane tekme v Bohinju in na Bledu. u— Plesna vaja JNAD »Jadrana« bo drevj v dvorani Delavske zbornice na Mikl'š:čevj cesti. Začetek točno ob pol 8. u—Opozarlamo, da bo od 27. t. m. do 10. februarja inventurna prodaja s 15% popusta od običajnih cen. P. Magdič, L!ub-'iana. A'eksandrova cesta 1. 260 u— Polenovka. namočena, se dobi vedno v delikatesni trgovini S. R. Kovačič, Miklošičeva cesta 32. u— Poskusno kuhanje kave pri Meinlu v Šelenburgcvi ulici bo 30. in 31. t m., ne pa, kakor je bilo jav! eno v včera šnjem in-seratu. SADJARJI! Cepilno smolo najfinejše kakovosti in druge kemikalije za sadjarstvo dobite pri tvrdki »CHEMOTECHNA« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. u— V prostovoljno smrt je hotela. Ko so policijski kontrolni organi pregledovali včeraj zjutraj v neki gostilni v Florijanski uli- ci seznam gostov, ki so prenočevali po tujskih sobah, so s° pričeli zanimati za Metno dekle Ludmilo P., ki 'e prišlo z dežele šele pred dnevi. Ker so vedeli, da se ome- njeno dekle peča s tajno prostitucijo, jo je policij siki agent poiskal v sebi in jo pozval, da mu sledi na policijo. Ljudmila P. je bila vsa razbur ena. Na polici skem ravnateljstvu se je za hip odstranila s hodnika, nakar jo je stražnik že prihodnji trenutek naše' zvijajočo se v krčih. Od nje je udarjal duh po lizolu, ki ga je imela v stekleničici v žepu in ga e izpila v neopaženem tre-notku. Obupanko so morali nemudoma pre-pel ati v splošno bolnico. u— Ukradeno kolo. Predvčerajšn im popoldne se je pojavil neznan tat v veži Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in odpeljal 8D0 Din vredno kolo, last Antona Breskvaria, ki je imel v banki opravka Ukradeno kolo je zeleno pleskann in z visoko balanco. u— Vlom v sobo. Ivan Rebernik, uslužbenec v hotelu »Slon«, je včeraj popoldne ugotovil, da so mu zmanjkali iz sebe črna suknja, sukn ič in hlače. Rebernik e našel vrata srbe odprta s ponarejenim ključem, ki je tičal v vratih, nasilno odprt pa je bil tudi njegov kovčeg. Rebernik je tatvino obleke prijavil stražniku in je bila uvedena preiskava. Ta je pa ostala zaenkrat brezuspešna ker :e tat ukradeno obleko bržkone dobro skril. u— Pozor pred tatinskimi berači. Večkrat smo že opozarjali pred tatinskimi berači. vendar pa osta a o nekateri še vedno preveč zauplhvj napram tujim liudem, ki prihaiaio v bi Se z nepoš'enimi namenv Včeraj je naznamla posestn'ca Adela Čema-žarjeva. stanujoča v Groharjevi ulici 29 da M !e dan poprej ukradel neznan moški tz veže nred stanovanjem nar čevljev. Bil je to baje okrog 28letni mladenič, ki je prosjačil od stranke do stranke. [ Novo ! Velevažno! Temperamentna Anny Ondra # v briljantni komediji Sladka grešnlca (Devica :z Pariza) Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. Te!. 2730 KINO »DVOR« u— Okraden gostilniški gost. V neki gostilni v Kolodvorski ulici se je nastani! predsinečnjim Istran Lazar Cupin, k: je prispel v Liiibliano po opravkih. Ponoči je spravil listnico z gotovino pod zglavje, a je zjutraj na n o pozabil. Podal se e v gostilno k zajtrku, nakar se je okrog 9. spomnil. da je listnico pusti! v postelji. Hitel je hitro zopet v sobo in listnico res našel še na mestu — vendar prazno. Medtem namreč, ko se ie Cupin mudil spodaj v gostilni, e prišel v sobo neznan zlikovec, ki e pre-iskal postel e, zagledal listnico in jo izpraznil. Cupin, ki je ostal v Ljubljani brez vsakih sredstev, je oškodovan za 020 Din. Iz Celja e— 2 in ja pot Martina Kolška. V torek popoldne se je vršil z Brega pri Celju pogreb v nedeljo umrlega g. Martina Koiška ob ogromni udeležbi vsega celjskega obrtništva, naprednih prijateljev in sploh vsega narodnega Celja. Ta mnogoštevilna udeležba je bila ganljiv, obenem pa nepozaben dokaz, kako zelo priljubljen in spoštovan je bil pokojni Kolšek v Celju in široki okolici. Pevfko društvo »Oljka« je zapelo ob pokojnikovem domu v srce segajočo žalo-stinko »Pomladi vse se veseli«, nakar se ie pričel pomikati pol kilometra dolgi pogrebni sprevod ob gostem "»palirju celjskega prebivalstva po Bregu čez Kapucinski most ter skozi mesto in Gaberje na okoliško pokopališče. Ob grobu so zapeli pevci »Vi-gred se povrne«. Prapor gasilskega društva iz Gaberja se je trikrat poklonil nad krsto pokojnika, nakar se je poslovil od svojega dolgoletnega sodelavca in prMatelja v imenu Slovenskega obrtnega društva v Celju njegov predsednik g. Vinko Kukovec, podžupan celjske okoliške občine. Besede slovesa so izvabile vsem navzočim solze v oči. Ob rahlem pršenju dežja in skoro že v mraku se je zagrnila težka prst nad truplom moža. ki nam lahko služi s svojim svetlim zgledom in plodonosnim delom v hudih preteklih dnhe kot vzor moža poštenjaka in Jugoslovena. e— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo koncertiral v nedeljo 9. t. m. v Celju in izvajal program, ki ima dva dela. V prvem delu se bodo izvajale Gallusove, Lajevčeve, Gotovčeve, Štolcer eve in Adamičeve skladbe, v drugem delu pa bodo zastopane poleg dr. Sclnvabovega umetnega zbora »Zdrava Marija« same narodne pesmi od naših najboljših harmonizatoriev Mokranca, Andela in Hubada. Pevski zbor nastopi v istem številu , kakor ie bil na turneii v Franciji (80 pevk in pevcev), pod vodstvom svojega zborovodje opernega ravnatel a g. Mirka Pcliča. Vstopnice se dobe v knjigarni Goričar in Leskovšek v Celiu e— Srečke II .razreda drž. raz. loterije so že prispele in naj jih dvignejo lastniki v podružnici »Jutra« najpozneje do 5. februarja. ker bodo sicer njihove srečke nro-dane drugim številnim interesentom. Novi igralci v tem razredu naj pridejo po srečke čim prej, zlasti oni. ki so jih rezervirali, ker bodo srečke brez dvoma kmalu zmanjkale. e— Mestni avtobus na progi Celie-Štore, ki je začel voziti ob nedeljah in pravnikih nekako od novega leta, se ie med tem časom že uveljavil ter so se ga doklej posebno posluževali Štorjani in Teharčani. Zdi pa se, da mnogi Celiani zani še ne vedo. Onozar.iamo torej, da ooravlia to vožnjo ob nedeljah in oraznikih avtobus, ki Prihaja ob 13.35 z Vranskega v Celje, odkoder odide po petih minutah odmora v Štore ter se vrača iz Štor ob 14. v Celfe. e— Avtobusna zveza Celia s Šoštan!em. Celjsko mestno avtobusno podjetje bo uvedlo v najkrajšem času stalno avtobusno zvezo med Celiem in Šoštanjem. Ta zveza je bila res že nujna potreba vsega Dri-zadetega prebivalstva. Zaenkrat obstojata dva projekta, in sicer bi šla prva pro^a iz Celja skozi Babno. Medlog (priključek ceste iz Ane vasi). Gorica. Čmolico (priključek iz Št. Tli a in Zg. Ponikve). Št. Janž. Velenje do Šoštanja. Druga varijanta pa bi šla iz Celja oreko Levca. Petrovč in Arje vasi na preišnio nrogo. Naibrž bo spre'et nrvi načrt. Včeraj se je vršila zadevna po-skusnja vožnia. Ceste so v nrecej slabem stanju. bodo pa po zatrdilu merodajnih krogov čim prej zadostno popravljene. • Iz Maribora a— Otvoritev nove avtobusne proge PoHčane-Kon"ice-Vitan'e. Mestna občina mariborska otvori v soboto 1. februarja novo avtobusno progo Pol čane-Konjice- Vitanje. Odhod iz Vitan proti Konjicam ob 7. in 12 55< iz Konjic proti Poljčanom ob 9. in 13.50. iz Poljčan ob 10.30 in 14.45, iz Kon ic proti Vitan u ob 12. in 18.10 a— Rezervni in upokojeni oficirji kakor tudi oficirji v ostavki s stalnim bivališčem v Mariboru, ki nimajo vojaškega izpričevala. naj se najkasneje do 5. februarja zglase v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg Najbolfše, naftrajne^e, zalo 13 11, soba 2, kfer se sestavi v smislu razpisa komande dravske divizie tozadevni seznam. a— O ustroju in pomenu družine (ne države, kakor ie bilo včera. pomotoma objavljeno), bo predaval danes, ob 7. zvečer v Ljudski univerzi v Studencih učitelj g. Ivan Robnik. Vstop prost. a— Smrtna kosa. Včeraj se je preselil med nebeške krilatce 5 letni Teodor, sinko restavraterja Gra ske kleti v Mariboru K-Josipa Maidiča. Pogreb se bo vršil v petek 31. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Naj počiva v miru. Težko prizadetim staršem pa naše iskreno sožalje! a— Pod kolesi brzovlaka. Krog 26 letni ce-stni nadzornik v Ptuju, Riko Požar, rodom iz Maribora, sin kazn. paznika, je v torek 2S. t. m. pop. šel po progi med Pra-gerskam in Slov. Bistrico. Brzovlak, ki je vozil iz Maribora proti Zagrebu, ga je v tunelu zagrabil. Razbil mu ie glavo in ga tudi sicer smrtno poškodoval. Truplo so prepel ali v mrtvašnico v Črešti evou. Požar se ie šele nedavno poročil. Sorodniki so se odpeljali v Črešnjevec. da prepeljejo truplo v Maribor. Ne ve se, zakai je ponesrečenec hodil po orogi, in seveda tudi še ne. aH gre z-golj za nesrečo ali pa ie namenoma še! pod vlak. ' a— Ogenj. Razni odpadki so se na nepojasnjen način vneli v torek, okrog 20. v skladišču ključavničarja Vekoslava Lov-renčiča v Slovenski ulici. Ker se je pričel valiti gost dim, so bili poklicani gasilci, ki »o v kratkem odstranili vsako nevarnost. Skoda :e neznatna. a— Specialist za ženske bolezni ln porodništvo dr. Ipavi-c Ben arrrin v Mariboru se je preselil v svoj sanatorij ob Tomšičevem (prej Kckošinekovem) drevoredu na koncu Prešernove ulice, ki se pričenja pri veletrgovini »Turad« jn ordinira v pritliču sanatorija od 9. do 11. in od 3. do 4. 