Ilustrirani slovenec Leto II. Tedenska priloga »Slovenca" z dne 27. junija 1926, itev. 144. Stev. 26. Marijin trg v Ljubljani z gradom v ozadja. Bela Ljubljana je ie od nekdaj zemljepisno, kulturno, politično in gospodarsko središče slovenskega naroda, ki šteje nad 1,800.000 duš. Mesto šteje do 70.000 prebivalcev in je sedež raznih višjih uradov in konzulatov ter številnih kulturnih in gospodarskih institucij. Zaradi svoje lege je ona glavna izhodna točka za ves jugoslovanski promet z zapadom in severom. Z gradu, ki je tako zmačilen za mesto, je impozanten razgled po prekrasni okoUci, a tudi «icer more z Ljubljano zaradi njene snažnoeti in raznih znamenitosti tekmovati le malo me»t v državi. L« pince (le la Vierde a Ljubljana, avec l'aiicifii chAtt-an an foiid. Depuis des siecles Ljubljana est le centre géographique, politique culturel et économique de la uation slovene, qui compte plus de 1,800.000 ames. La ville elle-méme contient 70.000 habitants. C est le siege des diverses Offices du département administratif, des con-sulats et de nombreuses institutions culturelles et économique. Par suite de sa Situation favorable la ville seri comme point de sortie principal pour le trafic yougoslave avec les pays a l'ouest et au nord. La vue de le chateau aux envirors de la ville, eminente par sa netteté et les choses remai quables, c'est admirable. 202 Znamenitosti slovenske zemlje. Partija tivolskega parka, najlepšega ljubljanskega hjprehajaliSJa, z zgodovinskim tivolskim gradom. Grb mesta Ljubljane, prestolnice slovenskega naroda (izvira iz XV. stol.) Zgod.-znameniti Kongresni trg t Ljubljani z gradom v ozadju, pod njim ljubljanska borza, ob desnem robu slovenska univerza. Bohinj je eden najkrasnej-äih koščkov na pri-rodnUi lepotah tako bogate slovenske zemlje. Sredi div-nega venca visokih Julijskih Alp leži skrivnostno 6.6 km» veliko in 45 m globoko jezero, katero kljub številnim in najmodernejšim hotelom, vilam, parkom itd., ki ga ob-obrobljajo, Se ni izgubilo svojega peI-rodnega značaja. -Blizu jezera se nahaja znameniti, 60 metrov visoki slap Savica (izvir Save), letovišJarjem pa lahko služi Bohinj za celo vrsto najkrasnejših izletov in planinskih tur (Triglav, Bogatin, črna prst itd.). La vallee de Bohinj représente une des plus interessantes parties du pays slovene, taut riebe des beautés de la nature. Au milieu des hau-tes Alpes Juliennes on y trouve le Lac de Bohinj avec une profondeur de 45 m et une surface de 6.6 km'. Malgré les nombreux hö-tels el villas a son bord le Lac n'a pae perdu son charme et son caractere tout cntierement nature!. Pres du Lac vouä avez la chute d'eau romantique, appellée >Savica<. Aux touristes la vallee de Bohinj olire des nombreu-ses opportunités pour les Sports. Iz divje krasote slovenskih planin: panorama z vrha Triglava (2863 m) proti zapadu. Podzemeljske znamenitosti slovenske zemlje: partija iz Postojnske jame, ki leži že na osemlju, zasužnjenem po Italijanskem imperializmu. 