St. 261,
Trsti v soboto 20. septembra 1913.
Tečaj XXXVII*.
IZHAJA VSAK DAN
*sdi ab nedeljah In praznikih ab 5., ab ponedeljkih ob B. zjutraj. PasamiSne 8t«r. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih Sobakarnah v Tratil in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, dostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-IčHni, Dornbergu itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (tO stot.) •4LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •nartaica, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po M st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Mula^na vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 4{i stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava — Pl&čnje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu.
£PIN0ST
Glasilo polititeaga drufctva „Edinost* za Primorsko.
.F $dm—i m*ir
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na n*-
ročbe brea doposlane naročnine, se uprava ne ozirti ■aratelaa ma a*4«V]ako lsaanj« „ZDZVOSTI" vtu«: m ••le I*t« Kras S-ao, za p*i Kron a ao.
vti dopiai naj sa po&ljajo na uredni&tvo lista. Nefraak^ ▼ana pisma aa m sprejemajo In rokopisi ao ao vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je podilj&ti na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorglo Galattl 20 (Naroda) dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kensoreij lista »Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edino«**, vpisana zadruga s omejenim poroitvom v Trstu, ulio.
Giorgie Gralatti štev. 20. Mt.o-hra.ll.Knl račun Štev. 841-652. TELEFON I111-97.
BRZOJAVNE VESTI.
Ministrski svet atrijski.
DUNAJ 19. (Izv.) Ob 3 popoldne se Je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je po cfcijoznih poročilih razpravljajo le o tekočih zadevah. Na razgovoru je bila sicer tudi splošna politična situacija, a ni bilo ničesar sklenjeno, ker se nahajata češka in gališka kriza še v tako slabem Stadiju, da nI bilo mogoče zavzeti nobenega konkretnega stališča.
Rauch poklican k Tiszi.
BUDIMPEŠTA 19. (Izv.) Mlnisf ski predsednik grof Tisza je povabil za 22. t. m. k sebi bivšega hrvaškega bana, Pavla barona Raucha. Rauch se sestane mi tej priliki tudi s kraljevim komisarjem hrvaškim, baronom Ivanom Skerleczom.
Kralj Ferdinad odlikoval Wagnerja.
DUNAJ 19. (Izv.) Zloglasnega korespon-denta »Refcbsposte" v prvi in drugi balkanski vojni, ki se je s svojimi poročili nesmrtno blamiral, je bolgarski kralj Ferdinand odlikoval z visokim redom. Značilno za tega korespondenta »najbolj krščanskega lista", kakor se »Reichsposta" sama imenuje, je, da je sedaj stopil v službo strogo židovskega „Neues Wiener Tsgblatta".
Viljem pride zopet na Dunaj.
DUNAJ 19. (Izv.) Dne 23. oktobra obišče cesar Viljem prestolonasled ilka, nadvojvodo Franca Ferdinanda, v njegovem gradu v Konopištu. Dva d d i pozneje pride na Dunaj, kjer poseti cesarja Franca Jožefa v ScfcOnbrunnu.
POi&care v Bordeauxu.
B0RDEAUX 19. (Kor.) Predsednik Polncare je prispel opoldne semka| in je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Grški kralj Konstantin prispel v Pariz
PARIZ 19. (Kor.) Grški kralj Konstantin }e prispel danes popoldne s;rogo inkognito v Pariz.
Železniška nesreča na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) Brzovlak št. 1503 je včeraj ponoči zadel pri postaj Hort v neki tovorni voz, ki se je vsled viharja odtrgal. Vlakovodja, strojevodja in neki poštni uslužbenec, so bili lahko ranjeni, do-č!m so se vsi privatni potniki rešili.
Kolera na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 19. (Kor.) Glasom poročil notranjega ministrstva se je pojavilo v provinci 19 novih slučajev kolere.
Japonsko-kitajski spor in Anglija.
LONDON 19. (Izv.) V tukajšnjih diplo-matičnih krogih so prepričani, da bo Japonska konečao le skušala, da izrabi sedanjo krizo na Kitajskem za to, da se okoristi s kakirci teritorijalnim! pridobitvam!. Anglija opazuje postopanje Japonske s skrajnim nezaupanjem in vedno bolj se oglašajo glasovi, ki zahtevajo, naj se v tem vprašanju sporazume z Nemčijo !n nastopi skupno ž njo proti oslabitvi Kitajske pa korist Japonske.	_
Mir na Balkanu.
SOFIJA 19. (Izv.) Bolgarski delegati so prišli z zastopniki Turčije v vseh glavnih vprašanjih do popolnega sporazuma. Tudi ostala manj važna vprašanja bodo krcaiu rešena.
CARIGRAD 19. (Kor.) V protokolu, k? so ga sestavili bolgarski ia turški delegati,
se nahaja tudi točka, ki določa, da se smejo muslimani, ki pride|o pod turško oblast, tekom 4 let Izseliti in prodati svoja posestva. Tekom te debe ostanejo vsi ti musliman* tnrški podaniki. Kakor se zagotavlja, so bolgarski delegati sprejeli točko, ki priznava pravice muslimanov v muslimanskih občinah. Tudi v vakufskem vprašan|u je prišlo v principu do sporazuma.
Mladoturški kongres. CARIGRAD 19. (Kor.) Danes le bil tu otvorjen mladoturški kongres in sicer ob zelo veliki udeležbi. Posvetovanj se |e ude l.žilo veliko število senatorjev in bivših poslancev, celo iz onih dežef, ki so prišle sedaj pod balkanske države. Za predsednika je bil izvoljen senator Ahmed Riza.
Grška grozodejstva nad Bolgari.
SOFIJA 19. (Kor.) »Ag. tel. Bulgare" poroča: Vlada je dobila avtentično obvestilo, da so G ki okoli 2500 Bolgarov iz okolice Lerina odpeljali na neki neoblju-leni otok v Egejskem morju, kjer so bili deloma po-morjeni, delema pa so umrli vsled lakote. Dejstvo je vzbudilo v Macedonljl veliko razburjenje. _
Albanske homatije.
DUNAJ 19. (Iiv.) „Agence d' Athenes" poroča iz Drača: Župan, mufji in grško-pravo^lavni škof v Draču so obvestili zunanje zastopnike velevlasti, da se popolnoma strinjalo s postopanjem notranjega ministru Essad paše in zahtevajo rekonstrukcijo sedanje provizorične valonske vlade In premestitev sedeža vlade v Drač.
DRAČ 19. (Uv.) Essad paša Izda v Draču svoj časopis, ki bo izhafal v albanskem leziku.
Albanski vpadi v srbsko ozemlje.
DUNAJ 19. (Izv.) »Neue Freie Prtsse" poroča: Na severni srbsko-albanski meji je prišlo včeraj in danes zopet do jako krvavih bojev med albanskimi roparji in Srbi in Črnogorci. Belgrajske bolnišnice so dobile obvestilo, da je 40 ranjercev na potu v Belgrad. Vpadi Albancev v srbski teritorij se vedno ponavljajo. Srbska vlada je pozvala velesile, naj napravijo tozadevno mir in red, kajti sicer bo Srbija primorana, da nastopi v tem vprašanju na lastno pest.
Koroške posebnosti.
i.
Državnozborski poslanec Dobernik je v državnem zboru na Dunaju dne 17. junija 1913 v svojem govoru rekel med drugimi: „Razmere naše dežele (Koroške) so Čisto posebne... te so vzrok, da so veČino slovenskega prebivalstva, ki hoče v resnici mir, v ti zbornici menjaje se zastopali nemški po sianci... Sedal se nahajamo v prijetnem položaju, da imamo v naši sredi ro|enega Slovenca. Ta rojeni Slovenec, ki se popolnoma in javno priznava k nemškemu Natlonslver-bandu, more takoj vstati in potrditi, kar jaz tukaj lahko trdim kot zastopnik koroškega javnega mesta Celovca".
Dobernik je na tem mestu povedal, da zo razmere na Koroškem čisto posebne; in, žalibog, res Je, kar Je povedal, čeravno ni hotel povedati v istem smislu, ki je v resnici resničen. Razmere med koroškimi Slovenci so že do'go časa predmet slovenskih I«3tov, posebno „Edinosti*, ki izmed vseh siovensklh dnevnikov najbol| energično zastopa težnje koroških Slovencev.
PODLISTSK.
Prisega.
Spisal OCTA VE FEUILLET.