23% Iz škofje Loke šl— Thalerjev ostri ovinek v Škofji Loki je bil že pogosto vzrok različnih večjih in manjših nezgod. Treba bo pa premišljati, da se živahnemu življenju Giavnega trga da tudi pripraven izhod. Te dni se je na ovinku ob Thalerjevi trgovini prevrnil voz s konjem vred. Vozač je imel toliko duhapri.sotnosti, da je skočil pravočasno z voza in zato nesreča ni zapustila posledic, ker se tudi vozilu in konju ni storilo hujšega. V opomin nam pa dogodek le služi! šl— Predložitev davčnih knjižic. Davčna uprava v Škofji Loki poziva vse davkoplačevalce, ki plačujejo uslužbenski davek od 1. oktobra 1929. dalje v markicah, da predlože do 31. januarja davčne knjižice pri upravi. Kdor se tega roka ne bi držal, zapade posledicam paragrafa 139 in 141 zakona o neposrednih davkih. ši— Še enkrat žaganje drv. Poročilo, ki smo ga objavili o nesreči pri žaganju drv, ni bilo popolnoma točno. Res pa je, da v danem primeru ni bil mišljen g. Janez Luz-nar iz Ribnega pri B.edu, temveč gre za popolnoma drugo osebo. Tiskarski škrat je namreč iz začetne črke Z napravil črko L in je očividno iz tega vzroka nastala pomota, še posebno, ker sta krstni imeni enaki. Iz Tržiča č— Za soboto napovedani občni zbor Slovenskega bralnega društva se zaradi pre-pičle udeležbe m mogel vršiti in je preložen na poznejši čas. Vzrokov za tako slabo udeležbo je več, med njimi: predpust sobota, kino in pa velika brezbrižnost članov, ki mislijo, da je zadoščeno narodnemu delu, če človek plača članarino ali pa če obišče razne društvene prireditve Toda pravi društvenik r.~imuje svoje dolžnosti d -ugače in jih tudi drugače izpolnjuje. V Tržiču je le nekaj ljudi, ki na njih ramah sloni prav vse javno delovanje, drugi pa stoje ob strani. Če so prieuioče besede malo ostrejše, naj nam prizadeti oproste in naj se skušajo poboljšati. č— Svetosavska proslava se je izvršila za mladino meščanske, obrtne in trgovske nadaljevalne šole v ponedeljek dopoldne v telovadnici meščanske šole. ^ijaki so e-citirali več prigodnih pesmi, slavnostni govornik strokovni učitelj g. Kar-' je v lepih besedah pojasnil pomen prosve-titelja sv. Save, ravnatelj Lajovic je položi! obrtnemu naraščaju par toplih besed na srce in pozival mladino, naj se v svojem srcu zaobljubi hoditi po stopinjah velikega svetnika. H koncu so zapeli vi dijaki in vajenci državno himno. č— Čajanka Kolašic. Nedeljska čajanka, ki so jo priredile naše vrle Kolašice pod vodstvom svoje predsednice ge. Anke Po-lakove, je bila v vsakem oziru lepa prireditev, ki bo udeležencem prav do'go časa ostala v sipominu. Tržiške dame in "ospo-dične so številnim gostom stregle s prisrčno ljubeznivostjo, čajanko so posetile tudi kranjske Kolašice pod vodstvom predsednice ge. dr. Snbotijeve, ki so se o prireditvi izrazile zelo simpatično. Za zabavo ie skrbela tudi domača -odba tamburašev, ki je vsakogar zadovoljila. Iz Kostanjevice ko— Občinska uprava. Občinski odbor bo imel svojo sejo v nedeljo 2. februarja. Na dnevnem redu je malo točk, predvsem volitev članov v nove šolske odbore Ko-stanievica, črneča vas. Št. Jernej, Sv. Križ in Zameško, dalje en sprejem v občinsko zvezo, ena podelitev ufeožne podpore in končno sklepanj« glede prodajne cene dela občinskega vrta v stavbne namene, s čimer bi bilo občini prihranjeno zidanje stanovanj učiteljstvu. Stanovanje za okrožnega zdravnika bi po tem načrtu postalo prosto in bi tako megla občina pridobiti najmanj tri učiteljska stanovanja, možno pa tudi štiri, kar bi se izpopolnilo s stanovanji, ki so na razpolago v šolskem poslopju, da bi bilo vse učiteljstvo pod streho. Glede dne 29. decembra sklenienega občinskega proračuna z a leto 1930 je bilo, kolikor nam znano, vloženih dvoje pritožb, in sicer cd zasebne strani proti zgraditvi novega vodnjaka v bližini občinske hiše in pritožba gostilničarske zadruge proti previsoki odmeri občinske trošarine na vino, preti občinskim nakladam na pivo in žganje, kakoT proti novim taksam za no"ni ^bisk gostiln in igranje kart in še nekaj drugim sklepom. ko— Gasilnegn društva občni zbor se bo vršil v nedeljo 2. februarja ob 14. z običajnim dnevnim redom. Pri tej priliki je želeti, da si preskrbi društvo agilnega tajnika, ker je sedaj brez njega. Iz Hrastnika h— Sleparija. Mlekarici B. iz Praprotna je šlo za denar bolj t-do Mleko je jemala cd Ljudi kar na »suho«, ko pa je videla, da bo vseeno enkrat treba plačati, si je izmislila zvijačo: Fingrala je tatvino T-dila je, da ji ie bfl ves denar pokraden Dognalo se je, da je nameravala poedince že večkrat na ta način glede plačil pomiriti. Sedaj so ji postala tla prevroča in je pobegnila, Zasleduje jo orožništvo. Iz Ptuja j— »Radikalna kura« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča bo v ponedeljek. 3 februarja. Uprizorila se bo nova izvirna burka s petjem in orkestrom ljudskega dramatika Rudolfa Dcboviška »Rad,kalna kura«, ki je zaradi svoje ve'ezabavne vsebine, prijetne muzike in neprekosljivega nosilca glavne vlofie g. Josipa Daneša napolnila v Mariboru hišo za hišo s kar največjim uspehom. Iz Dobove d— Pravilno ime vasi Med vojno pokvarjeno ime Loč je končno popravljeno v Loče. To sklepamo iz novega napisa na kažipotu iz Dobove v Loče. Lepo je, če je to povzročila pristojna oblast, še lepše pa, če so popravili to ime domačini sami. Iz Murske Sobote pm— Centratni antitrahomski im'->ulato rij v Murski Soboti. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je odobrilo ustanovitev Centralnega antitranemskega ambulatorija za Prekmurje s sed '>.-m v Mu-ski Scboti pod vodstvom zdravnika dr. Josipa Pečana. Poslovni-e v ambniato-riiu se prične takoj. Trab -maši se bodo zdravili v ambulatorju br -zplačno. pm— Poroka. V nedeljo se je poročil v tukrišnji katoliški cerkvi okrajni gozdar g. Lo'ze Mušič s privatno uradnico gdč. Boži Hoverjevo Obilo sreče! pm— Plesna šola Sokola bo pTredila 12. februarja v veliki dvorani Sokolskega doma čajanko z večiim sporedom Vpisanih ie 80 članov in članic. Tako velikega števila obiskovalcev dosedaj še ni imela nobena tukajšnja plesna šola. pm— Miss Prekmurje. Ni še bilo volitve miss v Murski Soboti, o kateri bi se toliko debat;ralo, kakor o sedanji. Ne vemo, da se ljudie zgražajo nid n^in^m volitev, še drufia pritožba se sliši. Lmdie dolnje-'endav^kega okraja se ne udeležuieio Hi-ka;šnih veselic, razen kak;h pet mošk;h. Tako seveda odp^dp^o iz konkurence dol-nielendavske pospod'"ne To bi pa lahko imelo p^sled^o. di b' kdo nvslil: tam ni lep:h deklet. Bol'še bi h;!o da bi vo'ili samo miss te p^redi^ve Drugače bo treba naslov »Mis Prekmurje« sprejeti z rezervo ... GOSPODARSTVO Lep uspeh sejma s kožuhovino Ljubljanski sejmi za kožuhovino, ki jih prireja vsako leto po dvakrat »Divja koža« skupno z Ljubljanskim velesejmom, napredujejo od leta do leta in prinašajo lepe dohodke predvsem našemu poklicnemu lovstvu. Ti sejmi so urejeni po vzorcu svetovnih kožuhovinastih tržišč in v tem leži predvsem njihov uspeh. Kikovost blaga je bila letos srednja, vendar slabša nego lani, in sicer zaradi pomanjkanja mraza. Ponudba pa je bila znatna in večja od povpraševanja. V ponedeljek 27. t. m. so se vršile na ljubljanskem velesejmu samo prodaje v prostem prometu. Trg je bil dobro založen in se ceni, da se je prodJo v detajlu na triletrt milijona dinarjev blaga. Cene v prostem prometu so bile nižje kot pa drugi dan in tretji dan na dražbi. V prortem prometu se je doseg o za kuno zlatico 750 — 900 Din, za kuno belico 700 — 800 Din, za zajce 13 — 15 Din, za veverice 3 — 4 Din, za bele podlasice 40 — 50 D n. za divje mačke 90 — 100 Din, za vidre 600 — 800 Din. za poliske lis:ce 300 — 350 Din za gc-ske lisice 350 — 420 D'n, za dihurje 150 — 180 D'n, za jazbece 75 — 80 Din in za medvede do 2000 D'n. Na dražbah 28. in 29. je bilo izdraženih 819 partii lisic, 53 partij kun zlatic, 33 partij kun belic, 57 partij dhu-jev, okrog 8000 komadov veveric, 55CX) kom zajcev itd. Za polhe, krte in rjave podlasice ni bilo zammanja. Kupcev je bilo polovico i7 naše dričave polovico pa iz Avstrije, Nemčije, Italiie in Anglije. Pri teh dražb-h se je posredovalo za 316 prodajalcev. Dosežene so bile naslednje cene: kune zlitice 930 — 1275 D'n. zajci 16.50 Din (za škart zaice ni bilo zanimanja), veverice zimske 4 Din ("letne brez vrednosti), kune belice 740 — 910 D:n, domači zajci 12 D'n za kg, domače mačke po 10 D'n, be'e podlasice 60 Din, divje mačke 100 — 135 D'n, v-^e 640 — 900 Din, poljske lisice 310 — 420 Din, gorske lisice 350 — 460 Din. gorske lisice glave (posebno lepe) 500 — 550 Din, d hurji 140 — 200 Din, jazbeci 89 — 93 Din, srne letne 17 Din, gamsi 30 Din. Vse to so cene za komad in za cele, prvovrstne kože. Iz teh cen je razvidno, da so dosegale mednarodno notacijo od nrnulepa tedna v Leipzigu, deloma pa so jih tud> prekoračile. Prihodnja dražba se bo vršila 25. marca t. 1. — Licitacija za zakup veleprodaje soli. Včeraj se je pri monopolski upravi v Beogradu vršila licitacija za velezakup soli v posameznih banovinah. Ponudbe so bile predložene v tako ogromnem številu, da je bila komisija ves dan zaposlena samo s tem, da je odpirala ponudbe in jih vpisovala v zapisnik. Zato bo rezultat znan šele jutri. = Prijave in odjave trgovinskih in obrtnih obratov. V drugem polletju preteklega leta je bilo v Sloveniji prijavljenih 728 novih trgovin=kih obratov napram 916 v drugi polovici 1. 