203 Iz slovenskega kulturnega in političnega življenja. Slika na levi: Slovinski narodni muzal v Uublianl, kateremu ao bili položeni temelji z bogatimi zbirkami barona Zoisa, Hohenwartha, J. Zupana, škofa Wolfa, Histor. društva za Kranjsko itd. je bil zgrajen 1.1888. na pobudo in s podporo Kranjske hranilnice. Znamenit je zlasti zaradi svoje bogate arheološke in narodopisne zbirke, galerije slik, strokovne knjižnice ter najstarejšega (usti. 1821.1 arh. naše države. Slika na desni v krogu: Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Slovenska dramatična umetnost ima stoletne tradicije, kajti že v XVII. stoletju so se vršile v ljubljanskem jezuitskem kolegiju slovenske predstave. Okrog 1.1800. si je pridol)ll za slovensko dramatiko največ zaslug baron Zois, a največji razmah je doživela od 1.1867. dalje, ko je bilo ustanovljeno ^Dramatično društvo". Sedanje slovensko narodno gledališče je bilo zgrajeno 1. 1892. Tudi na kmetih je po Slovenskem dramatika prav izredno dobro razvita. Politična reprezentanca slovenskega naroda. Poslanci ^.Jugoslovanskega kluba« v belgrajski narodni skupščini, izvoljeni 1. 1923. Spredaj sedijo od leve na desno: I. Vesenjak, dr. J. Hohnjec, A. Šušnik, J. Gostinfar, (Ir. A. Korošec, Kranjc in Vrečko; zadaj pn stoje: J, Stanovnik, A. BeZbornice za trgovino, obrt in industrijoc. Bonač Fran, predsednik Ljubljanskega velesejma. Hribar Dragotin, predsednik Zveze industrijcev za Slovenijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Ona je najvažnejša slovenska gospodarska korporacija, ker predstavlja zastopstvo slovenske trgovine, obrti in industrije, v katerih je zaradi poljedelske pasivnosti Slovenije bodočnost slov. naroda. Včlanjenih je v njej okroglo 300 industrijcev, 10.000 tr^tovcev in 25.000 obrtnikov. Kmetijska družba za Slovenijo je največja in najstarejša organizacija kmetiškega ljudstva v Sloveniji, ki tvori 63% vsega slovenskega naroda. Ustanovljena je bila 1. 1767. in šteje danes v S6Ti podružnicah 17.000 članov. Njeno glasilo je 1. 1882. ustanovljeni >Knietovalec?. Ljubljanski velesejem, revija slovenskega gospodarskega življenja in ustvarjanja. Letošnji vele.sejem, ki se vrši v teh dnevih (26. VI. do 5. VII.) že šesto leto, prekaša po svoji organizaciji, množini razstavljenih predmetov in okusni ureditvi vse šlične prireditve v naši državi. 206 Državno Rogaška Rogaška Slatina (slovenski »Karlovi varie) je najznamenitejše zdravilišče Slovenije in tudi vse Jugoslavije. Iz Ljubljane ali Zagreba prispemo tja, če se i)eljemo preko Zidanega mosta do Grobel-nega, kjer se odcepi stranska proga, ki vodi naravnost v Rogaško Slatino. Zdravilno moč tamošnjih vrelcev so poznali že v XVI. stoletju, do prave sla.-e so prišli v XVII. stoletju, v XVIII. stoletju so prišli v last dežele Štajerske, ki je zgradila tam najmodeme^a zdravilišča, a po prevratu jih je prevzela v upravo naša država. Ze samo prvi pogled na to zdravilišče mora človeka očarati, kajti leži v najdivnejši eolnčni pokrajini, ki jo obdajajo starodavni gozdovi, a zdraviliške naprave nudijo ves konJort tudi najbolj razvajenemu velemeščanu. Leži 228 m nad morjem, je zavarovano proti vsem vetrovom in ima izredno milo podnebje ter najčistejši zrak. Aleksandrov dom. Pogled na Slatino s Tržaškega hriba. Spomenik sv. Janeza Nepom. z izprehajališčem. Stritarjev dom. Vrelec »Tempel« .