Največja posebnost kakoršn|e ne bi noben Diogen našel s nobeno lučjo nikjer na svetu, so že tolikokrat imenovane in opisane koroške ljudske šole, takozvane utrakvistične šole. Ta uaikum, ali Dobernikova posebnost, je na tihem gojena in na vso moč pospeševana, krivična protizakonita naprava, — ali institucija, kakoršno rabi nemški Volsks-rat za ponemčevanje, ali, v prvi vrsti, za poneumnevan|e slovenskih otrok. O zdravi domači pameti, ki bi morala biti navzoča pri vzgoji otrok, nI tu ne duha ne sluha, da se tudi najpriprostejši človek, ako Ima le malo zdrave domače pameti, ne more dovolj načuditi, kako morejo učeni in izkušeni gospodje, kakor ekscelenca Fries-Sklen?, predsednik deželnega šolskega s^eta, I. Benda. nadzornik l|udskih šol, in drugI gospodje, kakor Zeche in Mattersdoifer i dr., donuščati, da se na tako nepedagogičen In obenem nezakonit način, oziroma, s nezakonito prepovedano pedagogiko, vzgaja slovenska deca na Koroškem. Gcspod|e v deželnem Šolskem svetu imajo menda, raiun g. Bende, vsi akademično izobrazbo in mi slil bi človek, da Imajo ljudje z aksdemično izobrazbo tudi neka| pravnega čuta, in da bodo obenem, kot uradniki, kot nastavl|encl države, spoštovali njene temeljne zakrne, ter da bodo, ker so poklicani v to, s&bel1, da se zakoni izv rinejo ia ne teptajo. Tcda, kdor sodi tako, se moti In vara, grdo vara, in mora polagoma izgubiti vse zaupanje v pravičnost uprave, v pravičnost in nepristranost avstrijskih uradnikov. Ne more se človek dovolj načuditi takemu postopanju gospodov v koroškem deželnem šolskem svetu, U vendar vsi dobro vedo, da Je državno sodišče z odlokom od 5. |uli|a 1910 št. 264, in z odlokom 5. aprila 1911 št. 110, in pozneje upravno sodišče z odlokom od 16 febr. 1911 št. 1667 in od 11. oktobra 1911 razsodilo in jasno odločilo, d a so in s 111 u c i j e, kakoršnja so utrakvistične šole, prepovedane, ker so protizakonite.
Vendar se gospodje pri deželnem Šolskem svetu in tudi pri naučnem ministrstvu boje za te protizakonite institucije in jih ču vajo, go|ijo In negujejo, kakor na|več|i zaklad, kakor iznajdbo, na katero treba paziti z vsemi močmi, da ne izvedo kaj o nji Širom sveta in da ne bi se morda kak drug narod polastil o|enega patenta.
84 utrakvističnih šol Imamo koreški Slovenci.
Kljub naperom, da bi jih deželni šolski svet odpravil, kar bi sicer moral storiti sam od sebe, ker so, kakor že omenjeno, protizakonite, se koroškim Slovencem doseda| še ni posrečilo, odpraviti ta nestvor pedagoških institutov, akoravno pripoznavajo najvišje pravosodne instance v drŽavi, kakor državno in upravno sodišče, da je pravica na strani koroških Slovencev!
II.
Če se oziramo po političnih okrajih na koroškem ter motrimo kraje, prebivalstvo in lote v posameznih krajih, dobivamo sledečo s iko. V okrajnem glavarstvu Šmohorju ima rao 30 šol z 72 razredi. 6 enorazrednlc, 20 dvorazrednic, 2 tiirazrednlci, 1 štiri in 1 šestrazrednico. Po ljudskem štetju {e bi!o eta 1900 v Šmohorskem okraju 4560 Slo vencev in 5725 Nemcev. Slovenci tvorijo orej v tem okiaju malodane polovico pre rivalstva, pa mimajo nobene slovenske šole razun 6 utrakvističnih fn sicer V Blačeh dvorazrednico z nemškonacljonal-
Gospa Combaleu, gospa Frimeuse In župnik so sedeli in so se zdeli vsak na svoj način vznemirjeni, ali pa radovedni radi toga dolzega sestanka na štiri oči pri luninem svitu.
Seveda so zastonj čakali kakega pojasnila: in ker se je vsakdo bavil s svojimi; mislimi, se je konverzacija vlekia le s te-i žavo nekoliko minut, dokler ni grefinja, ki je postala nestrpna, da bi izprašala svojega sinu, poziva'a na odhod z izgovorom na hudo migreno. Ko se je Maurice poslavljal, |e rekla markiza, ozrši se na teto z malo dobrohotnim pogledom: »Gospod Frimeuse, kdaj mi privoščite veselje, da bom jahala v vaši družbi?4
»Ali... kedaj želite ?"
„Nu, jutri, ob desetih."
Poklonil se je in odšeL Ko sta bila nekoliko korakov oddaljena od gradu, rekel Mamice, da je prehitet vprašanja svoje
matere: »Dobra, ljuba mama, ti boš obu pavala, ker |e komisija izvršena." Potem |e) je pripovedoval o žaljivem sumu, ki ga je izrazila Mariacne in ki ga Je prisilil, da govori brez vsacega nadaljcega obotavljanja. Povedal jej je tudi, kako je mlada vdova sprejela njegovo sporočilo.
»Vidiš, ljuba mama," |e dostavil, »da se t?oje bojazni glede končnega rezultata moje misije niso izpolnile in da markiza nj obrnila svoje |eze proti meni, kakor si ti prorokovala.
»Mol IJtibl sin," Je odvrnila stara dama veselo, „ pozabila sem, da bi morali povprašati samega vraga, ako bi hoteli soditi že v naprej, kako bo o kaki priliki Čutila kaka ženska."
Mledi mož pa fe molče in zamišljen nadaljeval svojo pot, kakor da nI čul dov-tipa svoje matere.
VI.
Naslednjega jetra zgoda| |e stopil Mau rice v sobo svoje matere, ko |e še spala Vzbudila se Je ie ko Je uzrla svojega sinu ob teko nenavadni uri — menda ni bila sedma ura — in videla, da |e bled in utru Jen, kakor kdo, ki ni spal v?o noč, Je kriknite In mu zaklicala: »Za bežjo vol|of ka se £e zgodilo?"
nlml učitelji. Otrok je okoli ICO V Š.ehnju štirirazrednica z nad tristo otrok. Učueljstvo vse nemškutarsko. V Si. Pavlu na Žili dvorazrednico s 90 otroci; v Mehičah dvorazrednico s 115 otroci; v Brdu dvorazrednico s 124 otroci in v Goričah dvorazrednico s 130 otroci. Na vseh teh šolah, kjer naj bi po »utrakvističnih" predpisih poučevali učitelji prvo leto v slovenščini, se navadne na slovenščino ne ozirajo in se otroci tako', ko so začeli hoditi v šolo, trpinčijo s poukom v |eziku, ki jim Je sploh popolnoma neznao. Na drugi strani pa izvršu|e to delo učitelj-stvo, ki nima sploh nobenega pojma o slovenščini In ki smatra za nekaj modernega, če more ob sleherni priliki zaničevati vse, kar (e kmetskega in slovenskega.
Takim pedagogom Je izročena slovenska mladina v ziljski dolini, v tej najzapad-neiši in najsevernejši postojanki Jugoslovan-stva. Okoli 860 otrok pohaja dan za dnem utrakvistične šole, kjer |im 15 nemško-aacijonalnlh učiteljev In učiteljic delilo pouk v blaženi nemščini In o vsem, kar |e nemško in zopet nemško. Veliko število otrok pa mora pohajati v popolnoma nemške šole tudi v ziijski dolini, kakor tudi v diugth krajih Koroške, kjer imajo t. zv. nemško organizirane šole. Vidimo te rej, da je res, kar Je rekel Dobernik, da namreč ob vsakem koraku naletamo na posebnosti in da so razmere v ziljski dolini na Koroškem čisto posebne.	(Zvršettk pride )
Domače vesti.
Iz sodne službe. — Pravni praktikant Marko RjŽfč je imenovan za sodnega av-skultanta. — Za kancelista pri okr. sodišču v Gradiški )e imenovan pisarniški (ficljant v Rovinju, Peter Benussi. — V P u I i Je pri tamošnjem okr. sodišču lazplsano mest* funkcijonarja državnega pravdni š t v a z letno nagrado K 1000 — Prošnje | z dokazom znanja deželnih jezikov do 15. |oktobra ces. kr. drž. pravdnlštvu v Rovinju.
Imenovanje ravnatelja mestne bolnišnice tržaške, ki se Je izvriiio v pred-! snočnjl tajni seji mestnega občinskega s eta, je moralo presenetili vse, kar še količ^a| pravično misli in čuti v Trstu. Imenovan je bil namreč za ravnatelja neki dr. GI u 11 o A s c o 1 i.
To imenovanje pa Ima s*ojo zelo zanimivo predzgodovlno. Kakor |e znano, mora imeti zdravniško osobje mestne bolnišnice {avstrijsko državljanstvo, a maglstratnl kamorl je prav posebno prlrastel k srcu ta dr. Ascoll, ki pa je bil v veliko žalost gospodov na magistratu — renjikolo in nllmel avstrijskega državljanstva. Zaradi te Ascolfjeve nesreče so odnašali imenovanje ravnatelja toliko časa, da bi si dr. Ascoll med tem mogel dobiti avstrijsko državljanstvo. Stvar pa je bila nekoliko težavna, kajti najenostavnejša pot, da bi mu bila tržaška občina 3ama zagotovila domovinsko pravico, vendar ni š'o, kajti stvar bi bila vendar preočivldna, fn zato je renjikolo dr. Ascoli romal na Češko, da si tam pridobi domovinsko pra-
Slovenski delavci In tržaški Slo-vencl sploh, udeležite se v {in lepšem Številu lutriSnle veselice; ki lo priredi NDO ob suoll 6 letnici 1
»Nič, ljuba mati, nfč, najmanjša stvar ne, fe pomiri se!" Približal se fe postelji, poljubil mater in nadaljeval: „Nič hudega se ni zgodilo, mamica, le nekoliko ozlovo-Ijena boš, ker sem pozvan in meram zopet k svojemu polku. Danes predpoldne moram v Rennes."