192S: odiavljenih pa je bilo 480 obratov napram 843 v drugem polletju 1. 1928. Število prijav kakor tudi odjav je precej nazadovalo, vendar pa je presežek prijav nad odiavami večji kakor v drugi polovici predhodnega leta; znaša namreč 248 nanram 7S v drugem polletju 1928. Zaradi velikega števila odjav v prvem polletju, imamo za vse preteklo leto za 132 odiav več, kakor prijav, dočim so do leta 1928 prijave znatno presegale odjave. _ Meteorološki *nvod v Vremensko poročilo 29. januarja 1930. Višina Kraj | Ca« Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Saraievo Dubrovnik Sknplfe Solit 8. Barom. 7r4 7 7551 /543 755-6 ■54-3 /6 0 748-7 m t* Tempe* m 6 90 4 •00 6 9 9- 75 6 90 5* 100 P- 5 Miier vetra in bruna v m in eeb mirno N 2 m;rno SE 4 mirno mirno SE 14 J- 10 10 10 10 10 10 »arometra 80!"' in .................. —»»«« Padavin« vrsta Najvišja temperatura dane« v Ljubljani +7.6, najnižia +5 2. bolnce vzhaja ob /.23. zahaja ob 17 4 i,, „ , cT/ l ■ , Dunajska v™..«*, MM,ed J&, i ^ tadl p.darine, La- hek padec temperatura » mm do 7 ure - 9 0 2 1 0 02 1 0 10 — Obrtnih obratov je bilo v drugem polletju pret. leta prijavljenih 1269 (II. poli. 1928. 1345), odjavljenih pa je bilo 655 obratov (SC9). Za vse preteklo leto dobimo presežek 1064 prijav nad odjavami. = Osnovanje Saveza ">e!etrgovcev manu-faktnrncga blaga. V nedeljo se je vršila v piosiorih zagrebške Zbornice za TOI anketa veletrgovcev manufakturnega blaga iz vse države, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi posebnega saveza. Dosežen je bil popoln sporazum in bodo pravila v kratkem predložena na odobrenje trgovinskemu ministrstvu. Trgovec Aea Dinič iz Beograda je opozoril, da se bo moral savez boriti proti metodam domačih tekstilnih tvornic, ki prodajajo blago tudi najmanjšim odjemalcem in tako škodujejo veletrgovini. Obrazložil je 'udi svoje stališče proti previsoki cariuski /■aščiti tekstilne industrije. = Financiranje konsuina v Zagrebu. Prodajna zadruga detajlnih trgovcev v Zagrebu, ki ima namen organizirali in financirati detajlno trgovino na obroke in je bila usianov-ljena po vzorcu ljubljanske »Kreditne zadruge delajlnih trgovcev«, je imela že v prvem letu obstoja prav lepe uspehe. Iz podatkov, ki so bili iznešeni na občnem zboru je razvidno, da je ta zadruga v pret. letu podelila 3292 nabavnih kreditov za skupni znesek 6 milijonov Lin. Cisti dobiček je dosegel 200.610 Din, stanje dolžnikov pa ie znašalo koncem leta 2.8 milijona Din. Zadrugo ie kakor znano ustanovil in organiziral ravnatelj g. Bogadv. = Zrnu no povečanje vlog pri zagrebški Gradcki šted.onici. Gradska štedionica v Zagrebu be.eži za preteklo leto znatno povečanje vlog, in sicer za 70 milijonov Din. Koncem 1. 1926 so znašale vlege 206 milijonov Din, koncem 1. 1927 275, koncem leta 1933 323, koncem preteklega leta pa 402 milijona Din. Tekom treh let so se torej vloge podvojile. Prirastek vlog je bil lani znatno večji nego predlanskim. = Samopomoč obrtnikov. Preteklo nedeljo se je vršil v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani ofo&ii z-bo.r s Obrtniške samopomoči Zveze obrtnih zidrug«, ki ima namen svojce,m uimr!'i'h članov-obrtnikov izplačati podporo odnosno posmrtnino v višini 3000 Din. Za naše obrtništvo je veilike važnosti ta socialna ustanova, na katero opozarjamo ob te»j pn:l:,ki vse one obrtnike, ki jih Obrtniška samopomoč še ne šteje med člane. Občni zbor je otvoril načelnik g. Milko Kraipež, ki je v svojem govoru poudaril pomen društva im ugotovil u,gwino stanje blagajne. Društvo je imelo koncem preteklega leta 672 plačujo-čth članov, smrtnih slučajev pa i-e bilo na srečo le 26. Prispevki članov so znašali lani 143 700 dinarjev, pos>mrtr.;'n pa je bilo izplačanih za 82 tisoč 800 Din, taiko da s« je skupno društveno preimožemie .povečalo na S2.S00 Din. Letna članarina društva znaša 20 Din. mesečni prispevek pa zaenkrat nespremenjeno 10 Din. Oibčni zbor le tudd sklenil povišati do konca leta posmrtnino za 10 odstotkov na 3300 D«n. — Podružnica Jugoslavenske banke, d. d., Ljubljana (centrala v Zagrebu), ipodružarce: Beograd, Brod na Savi. Crikv-eurca, Kaitovac, Novi Sad, Osijek, Sem bar. Stari Bečej, Subotica, Sušaik, Varaždin, Vu.kcvar. delniška glavnica in rezerve 133 milijonov dinarjev, vloge okrog 430 milijonov dinarjev, uradu je od 27. Januarja t. L v novih prostorih na Dunajski cesti št. 7. Gospodarski krosi se opozarjajo na to, da more ta zarv-od zaradi odiiičniih z/vez v tuzerost-vu in inozemstva vse poverjene mu transakcije izvršiti najhitreje in na.jkulantnejše. = Avstrijska trgovinska bilanca pasivna za 8 in pol milijarde dinarjev, h pravkar objavljenih podattkov o avstrijski z u nam; i trgovini }e razvidno, da }e imela Avstrija tudii v preteklem let« ogromno pasivnost v trgovinski bilanci, ki znaša 10S4 nrlijonov šilingov aii 8.7 milijarde dinarjev, napram 1063 milijonov šilingov v letiu 1928. Uvoz je znašal 3277 milijonov š:iinsov (1928. 3317 milijonov), izvoz pa le 2X92 milijonov (192«. 2249 milijonov). = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. fdbruaria ■ponudbe glede dobave 670 komadov prašn;c. do 11. februarja glede dobave 60 m jeklenih cevi; gradbeni oddelek do 7. februarja ponudbe glede dobave triročnega signala ter glede dobave bloč-nega kabla in kabelskb rmnf; prometno-komerci-jelni oddelek pa do 12. februarja pomidbe glede dobave tiskarskega materijala ter glede dobave 1,000.000 komadov viniet. (Pogoji so na vpogled pri omenjeuv'h oddelkih). — Vršile se bodo naslednje ofertahie l;c'rtacije: 8. februarja pri gradbenem oddefiru Direkcije državah železrrc v Sarajevu glede dobave gumijevih Spiralnih cevi, holendenrjev in polnilcev: 18. februarja glede dobav« sanitetnega materijala. 55 000 kolut telegrafskega traku, 2500 kg modre gatice ?n 45 fcg indigo barve; 19. februarja pri direkciji pomor- skega prometa v Splitu jede dobav« kovinske^ materijala; 21. februarja pa pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave sisnakft naprav. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI) — Dne 8. februarja se bo vrščte pri računsko-ekonomskem odde'5t.u ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna lici.tac'ja g le d-e dobave avtomobilskih gum. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku, Masarykova uiica 2). BORZE 29. januarja Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik. z'asti v devizah Dunaj in Praga. Tečaji deviz so 06tali z malimi spremembami nespremenjeni. Med efekti ie bila Kranjska industrijska zaključena po 225 Trbcveliska pa se nudi po 490. Na zagrebškem efektnem tržišču onažamo že nekaj časa popuščanje tečaja 7% invest'c. posoi5ia, ki ee je danes trgovalo že po 82 rspram 85 koncem pret leta Temu nazadovanju je vzrok okolnost da je tečaj 7% Blai-rovecra posojila nižji. Tečaia obeh papirjev oa s'a se že precej približala drug drugemu, kajti 7%. Bkrrovo posojilo je bilo danes zaključeno po 79 75 (brez kupona), zaključku 82 v investicijskem posojilu pa odgovarja po orlb;tku narasle vrednosti kupona tečaj 80.25. Razlika znaša torej le še pol točke Vojna škoda je za aranžma notirala 440 de nar trgovala pa se je za februar po 413—414 in za marc po 416-417.50 V bančnih vred notah so tečaji zaradi bližnje objave bilanc prilično čvrsti ter je prišlo do prometa v Union banki po 203. v Jugobanki po 86 in v Zemaliski po 130. Tudi Narodna banka noti-ra nekoliko višje. V industrijskih vrednotah ni bilo prometa. Drvi/p in rslirf" Ljubljana. Amsterdam 22.795, Berlin 13.5425—13.5725 (13.5575) bud m-pešta 9.92 Bruselj 7 90114. Curih 1095 9. Dunaj 796.86 do 799 86 (798.