¦1 207 zdraviliške Slatina v zdravilišču so urejene najmodernejše oglji-Icovokisle, emerične, slane, smrekove, parne ter vroče kopeli z elektriko in s kadmi, inhalatorji, hi-droterapijo, elektroterapijo in zdravilno telovadbo. Najmočnejši vrelec >D o n a t i< je zdravilen zlasti za razne katare, sladkorno bolezen, bolezni na jetrih, debelost, hemeroide, nastajanje kamna v mehurju, otekline itd., sličen učinek imata pa tudi vrelca >Styria« in >Tempek. Samo zdrav, vodstvo ima 14 lastnih poslopij s 1400 posteljami od preproste do luksuzne opreme; razen tega je pa tam še 32 hotelov, vil, penzijonov itd., tako da sprejme zdravilišče lahko do 5000 gostov. V sezoni 1926. so cene sobam od 12 do 92 Din, penzija pa od 50 do ' 100 Din na dan za osebo. Obširne in natančne j prospekte je dobiti povsod in v vseh jezikih. j Zdraviliška dvorana. Pogled na »Zdraviliški dom« in »Styria dom« ter na park s severne strani. Pogled v notranjost hidroterapije. Kapelica sv. Ane.. Zandrova dvorana v glavnem kopališča^ 208 Iz zvonarne strojnih tovarn In livarn, d. d. v Ljubljani. Zvonovi za cerkev v Karlovcu. Spredaj sedi ljubljanski prost A. Kalan. Zvonovi za žnpno cerkev v Komendi pri Kamniku, razstavljeni na lanskem ljubljanskem velesejmu. Zvonarna Strojnili tovarn In livarn d. d. Ljubljana, Karlovška cesta št 1. Zvonarna ima stoletno in znamenito zgodovino. Ustan. je bila še pred 1. 1688. Med prvimi znamenitimi zvonarji sta bila Gašper Francki in Ca-harija Reidt. Od 1. J767. do 1919. je bila last znane rodbine Samassa, navedenega leta so jo pa prevzele Strojne tovarne in livarne. — Do izbruha vojne je ulila 6965 zvonov v skupni teži 2,711.757 kg, po vojni pa tudi že okroglo 1600 zvonov, med drugimi velike zvonove za Cerknico, Cerklje, Osijek, Sarajevo, Belgrad, Djakovo, Sento, Smederevo, Vreac itd. Letos razstavlja na Ljubljanskem velesejmu velike zvonove za katedralo v Subotici v skupni teži 5670 kg. Med temi je najtežji A s 3000 kg. Zvonovi, razstavljeni na »Zagrebafikem zboru« 1. 1922. 209 Da razširimo nafie Izdellje med vse Qj)isl{0valce velesejma in jih z njimi podrobno seznanimo, ima osobje naše detajlne prodaje v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 23 nalog, da mora vsaliega posetnika zadovoljiti kakor glede kakovosti, tako tudi glede cene, ker hočemo s tem doseči, da se naši izdelki spoznajo, uvedejo in razširijo. Naš promet omogoča namreč vsako ceno. Carl Pollak, d. d. 210 211 Trboveljska premogo kopna družba. Separacija ob železniški postaji v Trbovljah. Pogled na del rudniških obratov v Trbovljah. Trboveljska premogokopna družba, ustanovljena 1. 1873. je največje industr. podjetje Slovenije in tudi vse Jugoslavije. V njeni lasti so vsi večji premogovni skladi Slovenije, ki se raztezajo v dolžini nad 100 km v smeri od zapada proti vzhodu, a v obratu je v Sloveniji zaenlirat le šest velikih premogovnih revirjev, namreč Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Kočevje, Rajhenburg in Laško. Moč premoga varira med 4300 in 5000 kalorijami, pri kočevskem pa med 3400 in 4300 kalorijami. L. 1925. je bila produkcija teh premogovnikov naslednja: 'Jrbuvlie . . 789.900 ton ali okroglo 280 vag.dnevno Zagorje . . 851.900 , „ , 79 „ Hrastnik . . 849.100 , „ , 73 , Kočevje . . 81.700 , . , 26 , Bajhenburg |0S.7.'0 - - . 35 . Laško . . . 43.200 - . . 14 , Skupaj . 