„Proč, danes, takoj ? Ne umejem, tvoj dopust bi imel vendar trajati še šest tednov 1 AH si prejel depešo ? Ne, ne--
Maurlce, ti me le varaš, ne govoriš resnice."
»Nu, da, mamics," Je odgovoril Mau-rice smehljale, »lagal sem, ali vsaj poskušal sem, toda zdi se mi, da almam talenta za to. Nu, pa naj ti, ljuba mati, povem resnični vzrok, zakaj hočem proč kar naenkrat, zakaj moram, in videla boš, da nimaš vzroka za kako vznemirjanje, marveč boš le odobravala mo| sklep."
Sel |e na posteljo in Je pripovedoval, vzemši njene roke v svoje: »Mati, ti veš, da so vtisi, ki so sprvega le lahki in površni, ki pa postajajo globlji in intenzivnejl, kolike r dalje razmišl|amo o njih, kolikor odločneje se |ih zavedamo. To sem izkusil sinoči na prizoru z marklzo. Ta prizor pa |e bil tako kratek, Je minul tako hitro, da sem mogel še le v noČf, prebiti brez spa-
nja, preudaritl vse konsekvecce, vso daleko-sežnost. Mati, te konsekvence so se ml zdele tako kočljive, tako resne, tako nevarne... da sem sklenil, da se z begom odtegnem nevarnosti... Ali me umeješ, dobra mati, Id, ali me odvežeš od tega, da bi se izjavljal razločneje?
»Ti ljubiš Marianne ?" »Ne, mati, ne ljubim Je, kakor tu31 ona ne ljubi mene; ali po okolncstlh, po za-pletijajih, znanih tudi tebi, fn ker Je vrhu vsega, kakor si menila ti, vrag posegel vmes — kajti dobro sem te razumel, mati, sinoči — Je' prišlo med nama, vidiš, mati, do tistih velezaupnih prizorov, ki *o pretresli živce, omehčali srca ; in sedaj naj £>l ie gledala vsak dan, tedne, naj b! žUela v najtesnejem prijateljstvu, ko še vstrepiče v nas spomin na ono, kar vse se ie dogodilo...! To vse nI prav nič nevarno zanjo; toda, mati, priznavam ti odkrito, da ne vem, ali ne bi moglo postati nevarno za-me... ker prideta v Igro moj mir In moja čast; in ker ne bi hotel tvegati ne prvega, ne druge, Je bolje, da odhajam."
Ali dečko, kaj ti prihaja ca ml?tl? Je II tvoje srce tako slabo, vojaka, topni-čarja ?!" Je vskllknlla grefinja.
(Dalje.)
Stran II.
EDINOS1" 5t 261
V Trstu, dne 20 septembra 1913
vico. Kakor pravi „Corrlere Adriatico", je veliki Italijan dr. Ascoli plačal neki prispevek za — »Družbo s?. Orila in Metoda", da ga |e dotična češka občina — baje sama Praga
—	sprejela v svojo občinsko zavezo. No. z „Družbo sv. Cirila in Metoda" se Je „Corrlere* nekoliko zmotil, toda verjetno pa Je, da je plačat veliki Itali|an dr. Ascoli dotični prispevek češki .Matici škotski", ki pa Je v svojem bistvu isto kot naša Družba.
Torej na podlagi zagotovljene domovinske pravice v češki občini in na podlagi prispevka češkemu šolskemu društvu Je dobil dr. Ascoli avstrijsko državljanstvo. Ko pa Je imel to, mu seveda ni bilo prav nič več na poti do ravnateljstva tržaške mestne bolnišnice. Gospod župan, oziroma gospod podžupan je dal imenovanje ravna telja na dnevni red prve seje, to se pravi, tajne seje, in tako Je bil torej v predsnočnji tajni seji mestaega občinskega sveta imenovan za ravnatelja mestne bolnišnice „vele-in samoitalljanske" tržaške občine včerajšnji renjikolo in današnji češki občan in pod piratelj slovanske šolske družbe, dr. Giullo Ascoli.
Kakor smo rekli, Je imenovanje dr. Ascolija pobudilo po vsem mestu veliko presenečenje, največ|e pa med tržaškimi zdravniki in to posebno onimi, ki so nameščeni v mestni bolnišnici. Sa| Je vendar med tržaškimi zdravniki domačini lepo števila odličnih strokovnjakov, ki bi bili morda sposobnejši za vodstvo bolnišnice kot pa iz Italije poklicani dr. Ascoli, ki ga je na tak izreden način protežirala iaškoliberalna kamara ; a vendar ga magistratna gospoda ni našla med domačini moža, ki bi bil vreden te službe. Kakor smo izvedeli, je zlasti veliko razburjenje med zdravniki, ki so nameščeni v bolnišnici, in po mestu se |e celo raznesel glas, da se fe med boinišniškiml zdravniki pričela živahna agitacija, da vsi skupaj odpovedo službo.
Ali ta vest odgovarja resnici, ne moremo ugotoviti, toda če |e resnična, jo moremo vsaj z ene strani le odobravati, kajti bila bi v resnici žgoč protest proti grdi korupciji, ki jo uganja Iaškoliberalna kamora v tržaški občini, protest, za katerega je upati, da bi dosegel dober uspeh.
Dr. Zillotto proti — dr.u Ziiiotto! Na kongresu italijanskih dijakov v Zadtu Je seveda nastopil tudi zaderski župan, dr. Ziiiotto, z govorniškim ekscesom, v katerem Je besno pobijal historično in sodobno resnico glede narodnega značaja Dalmacije in dejanskih razmer v tej pokrajini. Tudi on Je dal intonacijo za krike po zaderskih uiicah o italijanski Dalmaciji 1 Zaderski „Narodni List" meni, da se govor zaderskega župana na kongresu italijanskih dijakov more razumeti edino le po duševnem razburjenju vsied raznih dogodkov, ker je v tako dra stičnem protislovju z resnico, poznano vsa kcmur. Krik, da je Dal nacija italijanska zemlja, je tako grotesken, da ni dostojen Člo?eka, ki hoče Ditl — resen. Pa je tudi res: če hoče kdo deželo, v kateri tvori italijanski živelj še ne dva odstotka prebival stva, proglašati za italijansko — tak človek ne mere biti normalen. „Ako Je mislil — pravi rečeni list — da zadostuje že ta fraza, da pred vnanjim svetom, pa tudi pred pohabljenimi g03tl, pek 1 je poraz, ki ga je ob tij priliki doživelo umetno italljanstvo
—	potem Je zgrešil resnico, ker ob tej se iomijo vse jalove retorike".
Bodočnost Dalmacije Je v hrvatstvu, v Siovanstvu — in v tem Je tudi bodočnost Zadra. To resnico, ki temelji globoko v dejanskih razmerah, so o priliki Italijanskega kongresa impDzantno manifestirali in sfirmi rall združeni Hrvatje in Srbi. Ali to resnico |e svojedobno priznal na važnem mestu in ob važni priliki tudi — dr. Ziiiotto (H), ko je leta 1906. v deželnem zboru dalmatinskem izustil besede: „Nol ItsHani com-prendiamo che ii nostro avvenire e fra gil slavi, desideriamo che esso sia con gli slavi". Po slovenski: Mi Italijani umejemo, da je naša bodočnost med Slo vani in želimo, da bodi med Slovani!
V letu 1906. je tjreJ dr. Ziiiotto kem prcnliral to resnico, da nsmreč dalmatinski Italijani žive med Slovani, da Je torej Dal mac'la slovanska zemlja, sedem let potem
Ča rjjvel proti njej in trdil — nasprotno 1 >r. Ziiiotto proti dr.u Ziliottol Je-JI to dostojno resnega človeka ? 11 Njegov nastop povodom kongresa Je bila torej nevredna pa|ac£d3, kakor Je pajacada vsa italijanska politika v naših pokrajinah. Tem bolj je obžalovati, da ljudje, ki hočejo veljati za resne — n. pr. avstrijski državniki in diplo-jnatje — smatrajo to za .... resno stvar I
Veliko medaljo od tržaške Iaškolibe-ralne kamore si je zaslužit ob začetku novega šolskega leta neki veleprosvetljen in velemoder človek v Lonjerju, prosvetijen po svojih mislih menda za to, ker ina tupatsm opraviti kaj s kako svetUjko. Ta človek je namreč vri£l toliko in toliko časa, da je premotil starše peterih deklic, ki so pohajale katlnarsko šolo, da so jih vpisali v Italijan ako šolo v ulici Kandler, kjer se seveda nauče veliko, veliko več, nego pa na slovenski katinarski šoli. Da pa bo to tudi res, ve oni človek sam po sebi najbolje, sa| je pošiljal tudi svojega sina v šolo v ulici Kandler, kjer so ga izučili tako dobro, da zna sedaj Imenitno tolči gramoz na cesti. Morda se tudi one deklice nauče tako
dobro, če ne drugega, pa vsaj zmerjati Slovence s „ščavi*, kar znajo tako imenitno vsi otroci italijanskih iol. Če se to zgodi, se bodo imeli starši onih deklic zahvaliti le onemu kamoraško prosvetljenemu lonjerske-nu modrijanu.