%) London 276. Ne\vyork 56.63. Pariz 222.80. Praga 167.47—168.27 (1*7.87). Trst 295 ^T SO f™ 8n"> Zagreb. Pariz 22180 — 223 80, London 275.60 — 276 40. Newvork 53 53 -56 73, Mi lan 295 84S—297 848. Berlin 13 54 % do 1357K, Dunaj 796 833 — 799.833 Ziirioh 1094 40-1096.40, Sofija 41.5, Praga 167.442 do 16S242. Cnrih. Zagreb 9.12875. Pariz 20.3325. Lon don 25.1875 Newvork 517 75. Bruselj 72 10, Milan 27 09. Madrid 67 25 Amsterdam 207 975 Berlin 123 69, Dunaj 72.8K5, Sofija 3 745, Praga 15.3175. Varšava 58.05, Budimpešta 90 52, Bukarešta 3.075. Dunai. Beograd 12 49875 _ 12.53875. Ber lin 169 40 _ 169.90. London 345025 do 34 6025, M'km 37 105 — 37-205, Ne\vyork 709 — 711.50, Praga 20 9725 — 21.0625, i Efekti. LjiiMiana fVMska 170 L^bVmska kreditna 125 den., Praštediona 925 denar Kreditni zavoar, Trboveljska 490 bi.. Kranjska industrijska 225 zaključek Zagreb. Državne vrednote: Volna š'-Mn aranžma 440 eten., za februar 414 — 424.5. za marc 416.5 — 417.5, investicijsko 82.625 do 82 75. agrarne 51 — 52, 7% Blair 79.5 do 80, 8% Blair 895 — 915: bančne vrednote: Praštediona 925 — 930. Srpska 162 denar, Zemaljska 130 _ 132 Narodna 8300-8400, Union 203 — 206. Jugo 86 — 88. Ljubl-anska kreditna 125 den., Narodna šumska 30 bi., NaSioka 1620 bi.. Gutmann 1S5 _ 190. Sla-veks 89 90, Slavonija 200 denar, Drava 305 den., Šečerana 390 — 395, Ljevaoni^a 180 — 210, Brod vagon 125 — 130, Vevče 125 den., Dubrovačka 430 den., Trbovlje 492.5 — 495. Beograd. Vojna škoda 441 — 4425. za februar 413.5 — 414, investicijsko S2.5 zaklj., Blagovna tržišča Jajca + S trž'*šča J?.fc. Zalege kowservnnwrh jajc v inozemskih hladilnicah pritiskajo spričo povečane produkcije svežega blaga pri dalje mftem vremenu še vedno na cene. Pri nas je cena popustila že pod 1 dinar in se blago kupuje celo txi 85—95 par za komad. Če bo vreme dalje tako toplo ni izključeno, da bo cena ponorvmo popustila. I »»c -}- Ljubljanska borra (29. t. m.). Tedenea za les mlačna. Za.kljueeni so bili 3 vagoni desk. smreka — jelka. Povpraševanje je za ca 100 m» jelovih hlodov (9—18 m dolžine. 25 -55 cm debeline), za večjo množino hrastovih dog (samo klanih, 1.15 m dolžine in 40 mm debeline) ter za jelove trame (na živ rob rezane, monte v predpisanih dimenzijah. vsega 5380 komadov odn. 561.000 m3). Nudijo se hrastove podnice (43 mm, 19—28 "m 2.65 m) in tranri (8/8 ter 8/10 franko vagon meja Djevdjelija). Žito. Žitni trg (?9. t. m.) Navzlic mlačne ši tendenci v Budimpešti je bil na našem žitnem trgu danes promet pri dalje čvrsti tendenci zelo živahen. Za april se pšenica trguje po 235. nudi pa se po 240. Proaiptna gornje baška pSenica stane trenotno 220 fco nakla laL postaja, v okolici ^Tr.bi ri in Starega Sivca pa zahtevajo 225 Din, dočim se nudi denar po 220. Za moko je dalje veliko ?anr^D'a"otn e gotski bogataš Mohamed Sidi. Pri zacarinjenju prtljage so našli uradniki med drusrim 45 cm dolgega mladega krokodila. Zaman so ugibali kak^ era yprgrr:W Napr>ic]ed so ga oprostili pristojbin, toda pod pogojem da bo kmalu odletel naprej v svojo vročo domovino. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Četrtek. 30. januarja. LJUBLJANA 19.30: Reproducirana glasba. — 13 Napoved časa. borza, reproduci-rana siaSba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18 30: Dr. Bohinec: Žitnice sveta. — 19-Srbohrvaščina. — 19.30: Terenski nreirk-d — književni pregled. — 20: Koncert godbe Dravske divizie: VVagner ev večer. — 22: Napoved časa in poročila. — Koncert radio-orkestra. Petek. 31. ianuaria. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas-ba. — 13: Napoved časa. borza, reproduci-rana sda;ba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30. Slike iz zgodovine umetnosti. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Italijanščina. — 20: Koncert »šramel-kv^rtets«. — : Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Morsejevi znaki. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio-orkestra. — 18: Lahka cLsba. — ?0- Konce« radio-kvir+n. ta in petje. — 21.10: Poročila. — 21.20: Koncert orkestra. — 22: Lahka glasba na dude. — ZAOREB 123'V Repr-^. glasba. — 17.30: Kcoenrt r.-orkestra. — 20.30: Koncert koTTorne glasbe. — 22: Reorod. glasba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. _ 19.05: Lahka godba orkesira. — 20.15: Ba-enova »Kavina kantata«. — 21: Godba za ples. — 22 75: Moderna glasba. — R*?NO 16.30: Popoldanski koncert. — 1905: Koncert iz Prage. — 20.15: Program iz Prage. — 21: Večerni koncert. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Reproducirana glasba — 16.45: Glasbena akademija. — 20: Koncert: Umberto Urb?no. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 18: Mladinski program. — 19: Pevski koncert. — 19.30: Reprod. glasba. — 20.30: Opereta. — Zabaven program. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Ves program iz Stuttgar-ta. — LANGENBERG 17^0: Večerni koncert. — 20: Mešan glasben' večer — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16: Koncert iz Frankfurta. — 19.30: Italijanske ari e in pesmi. — 20: Koncert fflharmon;č-nega orkestra in sohstov. — 22.15: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Violinski koncert. — 19.50: Zborovski koncert. — 20.30: Simfonični 'azz-orkester. — Ciganska godba. — LONDON 20.45: Koncert. — 21: Prenos simfoničnega koncerta._ ŠAH Partija Aljehin-Niemcovič v San Remu Aljehin igra v Sa.n Remu kakor more igrati !e svetovni prvak. V 3. kola v francoski partiji je sijajno nadigrafl Niemcaviiča. Beli: dr. A. Aljebin. Črni: A. Niemco-vič. 1. e2—e4 e7—e6 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—c3 LfS—b4 4. e4—eo c7—c5 5. Lol—d2! SgS—e7? Niemcovič, ki je vendar tako dober poznavalec francoske igre, dopusti svetovnemu prvak1«, da s skakačean zasede važno polje 461 To je karakteristična siabost otvoritve črnega. Moral bi igrati &7—af>. kar je običajno in potrebno in bi ga oprostilo mnogih tečaiv, ki jih prinaša oster napad na damskem krčita. 6. Sc3—•b5 LXd2+ 7. DdilXd2 0—0 8. c2—c3 b7—b6 9. f2—t4! Lc8—a6 10. Sgl—f3 DdS—d7 11. a2—a4! --- Že sedaj kaže kako bizarna ie strategija Niam-ooviča napram solidni, smiselni igri belega ter izgublja vsako m:,kaiviiost in kar je še hoijše, v praktičnem o®;ru vsako smiselno vrednost. M. — — — SbS—c6? Zopet pogrešno! Mnoigo ugodnejše ie takoi c5—c4, pozneje je to nadaljevanje naibrže že pr--kasno. Crnii odpre belemu radi nervoznosti še c linijo. 12. b2—b4! c5Xb4 13. c3XW La6—b7 14. Sb5—46 f7—f5 15. a4—a5 Se7—cS? Na bXa5 bi sledilo b5 in nato TXa5. 16 Sd6Xb7 Dd7Xb7 17. ao—a6 Db7—i7 Zanimivo je, kako beli preganja črno da-mo. V naslednji potezi se pokaže 'izredni čut svetovnega prvaka za pozicijsko igro. 18. Lfl—b5! Sc8—e7 19. 0—0! --- ŠeJe v 19. potezi rošada, AJjehin igta pač po svoje! h7—h6 TiS—cS Di7—eS TaS—b8 Tc8—c7 19 .--- 20. Til—cl 21. Tol—c2 22. Tail—cl 23. Dd2—e3 24. Tc2—c3 --- Beli pripravlja svoji dana pot nia cl. 24 .------De8—d7 25. Tel—c2 KgS—iS 26. De3—cl — — — Črni skakač na c6 je popolnoma v kleščah, rt katerih ni re-5 :ve. Črni kralj hiti na pomoč. Groz! namreč z La4 in nato b4—b5 zguba figure. 26 .------TbS—cS 27. Lb5—a4 b6—b5 Odvrne sa,mo za kratek čas grožnjo b4—b5. 28. La4Xb5 KiS—eS 29. Lb5—a4 KeS—dS 30. h2—h4 se vda. Zelo interesantna poz/cija! Klniib delovanju vseh figrr črnega, ni rešitve, kajti Niemooviču moča zmanjkati potez in beli si pridobi odločilen tempo. Skakač na c6 pade, ker jc nemogoče preprečiti potezo b4—bo. Dopisi FARA NA BLOKAH. Pretekli teden se je odpravilo več fantov s trebuhom za kruhom na Francosko. Kmet iz Nove vasi vul-go Striček je dal pred leti vse posestvo v naiem in odpotoval za boljšo srečo v Ameriko. Lani se je vrnil v rojstno vas razprodal vse. kakor stoji in leži, pa odrinil naza' v Zedinjene države. Tako tonejo naš-i izseljenci v angleškem moriu. Vas Fara silno pogreša zdrave pitne vode,. Potok, ki teče mimo vasi, nam ne nudi po higijenskih predpisih potrebne Pijače. Sprožila se ie misel in se :e je vse z vnemo oprijelo, da bi si napravili vodovod, kakršnega ima Nova vas. Ker je zdrava pitna voda tako v ljudskem kakor tudi v državnem interesu potrebna kulturna naprava, upamo, da bo po odločiln'h faktorjih ustreženo naši želji. Lani so tičale vasi globoko v snegu, letos smo pa vsa: doslei tako rekoč brez njega. Lahko pa še zapade. In tedai bomo povabili ljubljanske smučarje, da nas posetijo v kar največjem številu. ARJ.4 VAS pri Petrovčah. Pri požaru v noči od torka na sredo 22. t. m. v Pe-trovčah je prispelo domačemu gasilnemu društvu več sosednjih društev na pomoč. V dolžnost si štejemo na iskreneie se zahvaliti g. Kosciiieriu, načelniku celjskega gasilnega društva, žalskemu in ložniškerr.u ter vsem ostalim društvom, ki so s svoio požrtvovalnostjo dokazali, da pravilno razumejo društveni klic: »Na pomoč!