1,518.550 ton ali okroglo 507 vag. dnevno kar znači na tri četrtine vse premogovne produkcije v Jugoslaviji. Od tega premoga porabijo 52% železnice, 40% industrija in zasebniki, 8% pa lastni obrati. Ko bodo dovršene vse za bližnjo bodočnost projektirane naprave, bo znašala kapaciteta premogovnikov dnevno 835 vagonov ali 2,590.000 ton letno. Dnevni kop »Dobrna« v Trbovljah. v družbinih obratih je bilo zaposlenih 1. 1925.: Trbovlje . . 218 nradn. in podur. ter 5377 delavcev Zagorje . . 79 . - 1501 Hrastnik . . 65 . . , . 119! Kočevje . . 31 , , „ . 374 Bajhenburg 58 . „ . .990 Laško . . . 29 , „ , .563 razni obrati 7 . . . 112 , Skupaj . 4B7 nradn in podur. ter 10.135 delavcev Ker je zadnje čase konsum znatno padel, je morala družba letošnjo pomlad več delavcev odpustiti. Po prevratu se rudniški obrati hitro modernizirajo tehnično in tudi glede preskrbe uslužbencev s stanovanji. Najvažnejša tozadevna pridobitev v zadnjem času je impozantna nova bolnica. Razen navedenih premogovnikov ima družba v Trbovljah še veliko cementarno, ki producira dnevno 10 vagonov prvovrstnega cementa, v Zagorju tovarno za steklo, v Trbovljah in Rajhenburgu pa velike opekarne za lastne potrebe. Dnevni kop rjavega premoga v KoJ^evju. Pogled na rudniške obrate v Laškemu Hrastnik: vzhodni del revirja.i 212 Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani. Tovarna za špirit in kvas. Delniška družba piroTarne lUnionc in tror-nica špirita in kvasa. Pivovarna >Union« se je ustanovila 1. 1864. pod imenom »Pivovarna bratov Kosler<. Ustanovili so jo bratje Kosler. Podjetje, ki je takoj od začetka bilo postavljeno na trdno podlago, je že v prvem letu svojega obstauka izva-rilo 14.363 olovnjakov piva. Leta 1909. se je spremenila pivovEirna v delniško podjetje z imenom »Union« ter z osnovno glavnico K 1,000.000. Delniška družba je stremila za tem, da kolikor mogoče poveča pivovarno ter zveča njeno kapaciteto tako, da more ustrezati v polni meri stavljenim zahtevam s strani odjemalcev. To zamišljeno delo je prekinila svetovna vojna. Po končani vojni so nastopili za pivovarno l)oljši časi. Dovoljena je bila zopet svoboda varjenja piva. Konzum se je višal od leta do leta tako, da je doseglo podjetje 1. 18Ž2. višino ca. 90.000 hI piva. Po 2fedinienju Jugoslovanov se je podjetje nacionaliziralo in je velik del akcijskega kapitala prežel v domače roke. L. 1920. je občni zbor pivovarne skle- . Pogled na celokupne tovarniške obrate. nil tovarno povečati ter jo preurediti popolnoma v modernem slogu, kakor tudi ustanoviti tovarno za špirit in kvas. Z delom se je takoj pričelo. Navzlic velikim finančnim ter drugim težkočam. Izvršil se je tudi, dasi z velikimi žrtvami, sklep ustanovitve nove tovarne za kvas iti špirit. Delo tega novega podjetja je trajalo v celem 3 leta. Kapaciteta tovarne »Union< se računa danes na 150.000 hI piva na leto ter dnevno aa 2500 kg kvasa in 15 hI špirita. Pivovarna izdeluje prvovrstno belo in črno pivo ter ga razpošilja svojim odjemalcem po vsej kraljevini v sodcih in steklenicah. Izdeluje tudi v svoji novozgrajeni tovarni najboljši prvovrstni kvas, strogo po načinu svetovno znanih dimajskih tvrdk Mautuer in Springer. To največje podjetje te vrste v Sloveniji ima tudi velik ekonomski pomen za živinorejo, ki se krmi s tropinami (odpadki sladu pri izdelavi piva.) Vodstvo tovarne se nahaja v izbornih izkušenih rokah. Tovarna zaposluje 22 uradnikov in do 350 delavnih moči. Pralnica sodov in smolama, Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič. v Tržiču se je razvila zaradi ugodne prometne lege, v???? je ??????? ??????.? ??? ?????????? ????? ?????? ???. 