K poglavju o renjlkollh. Po zaslugi laškoliberalne kamore, Id vlada na tržaškem mestnem magistratu, so postali renjikoli že prava egiptovska nadloga za Trst. Kakor kobilice so se vrgli na tržaško mesto in ni ga skoraj podjetja, občinskega In zasebnega, da ne bi se v nJem šopirilo toliko in toliko renjikolov in Izpodjedalo domačine. Toda to še ni vse. Mislil bi namreč človek, da vsaj tamkaj, kjer Ima glavno besedo državna oblast, ne bo te renjikolske nadloge, toda tudi pri takih podjetjih |e marsikje več renjikolov nego domačinov. Pogledati je samo treba k .Avstrijskemu L!oydu", ki dobiva milijone in milijone letne podpore od države. Stotine in stotine renjikolov je zaposlenih pri Ltoydu, ne da bi državna oblast le zmignila s prstom vsied tega. vkljub temu, da domačin zastonj prosi službe pri tem po državi tako bogato podplranem podjetju. Pa poglejmo Se drugam, k podjetju, ki opravlja svoje posle naravnost za državo In pod s t r o g i m d r Ž a v n 1 m nadzorstvom!
Ga?nl zastopnik c. kr. tobačne režije, ki ima v svoji c skrbi tudi ves prevoz izdelkov c. kr. tobačne režije, Je tvrdka Cailo Fontana, katere lastnik je renjikolo, 4 pa si je pridobil avstrijsko državljanstvo. Ta tvrdka, ki se torej izkl|učno bavi z izdelki c. kr. tobačne režije, ki je obogatela s tem poslom, ki ga vrši pod nadzorstvom c. kr. finančne oblasti, ima zaposlenih kakih 50 do 60 ljudi in od vseh teh uslužbencev ni niti eden Avstrijec, temveč so Izključno vsi sami — renjikoli. Popolnoma izključeno Je, da bi sploh dobil pri tej tvrdki kak Avstrijec zaslužka. Pripetilo se jenekikrat, j a so nevede sprejeli v delo nekega domačina, akakor hitro so mu prišli na sled, da ni renjikolo, so ga nemudoma odpustili.
Tako daleč smo torej, da domačin, Avstrijec ne dobi zaslužka niti tam, kjer gre ta delo nri stvareh, ki tvore državni monopoli Ce je še kaj pravice kje, bi c. kr. f nančna oblast pač morala ukreniti vie potrebno, da ta tvrdka, ki opravlja vsa svoja dela za c. kr., torej državno tobačno režijo, nemudoma namesti v svojem podjetju izključno ie avstrijske državljane. Ko bi se pa ta tvrdka ne hot?la pokoriti tozadevnemu ukazu, Je dolžna c. kr. finančna oblast, da jej tako) odvzame poverjeno zastopstvo c kr. tobačne režije in injlm združene prevozne In podobne posle, ter vse to izroči tvrdki. ki se zaveže, da bo v svojem podjetju za-posijevcila edino le avstrijske državljane. V ostalem pa opozarjamo tudi c. kr. namest-nlštvo prav posebej na ta slučaj, prav tako pa tudi poslance, da ga uporabijo v dokaz, kako je v Trstu poskrbl|eno za avstrijske, kako pa za tuje državljane.
Slovenskim materam v okolici. — Upam, drage slovenske matere, da ste slušale edino pravi svet naših listov ter po&lale svoje slovenske otroke v slovensko šolo.
Povem vam lahko iz lastne izkušnje, da je dober uspeh pri otrocih za vse po-znetše čase odvisen od tega, če so se učili v svojih prvih letih v materinem Jeziku. Vsakega jezika se uče potem z lahkoto. Toda danes n\ moj namen, da bi vam govorila o tem predmetu, ampak o nekem drugem. Opozarjati vas meram, slovenske matere v najbližji okolici Trsta, na neko drugo grdo napako.
Če gremo n. pr. po cesti ob tistih urah, ko gredo otroci iz Šole, sil v šolo, spoznavamo kmalu že po zunanjem, kateri otroci hodijo v slovensko šolo. Ne pravim da so vsi, — dosti je lepih izjem, posebno glede deklic, — aH večina otrok, ki zčh3ja|o v slovensko šolo, Je v raztrganih, zamazanih oblekah, bosih, blatnih, da izgledajo kakor pravi cigani
Vidimo včasih dečke v očetovih suknjah t rokavi, mnogokrat zasukani mi, a ker so še vedno predolgi, so mastni, da se kar gnusno. Včasih drsa tak deček še težke, blatne očetove čevlje za sabo. A to sami otroci, ki obiskujejo slovensko šolo. Zakaj tako? Zato, ker naši ljudje ml s I i j o« da Je za slovensko šolo vse dobre, kar pa ni res. Ce morajo otroci hoditi v italijanske ali nemške šole čisti, v čedni, celi, Če tudi zakrprni obleki in obuti: zakaj bi ne hodili tako tudi v slovensko šolo ? 1 Ali hočemo pri svojih narodnih nasprotnikih potrditi mnenje, da smo man) vreden narod že po tej zunanjosti naših otrok ?
Da Jim v italijanskih šolah dajejo obleke in obuvala, je le izgovor; vse leto vendar ne bodo oblačili in obuvali vseh učencev 1
Sama sem nekdaj slišala mater, ki Je rekla: — Ah, Jaz ga pošljem rajši v slovensko šolo, saj ga lahka pošiljam bosega in takšnega, kakor že Je I
To ni prav, ljube matere; slovensko Šolo moramo prav tako spoštovati, kakor druge šole; spoštovanja pa ne kažemo do nje, če pošiljamo take otroke van|e. Zasmili se človeku tak otrok na cesti, a ob enem z
usmiljenjem se javlja graja na starše, posebno na mater.
Hiida rana Je to na našem telesu, a če fo zakrivamo, {e ne ozdravimo.
Poglejte matere 1 Vaši možje — tudi tu je izjem in Bog obvaruj, Če bi jih ne biiol
—	dobivajo ob sobotah svojo tedensko (51ačot U pa |o potroiap v soboto in nedeljo po nepotrebnem, njihovi otroci so pa bosi, strgani, ker mati nima denarja za obuvalo in obleko. Po zimi ni takih otrok po cele tedne v šolo, ker po zimi vendar ne morejo pošiljati bosih, za čevlje pa ni, ker daje marsikak oče domov le toliko, da |Ih more mati za silo preživljati. Prav tako Je s šolskimi potrebščinami. Dočlm morajo po drugih šolah otroci imeti strogo vse, kar učitelj zapoveduj?, odgovarjalo slovenski o tre d kar drug z;: drugim, da mama nima denarja! In tako jim manjka zdaj zvezka, zdaj peresa In zopet ročnlka, svinčnika itd.
Da |e tudi učiteljem s tem oteškočeno delo in da uspehi ne morejo biti taki, kakor bi lahko bilo, to si lahko misli vsakdo.
Slovenske matere! Govorite resno besedo s takimi mežmi, govorite druga drugi, bclj zavedna manj zavedni, naj pošilja tudi v slovensko šolo svoje otroke dostojno oblečene in obute. — Ne delajte sramote slovenskim šolam in vsemu narodu 1	Slovenska mati.
Grozni spomini na balkansko vojno.
—	Prijatelj našega lista nam piše : Pretekli teden je šel Iz Reke po tržaški cesti posta ven mož v črni, čedni obleki, s trdim klobukom. Hoja mu Je bila trudna, komaj je hodil in z eno nogo j s močno šepal. Obraz mu je bil prepadel, izmučen, opraskan, eno oko izdrto. Prašal sem ga, kam gre njegova pot. Odgovoril mi je v slabi nemščini (znal je tudi hrvatski), da gre v Trst na bolgarski konzulat. Zdaj je bil v Reki, ali tam so ga poslali v Trst. Rekel je, da Je ubegel bolgarski častnik. Nisem veroval, ali pokazat mi Je dekret in prepričal sem se, da je res č.stnik.
Po7edal ml |e naslednje:
»Ušel sem iz krvavega klanja in prišel sem srečno v Reko. Hoiel sem raje poginiti ns cesti, kakor pa v vejni, v klavnic!. V stavnici. V Reki pa nočejo sprelemati beguncev ia so me poslali v Trst. Zda} grem v Trst. Imam še 10 ur hoda. Ne vem, če premorem to hojo. Pa naj poginem raje na cesti, kakor v vejni. Samo poglejte mole spomine iz vojne*.