« — kadar je treba pomagati bližnjemu v nesreči. Le požrtvovalnemu delu vseh se je zahvaliti, da se ie požar lokaliziral in da niso doživele Petrovče še večje nesreče. —• SREDIŠČE OB DRAVI. Kakor vsako leto, bo priredilo tukajšnje Obrtno društvo tudi letos svoj plesni venček na Svečnico v Sokolskem domu. Prireditve Obrtnega društva so se v teku let našemu občinstvu zelo priljubile, ker so vsako leto najlepša in najzabavne'ša plesna prireditev v našem trgu. Tudi letošnja ne bo zaostala. Priprave so v polnem teku in ako sodimo Po zanimanju, ki vlada pri nas in naši okolici za obrt.ii plesni venčeik, smemo pričakovati rekorden obisk. Pripomnimo, da bo letos srečolov izredno dobro založen z na'-lepšimi dobitki, izdelki domačih obrtnikov. Da bo vinska kapljica prvovrstna in isto-tako pecivo, nj treba niti omenjati. Za po-vratek posetnikov iz oklice bo na razpolago avtobus. POLJANSKA DOLINA. Naš Sokol priredi v Sokolskem domu na svečnico ob 4. popoldne veseloigro »Nocoj bo prav lep večer« in pa »Gospa Kordula«. Po igri bo prosta zabava s plesom. Udeležite se prireditve! — Ljudje se zelo pritožujejo zaradi premilega vremena. Mnogo rajši bi imeli primeren sneg in neka' mraza. Mnogo dela, ki je čakalo na zimo, oziroma na sneg, zastaja in ga ne bo mogeče izvršiti. Posebno občutijo to delavci, ki so zaradi mile zime ob zaslužek. Naše ceste pri tem zelo trpe. Treba jih bo dobro nasuti. Sploh bi bilo potrebno posvečati več pozornosti našim cestam, ki so deležne izredno velikega prometa. VOJNIK. Gospodinjska nadaljevalna šola v Vojniku bo priredila na svečnico ob 15. v posojilniški dvorani Roševo igro »Pri Brodnikovih« s petjem in šaljivim plesnim nastopom. Čisti dobiček igre ie namenjen za nabavo kuhinjske opreme, zato prosimo obilne udeležbe. !! SEDAJ JE PRILIKA !! 20°lo kronske bone Jle ther & TSufic o šsfuhKatt*, @*ešeittcva ul. Telefon -tev. S5»8 408 Le še krat k čas bomo vnovčevali pri memalnici I i Najsolidneje in najhitreje Vam izvrši vse posle, ki spadajo v področje žaspndnrsHe Irlormnclltiie in posredovalne pisarne Milan Ciiiierman, Ljubljana Kongresni trg 1, Kazino II. nadstropje CENE MALIM OGLASOM. Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutra*. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 0€dor hoče da mo tnu po a!jo po poiti namtoo ali GaGo drugo informacijo iicoco mo tnalih oglasov naj priloži v atnatnGah oicer no ho profol odgovora t * m CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin takoj oddan:. Naslov pove Oglasni oddelek ^Jutra«. 3166 Stanovanje sob« in kuhinj« odda Kome!, Zg. Šiška 176 — Ku-sovo polje. 3137 Stanovanje 3—4 sob iščem za pozneje v strogem centra mesta. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »1 sobo za pisarno«. ' 3197 ■Tirafrvv Pisarniško moč a perieKtn.m znanjem slovenske tn nemške ste.no-gralije iščem za Mar.bor. Pismene ponudbe na podr. »Jutra*, Maribor, pod »Perlektna 4<. 338!) Strojnik dobe- in zanesljiv dobi elužbo Prednost imajo tisti, ki so že bih v usnjarski tovarni. Naslov v ogl. •ddelku »Jutra«. 2351 Klepar, vajenca s oskrlo v hiši .-prejme Canč-or Pavel, Litija. 3093 inteiigent. gospoda srednjih let. za poset boljših privatnih strank iščemo preti visoki proviziji in pogojni plači. Ponudbe na ogla*ni oddelek Jutra pod šifro »X. i'.« 3052 Pek. pomočnika »ladega. zmožnega prod pečjo, iščem za takoj- — Prodnopt. imajo vojaščine pr/jsti. Ponudbe na oglasni odd-elek »Jutru pod Šifro »Peke. 3050 Trg. pomočnica S dveletno pra. so v mešani trgovini, dobi takoj mesto na deželi. Informacije daje g. K^zole, trgovec — Brezno, Rimske Toolice. 3028 Prodajalko rlarejšo in z več'et.nimi spričevali sprejmem v trgo-vrco me?anega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«. 3023 Koncipijenta • sodno prakso ter nekoliko odvetniške prakse sprejme odvetniška pisarna na deželi. Reflektira ,-e v prvi vrsti na ponudnika iz okoliša okrož. sodišč Maribor ali Celje. Ponudbe z navedbo prakse. osebnih por'atkov in zahtevkov ee naj blagovolijo poslati na eg'as oddelek »Jutra« pod »Praga 76«. 2329 Trg. učenca • potrebno šolsko prediz-ohrazbo, z znanjem nemščine in lepega vedenja, sprejmem Dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. z mešanim blagom«. 20« Trg. pomočnika mešane stroke, perfektnega manufakturista in računar-ja. z znanjem n e m S č t-ii e sprejmem Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in plače pod »Mesto na de-že'i« na oglasni oddelek »Jutra«. 2043 Več prvovrstnih mizar, pomočnikov sprejme tvornica pohištva I H'-r«e, Liubljana. Dvorni trg t. ' 3150 Vajenca pridnega sprejme sedlar S. Kralj, Železniki. 3033 Avto-mehanikaria starejšega, z najmanj t-ri-do petletno prakso. z dobrimi spričevali, sprejmem. Naslov v oglasuem odd«!' u »Jutra«. 3132 Perfektno kuharico z večletnimi spričevali išče zelo dobra rodbina (2 osebi) v Beogradu. Voditi mora kuhinjo popolnoma samostojno. Starost 30—35 let. Začasna plača 700 Din. Ako oseba ustreza zahtevam, se ista zviša na S00 Din. Ponudbe na naslov: Ludvik Plavšak, veleposestnik. Sv. Jurij ob Taboru.. 3136 Pletiljo na pletilni stroj za krožno pletenje sprejme Tohna — LJubljana, Mestni trg 25/1. 3179 Ključavničarskega vajenca močnega sprejmem takoj. Hrana in stanovanje po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3168 2 natakarici (donašalki) z večletnimi spričevali sprejme restavracija »Zvezda«. 3174 Zobotehničarko sprejme dr Mirko Blum. zobozdravnik, Ravna gora, Gorski Rotor. Informacije daje O. Golob, Dentaldepot v Ljubljani. 3213 Trgovske potnike spretne strokovnjake v na-nufakturi, v svTho obiska privatnih strank iščem za jakot proti fiksni plači in proviziji. Naslov pove ost!. ddelek »Jutra«. 3045 Vajenca pridnega ir, poštenega Z3 zlatarsko obrt išče K.ijo Delič. zlatar. Vidovdanska cesta 2 2028 Praktikantinjo eprenue zavarovalnica. Ponudb« na o?la«ni odd»lek •Jutra« pod šifro »Vestna«. 3114 Služkinjo Jei zna samosto^n-j kuha-ii flprejme takoj majhna družina. Prednost v staro ti okro? 40 let. P'ača po dogovoru Ponudbe na naslov Troha. učiteljica v Zavrcu nri Ptuju. " 3133 Potnika čevljarske stroke — dobro vpel:anega sprejme tovarna čevljev. Ponudbe na o;r'as. o+delek »Jutra« pod šifro Verzi ran potnik«. 3185 * (<*• «> d Dobre zastopnike (potnike) za obisk privatnih strank, za Ljubljano in okolico sprejme takoj vodeča tvrdka. Pismene ponudbe na og'.•vsili oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zastopnik«. 304.1 Zastopnika za prodajo garantirano angleškega sukna za go-pode in ostalega manufakturnega blaga, sprejmem za Ljubljano -n Gorenjsko Prodaja tudi na odplačilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana-Gorenjsko«. 2305 Pletilja ki izdeluje vsakovrstne solidne pletenine. ?pre;me delo na dom Ponudbo pod »Solidno delo« na nodruž-nico »Jutra« v Mariboru. 3207 Zastopstvo za v vseh državah Evrope patentirani in že na i 14 let najbolje uvedeni stavbni materija! oddamo za dravsko banovino Znanje slovenščine in nemščine je pogoj in je treba dokazati najboljše stike z vsemi ' rogi stavbno stroke Ponudbe pod »J. W.« na or!% «. šepnil Lisko, najmlajši izmed miškov. »A kako?« — »Jaz pa vem,c je zacvilil Vrtire-pek. »Cvetlični lonec mu vrzimo na slavo !< Na omari je namreč stal velik cvetlični lonec Miški so ga jeli porivati n - vSf. ,,r ,,re_ Lahek posel to ni bilo, a počasi so vendarle spraviti lonee do roba in tedaj — tresk! — joj, joj! _ je padel lonee tatu ravno no slavo, da so se črepinje kar razpršile po sobi. >Kdo pa je?« je zavpila sfara ženica, ki fce je prebudila od tega ropota. Perfektna stenografinja in strojepiska z 8 letno prakso, išče službe za takoj. gre tudi na dežeVi. Ponudbe na og! odd. »Jutra« pod »Za vsakdan ri kruh«. 3016 Mlad trg. pomočnik želi službo spremeniti Gre v mesto ali na deželo Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 2127 Službo kavarniške blagajničarke išče 32-letna gospa z vrE-letno pra'-so. povsem za-nesljiva. vestna in .poštena. Na-ton službe po dogovoru. Cenj-ene ponu-lbe na sni oddelek Jutra pod »Blagajnifarka«. 2102 Trgovski pomočnik špecevist. mlad. vojaičine proH. išče elužbo; ere tudi na deže'o Event. prevzame tudi kakšno zastop"tvo. — nonudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« no-i »Zastopstvo«. 3167 Mesto gospodinje želi stare.ša gospodična. -Dcpise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligentna«. 3139 Orožn, kuharica z večetnimi spričevali išče mesto pri orožnikih. Draine Cecili:a, Celje, G.avni tr? št. 12. 3203 Mesarski pomočnik išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 3211 Natakarica ki zna tudd šivati, išče službo v boljšem lokalu v Ljubljani ali izven. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 3310 Deklica stara 16 let. ki ima veselje do kuhinje, želi učno mesto a!i službo v kuhinji. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3077 Uradnik s sedemletno pi ara. prakso, z znanjem slov., nemščine, srbohrvaščine in ne-iaj francoščine ter pc-fekt-n«ga strojepisja, želi službo pri večjem podjetju — najraje denarnem zavodu. Blagohotne ponudbo na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Napredek« 3173 Hišo s 3 sobami, kuhinjo in vsemi pritiklinami, z vodovodom in električno raz vet-ljavo oddam takoj v najem Posestvo, 3 ha za-rejanih njiv, 2 travnika, hlev za 4—6 glav živine, cvent. tudi obrt stroj, pl-etiljstva (dva stroja na razpolago), 20 minut od postaje na Oo-renjsi em.' Predno-t ima tisti, ki plača najemnino za 2 leti naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra . 31G4 Obrtna hiša pri glavni cesti in v centru industrij, kraja Gnštanj naprodaj — Pripravno za vsakega obrtnika. Pojasnila daje posestnik Leopold čič, Guštanj. 31-iM Vogalno parcelo v Sp. Šiški prodam. Naslov v otrlasncin oddelku Jutra. 3192 Hišo z dvema stanovanjema in primernimi prostori za večjo obrt kupim. — Prednost ima center mesta. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Hiša 212«. 3212 Izložbeno okno ter izložbena vrata zaradi prezidave zelo ugodno prodamo. Istotam tudi dober štedilnik, zidan. Vprašanja pod »Prezidava« na opl. odd. »Jutra«. 2394 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam -o povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg do 180 Dir m čist beli puh kg po 300 Din L Brozo-vid. Zagreb Ilica 82. — Kemična čistilnica perja 262 Veseličnim prireditvam v mesto in na deželi priporočam nageljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom vnaprej po pust! Ivan Jemec. Maribor, Prešernova ulica. 873 Športni voziček zelo dobro ohranjen naprodaj. Ogledati med 4. in 6. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3112 2 nova fotelja ugodno prodam. Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra«. * 9145 Inventar za mlekarno naprodaj na Sv. Petra nasipu št. 53. 3047 Dolenjske lešnike razpošiljam v vsaki množini po Din 6 kg frank d po taja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Oleaniki 1929«. 3133 Elegantno kočijo skoraj novo. dunajski izdelek. za 2 konja, zelo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3034 Parcela ob najlepši izprehodni cesti Ljubljane, solnčna lega, nad 7'H) kvadratnih metrov, ugodnu naprodaj. Vprašanja pod »Lepa parcela« v ogl. odd. »Jutra« 2395 Lepo masko pcisiodim. Ljubljana, Valva zorjev trg št. 6, pritličje 3196 Lokal srednje velik, v sredin mesta iščem. Pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal za 1 maj«. 2349 Zobozdravniku so takoj na razpokigo zelo primerni prostori Vprašanja na ogla«n: oddelek »Jutra« pod »Atelje«. 2314 Strojno čevljarsko delavnico prodam e stanovanjem v isti hiš:, nrikladno tudi za dve družini. Klubička. Ma ribor. Vrtna 8. 2140 Majhno trgovino z živili prodam Ponudbe pod »Vpeljana« ua og'acni oddelek »Jutra«. 3158 Mizarsko delavnico kompletno z orodjem, dobro vpeljano radi odhoda prodam, event. tudi oddam v najem. Nas'ov v oglas, oddelku »Jutra«. 3129 Parcela sredi Mirja naprodaj. — Vprašanja pod »Mirje« na oglasni oddelek »Jutra«. 2360 Hišo z vrtom eno- ali dvodruž:nsko kupim v Ljubljani ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« &>36 Žaga med Celjem io Mariborom z vodnim pogonom, vene-cijanVa dva lista in cirku-lar z največjim kozolcem. 8040 m! zemljišča, zavoljo selitve zelo ugodno na prodaj. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2-164 Večje posestvo nrodarn blizu glavne proge Št IIi—Pesnica, 23 oralov (največ njive, sadonos. vinograd), go^pos'a hiša, več sob. nova vinifarija, ves inventar Poja-nila daje lastnik K.irl Lotz. že-ieznina. Maribor. 2108 'Ln^rpvr; Vsakovrstno zlato lupuje do najvišjih cenah Čer ne — juvelir Ljubljana. VVolfova ulica 3. 38 20% bone kupi in plača najboljo Oskar, Adamič, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 — »Sana«. 3099 20 % kronske bone prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 3153 Umetniške slike in stensko pende'-uro poceni prodam Na-lov v ojrl. oddelku »Jutra«. 3151 17? Od Torino Fiat 15 prodam različns- dele. električno razsvetljavo. (Boseh) gumi, obroče itd. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2165 Želzniške prage bukove lupim v vsaki količini, event. tudi stoječ hukov gozd za prage. — Ivan tTsenik, Ljubljana — Borštnikov trg. 3172 Brivski pomočnik izvrsten delavec v postrežbi ffo^ro^ov in ^am. i<če nameščenje za takoj. Dopise na na lov: St. Šchnur. Slav, Oraliovica. 2046 Prodajalka znčena mešane stroke, ki hi pomagala tudi pri gospodinjstvu, išč« primerno službo na deželi ali v metu. — Ponudbe prosi na ogias. odjelek »Jutra« pod »Začetek marca«. 3152 Družabnika a kapitalom, v svrho raz-šr'enja obrata išče krojaško podjetje v Ljubljani. Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravo podjetje«. 3122 Kot družabnik s 150.000 Din že-'i m pristopiti h kakemu podjetju. — Ponudbe na Ogla;, oddelek »Jutra« pod šifro »Resna ponudba«. 3219 VI hočete zidati? Načrti, proračuni :n nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« na og! oddelek »Jui.ra« 28 Amerikanci, pozor! Lepo vinogra i-ko posestvo naprodaj za 800.000 Di-n Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 3156 Lepo pohištvo spa'nico in jedilnico prodam. Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra« 3056 Spalnico kompletno, popolnoma novo. masivno. čreSnjevo, po-litirano prodam za 5200 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30S0 Pisalne mize rabljene kuidmo. Ponudbe na: »Centra«, Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 7,HI. 3177 Gostilno na račun išče mlad zakonski par za taftoj ali kasneje. — Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Prom >tna gostilna«. 3054 Osebno pravico dam boljši io pošteni osebi v najem, t kakem prometnem kraju, event. bi zalagal tudi s. vinom in jaoolč-nikom. Ponudbe na oglasni oddc'ek »Jutra« pod šifro »Sigurno«. 2334 Gostilno vzamem takoj ali pozneje najem, event tudi kupim. Poi-eduj-em osebno pravico fti sem kavcije zmo-žen. — Pi"mene ponudbe na og'as. oTdelek »Jutra« pod šifro »Solidna gostilna 30«. 3170 Gostilno dobro idočo. v Ljubljani oddam v najem za'on«ke mu jiaru brez otrok. Mala kavcija potrebna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3180 Trgovino dobro vpeljano, v večjem industrijskem kraju oddam v najem radi družin, ii ih razmer. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina v indtfctrijskem kraju«. 31S0 Frizerski salon prodam ali oddam v najem Na-lov v oglasnem oddel' u »Jutra«. aei5 Gostilno dobro idočo vzamem v najem v centru Ljubljane a'i okolici Ponudbo na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna 1000«. 3210 HmefOvk več vasonov naprodai. Naslov pove oglasni odde'«k »Jutra«. 3330 Lipove hlode prima. kupimo. Ponudbe: Ljubljana, poitni predal 242. 2182 Dijaka 2 mladi deklici fini in brhki sprejme v G r a d c n boljša rodbina (mat: ir 161etna hčer' a -rea'č-.mkal v mate.rin:ko o*krbo. N.vboljša priporočila. Ponudbe po'' značko »Wie daheim 9028« na K:enreich, Graz. Sack-tr i- 3027 7727* Več mask odda L. Knclar. Tržaška št. 11. 3162 Maske različn« svilene in dotn;ne poso 'im. Bohoričeva u'ica št. 13. 8160 Damski plašč popo'rvom.1 nov. za sreinje-vel;ko po> tavo naprodaj.— Osledati med 12. in 15. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3141 sprejmem kot «o«tanova!ca v lepo sobo. Na°lov pove oglasni oddelek »Jutra« 3195 Dvosobno stanovanje iščem za maj—avgust — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3396 Stanovanje sobe, kuhinje in pritklin išče s 1. aprilom ves dan odsotna stran'%. Ponudbe z navedbo najemnine na osja-, odelek »Jutra« pod »Vselitev v aprilu«. 3127 Stanovanje dvo- ali trisobno, t pritikli-nami iščo solidna stranka s 1 majem. Ponudbe do 5. februarja pod šifro »Solidno in mirno« na oglasni oddelek »Jutra«. 2273 Stanovanje tri- in dvosobno s priti-klinami ter prostorno sobo 8 štedilnikom oddam za maj v Šentjakob kem okraju. — Ta' o>nje ponudbe lia' og1!. oddelek »Jutra« pod šifro »Tri in dvosobno«. 3183 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v sredini mesta iščem v Maribora. Pismene ponudbe na podr. »Jutra«. Maribor pod »Elegantna 6«. 23S8 Dva gospoda preko dneva odsotna sprejme 6 1. febr. boljša obi-tcij na popolno oskrbo. — Resljeva eteta 9, pritličje. 3046 Sobo 3 popoinoma sej-aratnim vho lom iščem v sredini mesta. Ponudbe na ng'a<-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec«. 3140 Prazno sobo s posebnim vhoiom in elektriko ta-koj od.iam v Mostah, Pokopališka št. 32/1. 3146 Opremljeno sobo za obrtno šolo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3175 Prazno sobo veliko, centraino ležečo takoj oddam. Naslov v og!. oddelku »Jutra«. 