1903.^ ? ??????? je ???? ????^??? ? da je sedaj največji zadružni kreditni zavod naše države. Hranilnih vlog izkazuje danes 115,000.000 dinarjev, število zadružnikov pa znaša že skoro 5000. Radi svoje solidnosti in kulantne obrestne mere je imel zavod v najte^ih časih odlično vlogo v zaščiti domačega gospodarstva, enako pa tudi na našem kulturnem in socialnem polju, kajti vsako leto votira znatne vsote v narodno-kulturne namene. Manufakturna in modna ti^orina J. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, v bližini frančiškanske cerkve, ustanovljena 1. 1902., je znana po svoji sohdni in točni postrežbi, ima vedno v aaJogi dobro in trpežno blago vseh vrst manufakture iz prvih čeških, angleških in domačih tvomic. Vzorce pošilja na zahtevo poštnine prosto. Poštna hranil, štev. 11.228, telefon 538. Kolosalni stolp iz makaronov, i ki ga je zgradila na letošnjem ljubljanskem velesejmu, paviljon H 460, : tovarna testenin »PEKATETE« t Ljabljani. Njeni izdelki, ki slovijo ! še iz predvojnega časa, se radi izvrstnosti vedno bolj širijo med vsemi I sloji. Opozarjamo na kuharske recepte, ki jih pošilja tovarna brezplačno, i 219 Stavbna In umetna klfuCavniCarsRa Industrifa Rudolf Gayer^ LJublfana Cesta na Gorenfsko železnico, za reslavracifo „NOVI SVET". Pogled v Gayerjeve delarnice: na Ieri v obratu, na desni brez delavcev. Oodbeni paviljon v ljubljanski »Zvezdi«, ki ga je izdelala tvrdka Gayer 1. 1921. in razstavila tedaj na velesejmu. Glavna vrata v palaéo »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« v Ljubljani, na Miklošičevi cesti, ki so bila razstavljena na lanskem velesejmu. Vrtni paviljon, izdelan pri tvrdki Gayer, sedaj last tvrdke Jelačin na Glincah. Kljufavnifiarsko podjetje Rudolf Gayer obstoji že nad 20 let ter je eno največjih in najsolidnejših tovrstnih podjetij v Sloveniji. Zaradi svojih velikih, z vsemi modernimi stroji opremljenih delavnic je zmožno prevzeti tudi največja, v to stroko spadajoča dela. 220 Grand hotel »Union« v Ljubljani. Hotel ima nad 100 moderno opremljenih sob s centralno kurjavo in z električno razsvetljavo, kopeli, dvigala in koncertno dvorano. Najbolj obiskana kavarna, izboma restavracija, udobna vinska klet itd. dokazujejo, da ustreza hotel s svojimi napravami vsem zahtevam potujoče publike. DeSelnai lekarna pri MarifI Pomagal Mr. M. EiElUSTEK Poleg LJubljana Poleg Zmc^Jskega mostu Resljeva C. 1 '^¦^'^J^'^^Ob moslu I Moderno urejena lekarna. 1 Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineral-j nih voda, obvezil, kirurgičnih in mineralnih predmetov. i Zdravila dobe ludi člani vseli boln. blaga}en. \ Posine poSllJalve obralno. Združene papirnic^ Vevče, Ooričane in Medvode, d. d. v LJubljani. Tovarniški obrati neposredno po ustanovitvi 1. 1843. ZDRUŽENE PAPIRNICE Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani, so največje tovrstno podjetje v naši državi. Ustanovljeno je bilo podjetje 1. 1843., do prevrata je bilo last družbe Leykam-Josefsthal, 1. 