In pokazal mi je izdrto oko in roko z veliko, še ne zaceljeno rano. Na nogi pa Je imel veliko luknjo od krogle, zakrito z za Te deno črno krvjo, okoli luknje pa vse otečeno, rdeče meso.
Groza me Je obšla I Oh, kako že pravi narodni izrek: .Ne daj Bože, koliko se trpjet može*.
In v takem stanu hoče Še prehoditi pot do Trsta I Rekel ;em mu, m j se pelje, da mu plačam Jazi „O, nočem se peljati r imsm denar. Ako poginem, me ne bo treba trausporiirati v smrt na Bjlgarskc". Imel ie res Še 3 bankovce po 50 kron in drobiža
—	in hodil je peš iz Reke v Trst. Menda je revež zblaznel od napora in grozote vojne. Kaj se {e zgodilo z revežem potem, mi nI znano.
DomaCin, umikaj se renjikoln. Doznali smo, da Je naš magistrat deloma pred osmimi dnevi delomapa teh zadnjih par dni odslovil — češ, da n: dela — 8 delavcev, ki so biii zaposleni z raztrošanjem gramoza po cestah v okrožju Sv. Jakobskem. Za Četvorico teh smo do znalt tudi Imena. Ti so: Ivan Serian iz S?. Križa, Ivan Olivo iz Furlanije, Viola, in An ton Dilena, vsi iz Furlanije. Tudi ostali štirje so sami avstrijski podaniki.
Pomauikanje delal Dobro! Ali zelo, zelo čuden slučaj Je to, da so posledice Sar hkratu nastoplvšega pomanjkanja dela zadele samo avstrijske podanike. Renjikola niso odpustili nobenega. N!č maoje interesantno in karakteristično dejstvo je, ca so izgubili delo tudi delavci furlanske narodnosti, iz česar sled'-, da v našem Trstu, na občinskih delih, tudi F u r I a s e postavlja avstrijsko državljanstvo za renjikoli!
Kje naj vzamemo besede, ki bi primerno označile te razmere: ne le predrznost naših občinskih administratorjev, ampak tudi . . . nu, kako bi rekli, da ne oziovo-IJmo gospoda državnega pravdnlka ? ! Nu, recimo: nebeško potrpežljivost tistih faktorjev, ki imajo menda vendar neke dolf nosti do lastnih državljanov in do lastne države! Mari pa so ti faktorji res že priznaii tržaški kamori svojstvo države v državi, da je naš Trst nekako ekstorijalen, kamor ne sezajo avstrijske pravice ?n avstrijski interesi . . . ?!!
Cilji Italije. Zagrebški „Pokret" je te dni v posebnem članku branil naredbe tržaškega namestnika proti n3meščenju renjikolov. Pripoveduje, kako je italijanski kapital poplavil vso Črnogoro in Albanijo in kako oi hotel zagospodovati tudi v Srbiji, in zaključuje : Italiji gre sedaj za i n d u -s t r i j a 1 n o in intelektualno osvoje n j e Balkana, a ni se odrekla tudi nade, da si zopet prisvoji nekdan|o posest Venecije: Istro In Dalmacijo! Ako bi se Je| posrečilo, da s svojim kapitalom doseže premoč na Balkanu in da si sčasoma
osvoji južno Albanijo, bi zašli mi v zares iep položajll Tu nI druge rešitve, nego da se zadovolji narodnim idealom našega naroda. Potem bi se skrčile razne pretenzije na naše obali in naša obramba bi biia laglja in bolj opravičena. Ako se sedaj ne stopi proti temu zlu v njega korenu, pozneje ne bo več časa za to. To uvidevajo Slovenci in vsi južni Slovani, ko zahtevajo izvedenje Hohenlohevih naredeb, ki so tako naravne in zakonite, da bi jih ne trebalo niti braniti, a kamo-U grajati, kakor dela to kratkovidno nemško-avstrijsko časopisje.
V otroški vrtec pri Sv. Mar. Magd. Zgornji je bilo vpisanih letos zelo pičlo Število otrok. Starši, ki so večinoma iz delavskih slojev, se izgovarjajo, da morajo matere ravno ob Času, ko otroci zapuščajo Uipjldanski pouk, namesto da bi jih spremljali domov, nesiti obed svojim možem na delo in bi bili otroci prepuščeni samim sebi na cesti in doma. Temu vzroku je pripisati letošnji maloštevilni obisk našega otroškega vrtca. Odbor magdalenske podružnice CMD je po daljšem poizvedovanju in posvetovanju prišel do sklepa, da bi se odpomoglo terau nedostatku edino na način, da bi otroci ostajali ves dan v otroškem vrtcu ter dobili tudi hrano. Toda odkod pa dobiti za to potrebna sredstva? S požrtvovalnostjo in dobro voljo bi se dalo tudi t j premagati. Naj se le vsi zavedni MagdalenčanI vpišejo kot člani podružnice CMD z 2 K na leto, na| ob vsi«ki priliki nabirajo darove za o:d uznico ter se v največjem številu udeležujejo podružničnih prireditev: pa se bo dala premagati tuii ta težava.
Ia ravno Jutri, v nedeljo, 21. t. m., naj stori vsak svojo narodno dolžnost, da da se udeleži Koncerta naše ptdružice. Priskočimo na pomoč vsi, da se čimprtj uresniči žeija vala in naša.
Koncert se bo vršil na vitu „ODrtnlj-skega društva" pri S/. Ani in se začae ob 4 popoldne. Pies na prostem bo trajal cd 7 do 11 zvečer. V ponedeljtk bo tudi isto« tam ples od 7 do 11 zvečer. Pri koncertu -.odeluje vrlo pevsko društvo „Slava". V lučaju slabega vremena se koncert preloži na naslednjo nedeljo, 28. t. m.
Slovenskim starlšem, ki &o hoteli poslati svoje otroke k telovadbi k „Sokolu", naznanjamo, da zaenkrst Sokol v Trstu („Narodni dom") vsied nevzdržljivo slabih telovadnih prostorov, v katerih jeopustii vso telovadbo, ne sprejema naraščaja. P. n. starši io n^-prešeni, naj pošljejo svofe otreke k ra.bližjim drugim sokolskim dru&trom v Trstu.
Osrednji vsedija'kl podpornlškl odbor v LJubljani prosi vse tovariše, Kakor tudi ceuj. gospode in gosp'ce, ki srao Jim poskli nabiralne pole, da uam jih do 30. t. m. vrnejo na ljubljansko podružnico J*-drauike banke, in sicer tudi prazne, da se izognejo eventualnim sitnostim in nam ne onemogočijo podati javnesti natančnega vpogleda v uspeh n3Še akci|e. Dalje prosimo, da nam natančno poročilo o zaključku prireditev, kakor tudi naslove gospodov, oiiroraa tovariše j, .Ni bi bili veljal še zbirati potom pol, poši|ete ra naslov tajnika K. Luschutzhjr ja, Eiizabetna c. 6. II Ljubljana.
Trgovski tečaj za deklice, ki ga orirejuje „Trg. izobr. društvo*, se otvori 1. cktobra.
Sprejemajo se deklice v starosti cd 13 let dalje, ki Imajo dovršeno ljud ko šolo. Plačuje se rnessčno K 4 30. Pouk se vrši v sns dan; ob katerih urah, se naznani pozneje. Poučujejo se najpotrebnejši trgovski predmeti, nadalje tudi slovenski, nemški in italijanski jezik. Teča| obstoja iz dveh letnikov.
Vpisuje se pri g. St. Detelu, tajniku ,Trg obrtne zadruge* vssk dun od 8—9
iopcline ul. S. Franesco štev. 2. Učenke, k\ so za7!Šile I. letnik, se motajo istotako javtii.
P. učen KmetljsM izlet v Poreč 1 —
Jutri, v nedeljo, priredi „TržaŠza kmetijska družba" poučen kmetijski Llet v Poreč ter vabi okoličanske kmetovalce In pri|atel|e kmetjst7a k obilni udeiežoi. Tam si ogle-1amo raznovrstne gospodarske znameni-rosti, kakor deželno kmetijsko šolo, vinograde, razna vzorna posestva, klet kmetijske šoif, eno ?zmed največjih In moderno urejenih na našem jugu, in inaogo drugega, *ar bo posebno zanimalo nale vinogradnike. Skupen odhod z b-zoparnikom (ki ,*ozi v Pulo) ob 7*30 zjutrrj od pomola pri ribjem trgu. Ziet se vrši ob vsakem vremenu.
Glasbena šola podiužafce .Glasbene Matice" v Trstu. Danes, v soboto, popoldne od 3 do 4 In jutri, v nedeljo, cd 10 do 11 dop. le zadn|l*r3t vp:sovauje v ^lasbeao šolo. R^dni potik se prične v ponedeljek, dne 22. t. m. — V interesu rednega pcuka j?, da se gojenci pravo-
• Tvgv^	.ŽIT'
Turške srečke I
so najbolj zanesljiva loterija,	3
kajti vsaka srečka mora zadeti !	B
Prospekte razpošilja Češke industrijske	E
banke glavno zastopstvo v Ljubljani.	■
V Trstu, dne 20 septembra 1913.