3165 Sobo po'eg sodnije ugodno oddam 2 solidnima osebama, event. eni. —- Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31« Opremljeno sobo lepo, oddam zakoncema brez otrok. Ogleda se lahko vsako dopoldne v Čopovi ulici št. 21/11, levo. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3128 Sobo takoj odda Komel. Zgornja Šiška 170 — Kosovo pol;e. 3138 Lokomobila Wo« 34—40 UP. s stfcpujučasu rešetko in dimnikom, še v pogonu in pofnojarmenlk 55 em. "dve leti star, tu li še v pogonu, zaradi povečanja zelo poceni prodam Vprašati. Zagreb, postu" predal 17. 3030 Pletilni ctroi št. 70/90. Širina 70—1<10 kupim. Naslov pove ogla ni oddele*. »Jutra«. o!9i iiiiTmrift Antihemoroidin zdravilo proti bemeroi.lon. z zajamčeno iigurno-tjo ozdravi brez vsakih posledic takoj v početku v 7 a že zastareio v 15—2( dneh. Uspešno uporabljeno od prr-ko 400u bolnikov. — C»na 115 Din po povzetju. Naročila ep'ejc-ma: D. Mi lutinovič. Baošič — Boka Kotorska. 1SK1 Ribje olje - vitamini Prispela mi je iz Norveški nova pošiljka ribjega olja prvovrstn« kakovosti. Kakor so na Dunaju izvedeni poskusi pokaza'i. vsebuje to olje. poleg potrebne množino joda in maščobe tudi toliko vitaminov, kot to zahteva:o na'strožji pred pisi. Lekarna G Ba'arčič. Liuldjana, Sv Jakoba tr? št. 9 1965 Klavir krat ek, črn. dobro oh'a nje.n ugodno naprodaj. Na-siov pove ogla-nš oddel«»" »Jutra«. 21S4 Klavir-citre dobro ohranjene prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3143 Prvovrsten pianino ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3190 j.iiijjm Izgubljena spričevala na ime Luigia Jakopič se dnbe v oglasnem oddelku »Jutra«. 3201 Sobo lepo in svetlo, parketirano, 6 krasnim razgledom — event. z zajtrkom in kla-vir:em ta' oj Oddam na Taboru 5/1. 3181 Sobo oddam gospodu na Rimski cesti 9/lil. desno, vrata 20 3176 Sobo s štedilnikom in posebnim vhodom, na periferiji mesta takoj od-iam. — Og'«dat« v nedeljo med 8. in 12. uro. Na-dov v oglasnem oddelka Jutra. 3178 Opremljeno sobo elegantno, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3193 Prazno sobo 6 separatnim vhodom iščem za čimprejšnjo vselitev. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Zračna soba«. 3188 Solnčno sobo E posebnim vhodom, parketom in elektriko, v bližini Vojvodo Mišiča vojašnice oddam. Nas ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3187 Opremljeno sobo elegantno, strogo separLran vhod, vsa udobnos-t — oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3194 Sobo v centru mesta išče gospod s 1. februarjem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oentruan 35-. 3218 Opremljeno sobo najraje s oosebn;m vhodom v bližini Evrope ali gorenjskega kolodvora, event. s hrano želi boljša gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 3314 Pletilne stroje švedske, krožne, ima zastopstvo Tehua. Ljubljana. Me=tni trg 25/1. — Iščemo povsod zastopnik«. 34 P. n. občinstvo opozarjem. da nisem več inkaiant Kredit, zad. del. trgovcev. — Josip Jazbec. 3157 h belega gradla s črnim ovratnikom in čnrami manSeta-mi, našitimi žepi, z ali brez •pasu v kroiu zadnje mode, sedaj Din 120. Pirj naročita po pošti za-dos-tu-je itavesd številko velikosti obleke n. pr; 48, 50, 52 alti podobno. Prevzemamo jamstvo: izmenjujemo necdgm-arja-joče blago ali vračamo denar. Poseben oddelek za delavske obleke II. nadstropje. JCamtner & Ohler Z i« gr eb Peči in štedilnike oblaganje sten in vsa popravila izvrši točno in so-idno Fr. Dermastja. pečar — Ljubljana, Stan in doni. 3149 Pozor! Dame ln gospodje! Izvržujem trajno ondulaci-;o za dame in gospode z najnovejšim aparatom, ki ne šJcoduje lase-m in ne žge v glavo. Za predpust znižane ren-e. J. Polane, frizer, Kopitarjeva ulica 1. 3183 Pisalne stroje švedske, i m a zastopstvo Tehna. Mestni trg 253 — Iščemo povsod zastopnike. 83 Rabljen pisalni stro) kupim. Ponudbe na na.-- >v; Dolniča.r. Hrenova ul. 17/1, tekdon 2623. 3155 Kupuite pri tvrdkafi ki InseriraiO Haidekker pletena žica se zopet dobi t trgovinah z železni no ALEKSANDER HAIDEKKER A. G. Budapest, VII., Ulloi ut. 48/53 Ocarlnjenje vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno im po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Zastopnika za Slovenijo sprejme Perl tovor, avtomobili Zagreb, Jurišiceva 3 3ako ugoden nakup Poceni se proda dobro posestvo sestoječe iz hiše, vinograda in vrta, skupno 40 oralov, a poleg tega še 100 oralov zemljišča v Rumunski Besarabiji. Jako prikladno za letovišče. 18 km oddaljeno od mesta Kišinijeva, a od železniške postaje STRAŠENA 5.5 km. Pojasnila daje inž. Bartenijev, Zagreb, I-, sekcija za uzdržavanje pruge Drž. željez-nice. 2459 O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Prvovrstnega kovača strokovnjaka, zlasti za kovane lopate, krampe in sekire, iščemo. Dober dohodek zasiguran. Ponudbe pod »Zeugschmied« na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Zrinjski trg 20. 2466 Ky5fhauser-Technikum Frankenhausen, Nemčija inženjerski in delovodski oddelek za gradnjo strojev in avtomobilov, tehnika za šibki in jaki tok. »Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko in letalsko tehniko«. Šivalne stroje iz najboljših svetovnih tvor nic. na dolgoročno odplačilo proti 151etnemn jamstvu dobavlja najceneje G Hol-lander k d., Zagreb. Mar-tičeva 25. 435 )obro ohranjen stroj (Stanzmaschine) za sokanje lodplatov, vpetnikov itd. tupiva Ponudbe je poslati na naslov Brata Naglic. 2irL 8159 Stroj za rezanje papirja poceni naprodaj. Naslov v gla«nam oddelku »Jutra«. 3348 Pištole za strašen je lovske pnške, floberte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar L J U B L J A N A, Kongresni trg 9. BBBB *ga K nuni BI H Brez posebnega naznanila. HI H Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodni- |Bj M kom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je & BK Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi med ne- 9H M beške krilatce nad vse ljubljenega sinka oziroma bratca ^R I TEODORA IIA.IDIČA I B sina restavraterja »Grajske kleti« H B ki je v sredo, dne 29. januarja 1930, po kratki zavratni B H bolezni, v nežni dobi 5 let, za vedno zatisnil svoje oči. H H Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne H H 31. januarja 1930, ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega H H pokopališča v Pobrežju. H H Maribor, dne 29. januarja 1930. H H JOSIP in MARIJA MAJDIC, starti — JOSIP, bratec ^ ■ H Mestni pogrebni zavod v Mariboru ' H t Artur Bernede: BELFEGOR Pustolovski roman f ČETRTI DEL Grbec je bil poruval iz diadema vse kamne in skrbno zavil de-mante v svilen papir. Zdaj se je lotil zvitkov z zlatniki, ki jih je zložil z diademom in vsem ostalim krasnim lepotičjem vred na posebno ploščo. Nato je stopil k električni peči, jo odprl In porinil ploščo van>s. Zaprl je peč in zavrtil majhno bakreno kolesce... Kazalec amperomera je takoj zanihal sem ter tja. Simona, ki je z vidnim zanimanjem opazovala grbčevo početje, se je obrnila k Mauriceu de Thouarsu, rekoč: »Jack Teddy mora kmalu priti... Stopite se malo ogledat.« Grof Maurice je odšel. Simona Desirochesova se je sklonila h grbcu, ki je pazil na svojo peč, in vprašala: »Kako dolgo mislite, da utegne vaše delo še trajati?« »Tri ure,« je odvrnil tajnik barona Papililona. »Vsaj tri ure je treba čakati, da se jame kovina topiti.« »Tedaj imam še dovolj časa, da pokadim kako cigareto.« * Po cesti iz Mantesa v Dreux je brzel velik zaprt avtomobil s hitrostjo sto kilometrov na uro... Šofer, ki se je bil zvijačno vtihotapil v Chantecoqovo hišo, je sedel za vodilom; da bi ga bilo težje spoznati, si je bil nataknil črne naočnike. Avtomobili je prehitel več drugih voz, med njimi tudi limuzino, v kateri sta sedela baron in baronica Papillon, ki pa nista utegnila spoznati šoferja, in dospel kmalu v okolico courteuilskega gradu. V notranjosti voza je sedela Koleta, brez klobuka, ogrniena s plaščem; videti je bilo, da spi globoko spanje... Belfegoriev pajdaš ji je bil nedvomno dal kako uspavalno sred- stvo, da bi jo brez težav spravil tja, kamor mu je bila ukazala Simona Desrochesova. In res: Ko je avtomobil zapeljal skozi velika grajska vrata na častno dvorišče, je mladenka nepremično obsedela v ozadju voza, kakor da se še vedno ne more zdramiti. Šofer je skočil z avtomobila in mignil Mauriceu de Thouarsu, naj miruje. Nato se je vrnil k avtomobilu in dal poduhati Koleii stekleničico, ki jo je vzel iz žepa. Koleta je takoj odprla trepalnice . . . Njene prsi so se razširile, kakor da bi se ji mudilo zasopsti svežega zraka. Oprla se je na šoferjevo roko in stopila z avtomobila. Vsa izmučena je bila videti od razburjenja in napora. Šofer je zdaj poprosil Mauricea de Thouarsa, naj stopi k njemu .. . Grof Maurice se je spoštljivo priklonil Belfegorjevi jetnici, •rekoč: »Izvolite z menoj, gospodična, spremim vas h gospodu očetu.