1920. ga je pa kupila sedanja delniška družba, v kateri ima pretežni delež Ljubljanska kreditna banka, in ga je znatno razširila in moSava«, ki je združil vse naše pomembnejše mlajše slikarje in nosil slavo njihovega ustvarjanja po razstavah v tujini in domovini. Groharju je v celem življenju spremljalo pomanjkanje, zaradi katerega je podlegel kot StiriinStiridesetlelnik jetiki Delo, ki ga je zapustil, je umeitniški zaklad, poln poezije in ljubezni do rodne grude. V svojih mladeniških letih je risal In slikal cerkvene motive, po vrnitvi z Monakovega se je za daljšo dobo poiwlnoma posvetil krajinarstvu. Živel je in slikal večinoma v okolici Škofje Loke, kjer je nastala cela vrsta s solncem prepojenih krajin; med njimi sta »Poižlad* in >Mace8en< najbolj znani in priljubljeni. Motiv, ki je Groharja vedno zanimal, je kmečko delo na polju. Med mnogimi deli iz te .skupine se oblikuje postava iSejalca« v klasično figuro slovenskega imiireaijonizma, v nedokončanem >Kronipirju< vidimo rasti preprost motiv v figm-alno kompozicijo velikih umetniških kvalitet. Vedrina in odkritost Groharjevega značaja odseva iz njegovih del; pobia so tihe udimosti in tople, nesebične ljubezni do domačije, iz katere je črpal njen umetnik najtajnejSe sokove ter jih utelesil v svojih umetninah. K sliki zgoraj na levi: Pod Koprivnikom, slika iz leta 1902., last slovenske Narodne galerije. K sliki spodaj na levi: Pomlad, Jlika izleta 1903., last slovenske Narodne galerije. Sejalce, last Narodne galerije. Opoiarjamo na Groharjevo razstavo, ki jo prireja te dni naša Narodna galerija v Jakopičevem |)aviljonu v Ljubljani. 227 Iz slovenskega neodrešenega ozemlja. Pogled na Celovec 1. 1649. Celovec, glavno mesto današnje Kon^ke, leii na oaemlju, do katerega imamo Slovenci vso pravico, kajti Koroška je bila ie od nekdaj zibel Slovenstva, Celovec sam še sredi preteklega stoletja središče slovenske literarne produkcije in celo danes «e je kljub nasilni germanizaciji ohranilo na Koroškem UKi.dDO Slovencev. Naša severnovzhodna rana. Radgonski kot, ki nam ga je mirovna konferenca izprva že prisodila, potem pa zopet odvzela v korist Avstrije, a na katerega ne bomo nikdar resignirali, ker je to del našega telesa. Razen Radgone zahtevamo Se 12 slov. občin v severnem Prekmurju, ki so ostale Madžarom. Motiv iz slovenske Istre: Na >Vzročku«, izvir Riiane pri Predloki. Tudi Istre, ki je po ogromni večini slovenska in hrvaška, se je polastil nenasitni italijanski imperializem. Pogled na Gorico, središče Goriške, ki je po ogromni večini popolnoma slovenska, ta ki je dala slovenskemu narodu znamenite kulturne delavce (Grejrorčiia, Lavria, Kosa, Mtónica itd.), a ji skuša dati današnji italijanski uzurpator z najbolj raiiniranimi sredstvi italijanski značaj. Pogled na Trst, okno in izhodišče slovenskega naroda v široki svet. Trst je za slovensko narodno gospodarstvo največja in najvažnejša postojanka, kajti \se slovenske dežele so pravzaprav le zaledje Trsta, zato »pada on tudi izključno le k Sloveniji, oziroma Jugoslaviji, tembolj, ker živi celo v mestu samem n.id 80.000 Slovencev, n vsaj toliko je tudi poitalijančeiiih Slovencev, okolica je pa spluh i/kljiično in kum'«aktno slovensk.i « 228 Slovensko gospodarstvo v boja s posledicami naše centralistične gospodarske politike. Bakrtttisk (ovojna pola) ter fotolito in offsettisk (vmesne pole) Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.