EDINOST" St. 261.
Stran HI.
časno vpišejo in tako oddele takoj v začetku svojim učiteljem in da dobe reden urnik.
Vpisovanje se vrši v ul. S. Frančiška št. 2, I. Vpisnina znaša 2 K, ukovina pa 5 K na mesec.
„Pika*. Številka 11. tega edinega slovenskega humoristlčnega lista izide danes popoldne. Od občinstva je odvisno, da se list čimprei razširi in izpopolni, kolikor Še ni na višini, ki bi jo izdajateljstvo samo rado doseglo. Dobiva se po vseh tobakar-nah. Kupujte jo in razširjajte.
Slovensko gledališče
v Trstu.
Letošnja gledališka sezona se začne v nedeljo, dne 28. septembra, z izborno dramo mladega hrvatskega pisatelja Srdjana pl. Tuclća „Golgoto", ki je v Zagrebu pri svoji premfjeri dosegla sijajen uspeh. Pri n?s nastopijo v tej drami naši najboljši igralci in se ob tej priliki tudi novoanga-žtrana članica našega gledališča, gospa Mitro viće va prvič predstavi naSemu občinstvu.
Intendanca vabi vse p. n. gospode lanjske abonente, da tudi letos ostanejo zvesti slovenskemu gledališču. Abonoment Je veljaven za dramo, opero in opereto in dobe letošnji abonenti vse opere in operete kakor tudi drame v abonomentu. Cena fe zelo nizka in se plača za vseh 25 predstav: sedeži I. vrste po 10 K mesečno, II. vrste po 8 K mesečno in III. vrste po 6 K mesečno.
Kdor se žrli aboc?rat!f nsj se oglasi pri režišerju g. Dragotinoviću.
Intendanca upa, da slovensko občinstvo, ki resnično ljubi svoje gledališče, z veseljem pozdravi novo sezono in s polnoštevllnim aboniranjem podpre vodstvo, da bo moglo uresničiti svoje stremijecje v povzdfgo našega Talljinega hrama.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
Gledališče „Politeama RossetH".
Danes zvečer ob 8 se otvori operna sezona z Massenetovo „Manon".
Varletć gledišče .Eden" se kot tako letos ne otvori, pač pa se bodo vršile dnevno kine-varie:e predstave, ki bodo trajale čez eno uro, in sicer od 5 pop. naprej. Cene so zelo nizke. _
Tržaška mala kronika.
Trst, 19 septembra
Nezvesta služkinja. Pri mestnem učitelju Arturju Dezorzu, stanujočem v ul. Ugo Foscolo št. 31, je bila uslužoena kot služkinja 18!etna Marija Benussl iz Vodnjana. Včeraj pa je pogrešil njen gospodar denarnico, v kateri je imel 205 K. Iskali so in Iskali denarnico in so jo končno našli skrito pri služkinji. Dezorz le ovadil stvar policiji in tatica je bila aretirana.
Zopet vlom v lobakarno. Včeraj so neznani tatovi zopet vlomili v neko toba-karno in sicer ob belem dnevu. Zgodilo se |e to na cesti pri S 7. Andreju št. 36 Prodajalka je za par minut cdšia iz tobakarne, v tem pa so tatovi vdrli s pomočjo ponarejenih kijačev v tobakarno ter odnesli 80 K denarja in za 70 K kolekov.
Poskušen samomor. 201etna Frančiška Hrovatin je danes zjutraj v bližini vojaškega kopališča spila radi nesrečne ljubezni steklenico kisove kiseline. Poklicali so takoj rešilno postajo, nakar so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se nahaja seda| v oskrbi.
Izseljenca je okradel. Snoči se |e nekemu gaiiškemu izseljencu, ko je šel po ul. Pivanelia, približal neki neznanec in mu ukiadel Ustnico, v kateri je imel mož vse svoje premoŽenje, 280 K. Ubogi Človek (e ves obupan naznanil stvar policij', toda prepričan Je lahko, da denarja ne bo videl več.
Priporočljiv učenec. Pri mesarju An-i tonu Poliju, ki ima svojo mesnico v ulici Giuiia, je bil za učenca I8.etni Ivan Stellon, ki stanuje v ul. deila Ouardla št. 11. Snoči pa Stellona ni bilo domov, in ko so šil povprašat h gospodarju, so izvedeli, da je Stellon ukradel iz denarnega predala v mesnici 25 K, vsied česar ga je dai gospodar aretirati.
Vlom v prodajalno. Danes ponoči, nekako okrog poltene, Je v ul. Giulia službujoči stražnik, ko Je šel mimo trgovine z jestvinami, ki je last Alojzija Švaglja, zaslišal v trgovini sumljiv ropot. Stopil je vsied tega v biižnb kavarno in od tamkaj tele-i foniral policijskemu komisar ijatu, odkoder Je hitro prišlo na lice mesta več policijskih organov pod vodstvom polic, nadofcijala Gu-Ilna. Pokiic?li so gospodarja, ki je odprl trgovino, in potem policija začela prešs-kavati. Za prodajalno mizo so našli stisnjenega k tlom fino oblečenega gospoda. Začeti so ga Izprašavati, kaj je delal v trgovini, pa niso dobili iz početka nikakega odgovora od nj?ga. Končno pa je le priznal,
da Je prišel krast in da ni sam. Zato so preiskavali še dalje in so v resnici, našli v skladišču za trgovino še drugega tička, ki Je bii skrit med vrečami.
V gospodarjevi pisarni so našli železno blagajno na tleh in bila je prevrtana že na štirih krajih. Na bližnji mizi pa Je ležal tihi sveder. Manjkalo pa |ima Je ono ulomilno orodje, ki ga „strokovnjaki*1 imenujejo »prašičjo nogo", vsied česar nista mogla ulomlti navrtane blagajne.
Kakor |e bilo torej razvidno, sta ulo-milca »delala* že precej časa. In da bi ne opeSala, sta se vmes krepčala z opolom in Jajci. Priznala sta končno tudi, da sta imela še tretjega tovariša, ki Ju je zaklenil v trgovino in potem zunaj stražil. Opazil Je, da prihaja stražnik in Ju je tudi opozoril na to ; toda niti pa nista imela več časa.
Lopovi bi bili napravili s svojim ulo-mom, če bi se Jim bil posrečil, še dosti dober posel, kajti v blagajni se Je nahajalo okrog 4000 K.
Aretirana vlomilca sta 26letni Anton Kuljak, Tržačan, težak, stanujoč v ul. Molin a vento št. 18, ki se nahaja pod posebnim policijskim nadzorstvom, in pa 27ietni Fran Amy, rodom iz Marsllje, artist, ki Je bil lani obsojen pred tržaškim porotnim sodiščem, Če se ne motimo, zaradi vloma v neko grobnico pri Sv. Ani, ia bil potem izgnan iz Trsta. Povrnil pa se je zopet v Trst In je stanoval pod napačnim imenom Ivana Bo-nisonija v ul. Farneto št. 25.
Izpred sodišča.
Kontrolor okrajne bolniške blagajne pred sodiščem.
Kazenska razprava, ki se je včeraj vršila pred tukajšnjem sodiščem na tožbo kontrolorja okrajne bolniške blagajne Rožeta proti podpredsedniku ZJŽ Ivanu Bufcnu, |e btla dokaj zanimiva. Rože je tožil Bufona, češ, da mu Je v neki gostilni očital, da je špijon, da kar uganja kot kontrolor okrajne bolniške blagajne, da je prava iumparija ic svinjarija, da naznanja brez pravega razloga učlanjene delavce okr. bol. blagajne in s tem škoduje delavstvu. Na razpravi je Rože z ogorčenjem zavračal ta očitanja In je opozarjal na razliko med okrajno bolniško blagajno in med „slovenskimi društvi". Obtoženi Bafon, ki ga (e branil dr. Josip Mand-ć. Je potom dveh prič dokazal, da |e gospod kontrolor res ovadil dva člana, enega zato, ker je doma kuhal nekaj pri ognjišču, dru gega pa zato, ker je popravljal neko uro. In glej 1 Sodnik je popolnoma oprostil od obtožbe Bufona in obsodi kontrolorja v povračilo pravdnih stroškov. Mislimo, da Je s tem zadostno karakterizirana okrajna bolniška blagajna in njen kontrolor.
Društvene vesti.
Barkovlianska In rojanska ljudska knjižnica. Cenjene čitatelje prosimo, da bi nemudoma vrnili Izposojene knjige, ker se knjige nulno potrebujejo za izmen|avo obeh knjižnic. BukovljansH čitate ji lahko puste knjige v tobakarni tamošnjega „Narodnega doma".
Šentjakobška Čitalnica priredi Jutri v dvorani .Kons. društva" pri Sv. Jakobu plesne vaje in ples. Začetek ob 8 zvečer.
Pevsko društvo „Kolo*. — Društveni pevovodja se Je oovrnil ter se piično redne pevske vaje. Ker se prične tudi z novimi zbori, fe želeti, da se vsi člani vaj redno udeležujejo. Prva vaja je nocoj točno ob 9
Nar. delavska organizacija.
Skupina delavcev ▼ plavžih. Danes, v soboto, ob 7 zvečer shod za delavce iz plavžev, in sicer v „Gospodarskem dru štvuu v Škednju.
„Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov" sklicuje za nedeljo, ob 9 30 dopoldne društven shod z dnevnim redom: „Posredovalnica dela in zadeve organizacij e". — Shod se bo vršil v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Fran-čišk?, 2.
Delavci tr2. tehn. zavoda pri Sv. Andreju so vabljeni, da pridejo v velikem
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SaniU 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes, v soboto, dne 20. t m., od 9—12 predpoldne:
Chiffjnniers, umivalniki, nočne omarice, omare s 4 in 6 predali, miza, stolice, slike, mizice, postelje, amerifcaaska pisalna miza, blagajn?, „Na!ionai*-knjiŽnica, dolga klop. avtomatični igralni stroji, divan, naslonjači in tolletne potrebščine.
Od 3—6jpopo!dae:
Trgovske knjige, papir, zavitki, cigaretni ov. jki, svinčniki, držala, knjižice, črnilo, Šolske torbe, peresa, razglednice, podobice, slovenske siovnice „Hošek".
I	s	W .
KOLINSKO
SOLIDNO: in ; ELE8ANTN9
WW (MIRNIM MHAN
RAFAELE ITALIA
TMT - VIA MALCANTON - «*•*
Mnenje gosp. dro. H. Kremerlo klinike no Dnnala.
Goap. J. SBRRAVALLO
Trat.
Zahvaljujem se Vam za doposlanl vzorec vašega ŽELEZNATEGA KINA VINA SERRAVALLO; Vaše vino je brez dvojbe eden najmočnejših tonlkov In najboljših okrepčllnlh sredstev kar jih jaz poznam. Jaz bom vedno s svojimi skromnimi močmi podpiral Vaš Izdelek. DTNA/, 22. januvarja 1912.
Dr. H. KREMER.
Odlikovana pekarn in slaščicama
Vinko SkerK - trst
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah.
Brezplačna postrežba na dom. Kruh in sla&čiče se izdelujejo s higijeniČnim električnim strojem.
Brivec^ln frizer za dame
And. Rojic, Trst
Via Aoquedctto 20.
Priporoča se gospodom %% dobro ia higijeaičao postrežbo. Damam ee priporoča za moderno friziranje, glavo-
praoje, barvanje i. t. d. Vsakovrstna lasna dela »e izvršujejo dobro in točno!
J o s. JKoiiig;
nemški zobotehnik
Trst, ulica Sau Nico 16 St. 18./II.
Sprejema od 10 do 1 ln od 3 do 8 popol.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol PerničiS
ordinira od lt—12 Trst, ulica Bosomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Paroplovna družba 0. Tripcovich & Ci-, Trst
h
in nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj.
ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne.
ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki.
NeMka izletna vožnja
cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek Iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek
opolnoči z Lloydovim parnikom.
— Iz Trsta v Jahip - Rim - Neapelj. =
ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv.
Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne.
Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj.
iba .1 pridržuj* Upr.m.mb. t .mlaln prom.tn.«. opr»wUnlfc»
!
Dražba
SMS
a
aaSBBSBBP inaiais
o
osa
! NAZNANILO! Pozor!
Podpisana naznanjata slavnemu občinstvu, da sta prevzela dobroznano
ŽGANJARNO
g. B. Gradeniga, Campo S. Giacomo 17.
Ker je ta edina slovenska žganjarna pri Sv. Jakobu, se priporočava slav. občinstvu za nadaljni obisk	ANTON KARL SOSIC.
B
«9 sa M SV H
toplo priporočamo

edino pristni, po kakovo* uoiosn^liM slovenski izdelek.
v korist 4ru2M sv. Cirili in metoda!
Stran IV.
„EDINOST" št. 261.
V Trstu, dne 20. septembra 1913
številu na društven shod, ki $0 danes, ob 7 zvečer v društvenem prostoru NDO pri S. Jakobu. Na shod vabimo vse sloven ske delavce omenjenega zavoda, posebno pa kvalificirane, mehanike itd.
Skupina c. kr. javnih skladišč ima svo|o redno odborovo sejo danes v soboto, dne 20. t. m. ob 7 30 zvečer v društvenih prostorih.
Deželni izvrš. odbor NDO. Danes, v soboto, ob 8 zvečer izredna odborova seja.
DAROVI.
— V počeščen|e spomina uzornega mladeniča Karla Ulčakarja daruje g. Srečko Bartel 10 K za možko podružnico družbe zvT Cirila in Metoda. Denar izroCi darovatelj podružničnemu blagajniku. — V Isti namen daru|e uradništvo »Trgovsko obrtne zadruge* K 20, ga. Bičkova pa K 5. Te dve sveti ste naloženi v TOZ. — Nadalje so darovali v Isti namen in za isto podružnico K 10, gosp. Oracljan Stepančič, g. Celestin Sirk 10 K, gosp. Peter Jeraj 2 K.	_
Vesti iz Goriške.
Nemška nesramnost. Nekaterim nemškim železničarjem v Gorici, najbrže na mig z znane straai, je prišlo na misel, nastopiti proti slovenskemu zdravniku, dr. Ernestu Dereaniju, ki je tudi železniški zdra?nlk, Češ da je pristranski in da je na dan 7. septembra nastopal proti njim. Dr. Dereani seveda ni pristanski v svoji zdravniški službi, marveč enak nasproti vsem, in na dan 7. septembra ni storil nič takega, kar bi moglo razburiti gospode nemške železničarje. Toda |ezo kuhajo t< Wieserjevi hlapci ia se hočejo znežti nad najbHžn|im. Sklicali so v torek zvečer shod v gostiln! pri Tfrolcu ? Pokopališča! ulici, ali zborovati tam niso mogli, ker t>!!a gostilna zasedena po Slovencih. Tako se Jim je godilo tudi ? neki drugi gostite}. Kocčno 30 moiali opustiti shod. Morda so se men ^ ootem med seboj na kolodvoru. Ta drznost gre že čez vse meje in se jej moramo upreti z vso silo. Na sredstva moramo pozabiti, da pogazimo nemško nesramnost io predrznost v Gorici«
Iz Rihemberka. Naša podružnica CMD priredi Jutri, 21. t. m. javno tombolo. I. čin-kviaa 60 K, II. 40 K, tombola 100 K. Obenem priredi podružnica skupno s telovadnim društvom „Sokol" cvetlični dan. Ta dan je tudi naša starodavna „berdlmska" kvatretca. Odbora vabita narodno zavedno občinstvo k obilni udeležbi, posebno pa z ozhrom na blagi namen: za rešitev naše dece 11 Obenem priredi društvo »Sokol* plesno zabavo v zaprtih prostorih pri Ger-zeju. Svirala bo narodna godba društva »Škoij* iz Šmarif. Začetek tombole točno ob 3 30 popoldne. Pred in po tomboli bo ples.
Iz Vipavske doline. G. K. P. je s
svojo kolobocijo v »Soči" od dne 16. t. m. dokazal, da zaspanim tudi na|vestneiša po ročila nič ne koristijo, če jih ne zsajo, ali pa nočejo točno čitati. — Po Vipavskem mrgoli kupcev za mošt, vendar ni nikakšnih znatnejših sklepov, kakor da bi oe bili tik pred trgatvijo.
Če ostane letos preveč mošta doma, naj dolži g. K. P. svojo dralbarijo ter naj skrbi, di pridejo kasneje kupci po vino v taki meri, kakor so priSII na vabila raznih Efbejev po mošt. — Capito, g. K. P. ?
F. B.
Iz Pliskovice. V tukajšnji občini so pridelali lanskega leta mnogo in prav dobrega terana, katerega so večinoma Izvozili v Trst, pa tudi nekaj malega po Krasu. Letos je napravila toča in gnjiloba nekoliko škode, vendar je grozdje precej dozorelo in kaže, da bo pridelek boljši od lanskega.
V tajniškem poročilu na glavni skupščini CMD smo čitali, da Je tukajšnja podružnica CMD najvzornejša; pa še bolj bi bila lahko, da bi bih naklonjenejši oni Činitelji, kl imajo gtavno besedo v občini. V dotičnem odstavku je pomotoma zabeleženo, da ima Gabrovica 100 udov, a v resnici pa ima Pllskovica 100 in Gabrovica 30 udov, kar je za Gabrovlco, kakor malo vasico, tudi častno število.
Podružnica NDO v Ajdovščini sklicuje Javen ljudski shod, ki se bo vršil Jutri, v nedeljo, 21. t. m., ob 4 popoldne v prostorih g. Bratine v Ajdovščini. Dnevni red: 1.) Razmere v ajdovski predilnici. 2.) Raznoterosti. — Na shodu bodo govorili: drž. in dež. poslanec dr. Rybar, dr. Vekosla*? Kisovec, nadučitelj Engeiin&n.
Delavci in delavke! Slovenski rojaki I Udeležite se v velikanskem številu tega važnega shoda 1
Delavci v Volčjidragž, ki se mislijo organizirati v »Narodni delavski organizaciji", na blagovolijo priti Jutri, v nedeljo, 21. t. m., ob 3 popoldne v gostilno »Kodermač", kamor pride predsednik goriške podružnice »Narodne delavske organizacije", tov. Perko, da se pogovori o ustanovitvi podružnice NDO za Volčjodrago in o sklicanju Javnega shoda. Stvar je važna, zato upamo, da se
delavstvo Volčjedrage odzove našemu vabilu.	_
Vesti iz Istre.
Z reške proge. V četrtek, ob 5 popoldne sem stopil na Reki v osebni vlak južne železnice, da bi se odpeljal. Ko |e bilo dano znamenje za odhod, Je vlak odšel s postaje, ali kar naenkrat je počelo da|ati osobje na postaji znamenje .stoj". Ko smo to mi potniki videli, smo začeli še ml mahati, sprevodniki trobiti na «vo|e trobente In mahati z zastavami Ženske «0 začele kričati, otrcci Jokati, moški preklinjati. S takim peklenskim vriščem in večina potnikov v največjem strahu, smo se peljali kaki 2 minuti daleč onstran prehoda, ne da bi se bil gospod strojevodja blagovolil ozreti in vfdeii ia znsmerja.
Ko se |e vlak ustavit v ozki soteski, kjer |e na eni strani visoka stena, na drugi strani pa neki vrt z neko leseno ograjo, so ljudje začeli skakati z vozov na žive in mrtve, da so bili vozovi naenkrat prazni. Vsi omazani od blata in dežja, nekateri s pokvarjeno obleko, smo se nekoliko oddahnili cd groznega strahu in smo Čakali odrešenja, nekateri na ograji drugI na stnJ'h itd., dokler nfcmo izvedeli, da |e bil zadnji voz avtomatično zavit in da Je bilo radi tega dano znamenje »stoj*.
Nekoliko osramočeni, a tudi pošteno |ezni smo vstopili zopet v vozove; od strahu je pa vendar Še vse trepetalo.
Ali ni to vendar preveč? Zadnji voz je avtomatično zavrt, vse trobi in kriči in daje znamenja, strojevodja pa komodno vozi, oe da bi se niti enkrat ozrl, ne da bi čutil zapreko radi zavrtega voza 1 Ako bi bil ta »lučaj osamljen, n?| bi bilo, toda kolikokrat se to zgodi, ne da b) javnost izvedela. Nr| bi dotični merodajnl organi poučili vendar vlakovno osobje, osobito strojevodje, da naj opravljajo svolo službo, tekor gre.
ppPPDDDODDDDDPDIM ■ IH IIII ■ MTUTfTDDDDC
B MALI OGLASI \
MALI OOLASI
ni Naj Plača
ra&uafa P* 4 vla. Um btHM ukrtt
Ples in plesne vaje
Šentjakobska Čitalnica v dvorani Konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Začetek ob 6 popoldne. 2092
Qn QC Ll dobrega vipavca se dobi pri Vik-OB C.%3 III torju Adamiču v Škrhin5. 2092
Sobo
4, I, levo.
z modernim komfortom (v sredini mesta) odda ugledna gospa. Ulica San Zaccaria
2091
aa lepa meblirana soba eventuelno tudi hrana. Gena smerna. - Naslov pove
2092
Odda
Inseratni oddelek Edinosti
Išče
M v bližini državne gimnazije lepo o-pravljena, zdrava soba s brano za
boljšo osebo. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod .Zdrava soba"._2086
W-la+nOI19 u^enca poštene družine sprejme "iDLIlClju takoj trgovina jestvin v okolici. Naslov pove InBgratni o i dele k Edinosti._2085
IČfaim pridnega slovenskega čevljarja za vsako-lObOlll vrstno delo. — Pozzo bianco 8, Behar.
2087
Pl*infll"fl^9 Vam, Slovani, mizarsko delavnico rri|lurilUa v ulici Sette Fontane Chiadino in monte Ste v. 5 — Valentin Blažina. 2009
PrnHa CA v uiic' Qia,*a 23 (v zalogi olja G.
rruua O O Biuggini) črni Bladkor avana po 96 vinarjev kg, jedilno olje po 88 vin, litor._1994
Mlekarna
z veliko rszpečbvo piva, vina, masla in drogo se proda radi odpotova nja za K 400'—. Pojasnila: KolaišiČ, Kavarna Corso S—11 in 3—ti.	2117
Pravna crthsi 8 P°rabo kuhinje in meb i-1 ■ »fcll« OUUfl rana Bobica se oddasta takoj. Via Commerciale 9, pritličje.	2100
IV£N parenzan:
Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča se za obilen obisk.
Jan, S. Karcora 1.
V dobroznani mesnici
Va
Trst Piazza Barriera veeehia št. 9
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, jančje In kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMEBKE
NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v T' STU
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
■ a NOVA ULICA ŠT. 13, U. NADSTROPJE a o mmmm
TtZZ vloge na Imjižice po *'|3~43|4~5°|0
Dajo posojila na menj-ce in vrednote na mesečna ali tedenska odplačila. Eskomatuje trguvske meajice. Prodaja srečke na mesečne obroke

SLOVENOI! Vaš narodni urar
in zlatar
ALOJZ POVH
se nahaja na trgu Barriera 3.
Krojaškega pomočnika
Rupnir, Trst, alica Geppa 10, I.
sprejmem : takoj. —
2075
Leteraa Breliti o Sežani
Ribje olje I. vrste I steklenica K t 20. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K.
Obliž za kurja očesa 20 viaarjev. - Neoporekljivo sredstvo. -
Dr. Pesnik
Dr. PETSCHNIOO
M, vb S. Catota Ha. t.
Ztfmuft ■otraaje (sploiae) bata* ta 2—S hi Ipocflillrt n Mae Ir (•pota«) botenri t ll1«.—I ta 7—7*
LETOVIŠČE
Bohinjska Bistrica Bohinjsko Jezero
v Triglavskem pogorju,
na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, goreke ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno.
Prometno društvo v Bob. Bistrici.
ZAMENA.
Sode 50-500 litrov od žganja in tudi nove; dve lahki polkriti kočiji in breg za 8 oseb proda, oziroma zamenja za brinje
J. CVEK v Kamniku
(KRANJSKO).
18

■i
::AIia Citii di Solinaen
Vittorio e Erminio Zandegiacomo
Trst, al. Ponterosso 4 (hiša Mordd).
Velika izbera nožičev. škarij, brivnih britev, brivnih aparatov vseh sistemov, aparati za lasć, predmeti za manecure, kuhinjski noži i. t. d. Lastna delavnica brusača Corso št. 3.
BERLITZ SCHOOL
v Trstu.
420 podružnic. — Odlikovani jezikovni zavod. 20 profesorjev. — Zavod za prevajanje. — Uči se vsak ježih po3ameznika v skupinah ali pa pa na domu. — Glavni ravnatelj Comm. Berlitz v Parizu. Odgovorni ravnatelj v Trstu prof. Charles Mariotrl. — Nemško, italijansko, francosko, angle&ko, hrvatsko, srbsko, slovensko, špansko, rusko, švedsko, knjigovodstvo i. t. d. — Poja ;iUa od 7—10 na večer v ulici Sanitk 10, 1.
Josip Vučetlč
podueuje risanje in slikarstvo V svojem atelierju v Trstu, uliea Belpoggio 3a. (Hiša nova).
Krojačnica Vek.Terzo
Trst, ulica Fonderla štev. 4, I n.
Priporoča se c. občinstvu ca vsakovrstna dela. Bolidi)* postrežba po najnižjih cenah ie najnovejšem kroju Bogata izberh najnovejših angleSfcih vtorcev
SVOjl K SVOJIMI
Salon
Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarsklh del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča s« p. n. gospera
A. ŠEBEK,
lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zebov.
^idirame zobov brez vsake bolečine "
j. Csrmak V. Tuschsr
tebezdravnik konces. zobni tehnik
TRST
itJno	At, 13, II. nadat.
3
-3r
						
i.V- ..j,-*		■i '*'			" i"-' J	
No?o
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02,)
Prevoz mrlicev na vs& kraje
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Op6lne št. I70 j T. VITEZ v NabreSInl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noa^ore>; F. BRNETI0 v Skednju. -	Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato oprejno in od najenostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov,kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolan obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. ^eStalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H d T I B I L J

Drože (kras) Iz odlikovane slovenske tovarne drot so dosegle dosedai vsepovsod noJbaUil sloves. HarodniaKi. narotalte pri domači tvrtki kl ran postreže po konkurentnu cenah.-"i^r j. j. SOBAH,Trst, G. vasmi li