« Tako govoreč ji je galantno ponudil komolec. »Ali ni morda z očetom huje, nego mi je bilo sporočeno?« »Ne, gospodična. Bodite prepričani, da življenje gospoda očeta ni v nevarnosti.« Videti je biro, da so te besede pomirile mladenko. Krenili so po častnih stopnicah na vrh in odtod vsi trije v veliki sak>n, kjer so bila vrata, ki so vodila k stopnicam v podzemeljske zapore. Maurice de Thouars jih je odprl in povabil Koleto, naj prestop, prag. Ko je Koleta zagledala tesne stopnice in hodnik, jo je nehote dzpreietela sumnia. »Kam me pa vodite?« je vprašala. »Povedal sem vam že, gospodična: h gospodu očetu.« »Kje ga imate?« »V stranskem krilu, kamor vodijo samo te stopnice.« Gizdalin je nato dodal: »V minulih časih so imeli stavbeniki pogosto take muhe.« Koleta ni delj vpraševala. Sicer je bil pa šofer že zaklenil vrata in s tem zapri detektivovi hčerki pot, da ni mogla zbežati. Napotili so se po stopnicah nizdol in prišli do starih zaporov. Ko je detektivova hči skozi mrežo zagledala Simono Desroche-sovo in grbca, ki sta stala pred električno ploščo z očmi uprtimi v amperomer in opazovala nihanje kazalca, je Koleta osupnila. Toda Maurice de Thouars jo je prijel za roko in dejal: »Izvo.ite noter, gospodična.« Simona se je ozrla. Ob pogledu na sopernico, ki je bila pravkar stopila v dvorano, je udarila v zmagoslaven grohot. Jacqesova zaročenka je hotela zbežati. A šofer, ki je stal pred vrati, ji je zapiral pot. Z veselim glasom je Simona vprašala: »Očeta bi radi obiskali, kaj?« »Da, gospodična.« »Ni ga tukaj.« In gospodična Desrochesova je z neizprosno pretečim glasom dodala: »Ce kedaj pride, bi ga . . .« Toda obmolknila je. »Je tukaj!« je tisti mah kriknil Jack Teddy in strgal z glave svojo čepico naočnike in umetne brke. »Chantecoq!« je zavpila Simona. A detektiv je že izdrl samokres in pomeril nanjo. Med tem, ko sta Maurice de Thouars in grbec, okamenjena po tem dokazu drznosti, obstala kakor vkopana, je veliki detektiv izpre govoril: »To pot te iimam, Belfegor!« Maurice de Thouars je besno zvil roke. Kakor da ne vidi grbca, ki se mu je zavratno bližal od mize, je veliki kriminalist nadaljeval: »Hoteli ste odpeljati mojo hčer s pomočjo enega svojih pajdašev, a jaz sem se vrnil za časa, da sem preprečil ta naklep. Vašega lopova in družabnico Elzo Bergenovo sem sam predal v roke pravice. In zdaj poravnajva svoj račun.« Simona je slonela s hrbtom ob zidu in z grozo strmela v Chan-tecoqa. PROTIV KAŠUA PROTIV PREHLADE Najbolje sredstvo protiv prehlade, kašlja kao vratobolje i astme Liječnici preporučaju! SAMOPROIZVADJAČ KANOLD D. D. KARLOVAC Odlikovani zlatnom koUjnom n Kopenhajena. Pvorski dobavljači Njeg. Ve!. Kralja Švedske te Njeg. Kr. Vts. PrestolonaslJ. Kralj. Švedske. OVE PO CMELOM SVIJETU ČUVENE TABLETE DOBIVAJU SE SVAGDJEI TVORNICE: T KOPENHAGEN, GČTEBORG, WIEN, BERLIN, NORNBERG, ESSEN, MILANO, PRAG, LESZNO Oglas. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 10. marca 1930 drugo licitacijo za zgraditev rekuperatorja pri de-stilacijski peči Direkcije državnega rudnika Velenje. Pogoji se na zahtevo dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, štev. 754-11. 2443 Proti alkoholu Matere in žene, ve, ki obupajoče gledate, kako vaši dragi v pijanosti uničujejo sebe, rodbino in svojo čast in premoženje, ostav-ljajoči v kavarni poslednji dinar, ve jih morete popolnoma odvaditi, ne da bi se oni zavedali, z »AVINALOM«, preparatom berlinskega lekarnarja Franka, z zdravilom, absolutno neškodljivim zdravju. Polno za-hvalnic od ozdravljenih. Cena 220.— Din. Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7. Novost! Novosti Železna služinska Brozovi£< patent postelja zlož- Siva, s tapeciranim ma-racom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče ose« be stane Oin. 450.— Ras pošiljam oo poit-nem povzetlu. Lesena patent postelja tložliiva, s Upeciraniin madracom, tele p» antična stane Din. 280.— Lezatlca za »unčanje — (tle-gcstuhl) najnovije vrsti slape Din. 150.— L. BHOZOVIC, Zagreb, llica B. t Mamica, mislim, da mi je treba Nestle-ove moke . . .! Mamica je hotela premeriti prehrano »voje Milice in ji je dala namesto izvrstne Nestle-o-ve kaše navalne juhe iz moke. To Milic: iti uga'a'c in je reikla: Mamica. zdi 6e mi, da mi je treba Neetle-ove moke. Dokler otroci rastejo, jim je bolj kakor kdajkoli treba hraniva, ki je obenem tudi krepko in lahko prebavljivo in pospešuje razvoj kosti in mišičevja. To idealno hra-nivo je Nestle-ova otroška moka, ki v veliki tneri obsega mleko in vse druge elemente, potrebne za uspešen razvitek otrok. otroška -ova moka se dobiva povsod v znanih škatlicah Ščitite svoje dete pred angleško boleznijo! NESTLE Št. 444/30. 2419 Županstvo občine Moste pri Ljubljani razpisuje napravo kanalizacije iz Vodmata in Sela v Ljubljanico Načrti za delo so na vpogled v občinski pisarni med uradnimi urami, kjer se dobe tudi potrebni osnutki proračuna. Ponudbe je vlagati do vključno 3. februarja 1930. na gorenji naslov. Občina Moste si pridrži pravico oddaje dela ne glede na višino ponudbe. DVOKOLESA najboljših svetovnih znamk v vclikii izbiri, zelo poceni. Najnovejši model otroških vozičkov, od preprostega do najfinejšega, im igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših mod etov, deli im pnevmatika. Ceniki frainko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. R. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta 4. Umetne cvetlice, posebne vence in šopke za neveste ter pajčolane v največji izbiri pri C. Budefeldt, Maribor, Gosposka ulica. NA DEBELO! NA DROBNO! fc I Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani javlja vsem svojim članom tužno vest, da je njen ustanovitelj, bivši načelnik in odbornik, gospod Jakob Babnik vodovodni instalater včeraj, dne 28. januarja 1930, preminul. Pogreb pokojnika se vrši v četrtek, dne 30. januarja, ob 15. uri iz hiše žalosti, škofja ulica 15, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. januarja 1930. 2465 Sodavičarji! Najboljše in najcenejše Ia. češke sifonske, kraherlske limonadne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja .Čehostaklo' Ljubljana, Komenskega ul. 20 Srebro (Din 1ČC Zahtevajte poštnine pTOSt brezplačni cenik! Elega-ntna ploščnata .. _ _ nikelj, cilinder ura JJ]|| QQ e kamni, kot elika »ROSKOPF« ura v boljši izdelavi Din 68 Oin 4-9 Najcenejše kakovosti »ROSKOPF* Petletno jamstvo. Za neod-govarjajoče ee vrne denar. Anton Kiffmann Maribor 136b Specijalist samo za boljše švicarske ure. iHBiiEmtiHiimiHiaiHii RAZGLAS V konkurzni zadevi Josipa Lutarja, trgovca v Dolnji Lendavi je dovoljena s sklepom okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi S 4/29/72 prodaja: 1. večje zaloge manufakturnega blaga, 2. trgovske opreme in 3. terjatev, glede vsake skupine en bloc potom ofertalne licitacije. Prodaja se vrši v četrtek, dne 6. februarja 1930 dopoldne ob 10. uri v trgovskem lokalu v Dolnji Lendavi hiš. št. 71. Cenilni zapisniki se morejo vpogledati pri okranjem sodišču v Dolnji Lendavi in pri podpisanem. Dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi kot upravitelj konk. sklada. ima Objava Obveščamo, da gospod Josip Jazbec ni več v naši slu bi, ter da ne prknamo nobenega plačil« izvršenega na naš račun v njegove roke. 2454 Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani r. z. z o. z. Cfgaletova ulica št. 1 je NAJB0LJA! Dokazano najpopolnejša! Peki ia slaščičarji pozor! Gradimo moderne pekovske in slaščičarske inštalacije po zelo umerjenih cenah in jako ugodnih plačilnih pogojih. Nadalje izdelujemo vse potrebščine pekovske in slaščičarske obrti, armaturne dele za parne in običajne peči (vrata, lita, kovana; tipi je lite; svetiljke, pirometre) itd. Nabavljamo pekovske in slaščičarske stroje najmodernejših sistemov. — Zahtevajte brezobvezne ponudbe, brezplačne oglede na licu mesta. ,PAROPE6" k. d. H ZAGREB, Ilica br. 69 ®@misrsr Najpopolnejši in najcenejši aparat za mno, ženje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co., Beograd, Obiličev venac br. 5. Telef. 33—01. 20 La 3O70bone kupim in plačam najbolje. OSKAR ADAMIČ, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. »Sana«. Zastopnika za Slovenijo sprej m e Studebaker Zagreb, Jurišiceva 3 Spominjajte se slepili! t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast Fran Intihar trgovec, gostilničar in posestnik na Vrhniki pri Starem trgu danes zjutraj po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 31. janurja t. 1. ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Viševk. Na Vrhniki, dne 29. januarja 1930. Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani