Posamezna Številka 30 vinarjev, Slev. 14 V LIlDUfllll, * SODOI9, line (2. BDlUa 1919. Leto XLVn. m Valja po poŠti: sa u Mlo lato upre].. K M— u m dum m .. h 6'm m laostmstvs .. 70 — V Ljubljani aa dom ta Ml« lato uprt].. K &*■— M •» VMM „ .. K 5"— V ijml pn|mi inrtu „ Mt Bi Sobotna Izdaja: bi b Mlo loto ..... K io-— U UOSSOStTO. It.- 15 — Euoatolpna peutvcuta (SU .nai ilroia in 3 mm vl&ofca ali n|a prostor) ■■ «n*rat . . . . po 93 t Pri aaročlln nsd 10 objav popust Ho jmanjU oglas -9/9mnK3"— u--^ Poslano: - ■■■ '■'• Enostolpna petltvrata 1'o0 Izbaja vsak dan IsvzemSI po-undeljek in dan po praznino, ob 5. ari zjutraj. nT* Dradnlitvo |« j Kopitarjevi i'rr. »/m. Bokoplil m a« vračajo: atlranJtiifva r1"*^1 *• b« sprejemajo. TaVie— Met. 60- Političen list za slovanski narod. f Uprava j« v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino in št 349 za oglase, avetr. tn čefi ie 24.797, ogr. 29.511, boan.-r.ero. 7563. Propsflrt. i Jugoslavija se nahaja pred važnimi dogodki — to izzveneva iz poročil naših li-•tov, to trdi govorica na trgu, na ulici in v krčmi, to plava takorekoč po ozračju. Živimo v času, ko hitro pozabljamo, Kaj je bilo in brezskrbno čakamo, kaj bo. Pozabljajo ljudske mase na trpljenje in bolest v pretklosti, ko smo se vsi skupaj borili za svobodo, za košček kruha, ko je na stotine in tisoče naših .klicalo po zraku in svetlobi v temnih ječah. Bili so to časi groze in obupa, iz katerih nas je vse rešila zmagovita misel svobode in združenja. Pozabljamo danes na to, da ni vse v naši moči, da bi marsikaj sicer lahko bilo drugače in boljše, ko bi na vseh koncih in krajih naše meje ne bile zastražene po legijah plačanih in hlapčevsko udinjanib vojakov nam sovražnih vlad. Pozabljamo, da mnogo gorja pri nas izvira odtod, ker kapitalistični imperializem Italije namenoma zapira naše meje, nas odriva od morja ter pošilja plačane agente med nas, ki pri nas delajo nezadovoljnost in nevoljo. In židovski duh veje s Hrvatskega, sc je oprijel stotin naših ljudi, ki se sedaj mesto z delom rede s sleparsko trgovino ter draže vsakdanji živež, ki ga ljudstvo potrebuje. Na to vse pozabljamo, Zdi pa se, kaKor da bi osrednja vlada la vse to ne imela ne oči ne ušes. Zdi se, kakor da gospodje čakajo, da se stvari same urede in ljudstvo pomiri. S čakanjem pa je državi in ljudstvu malo pomagano. Razen samih načrtov se je doslej izpeljalo še bore malo. Z vso politiko sc tu ne opravi ničesar. Najvažnejši problem pa je danes prehrana ljudstva, šele za tem pride socijalna zakonodaja z agrarno reformo. Naša stranka se zaveda tega resnega položaja, zato je dr. Korošec prevzel najvažnejši portfelj, prehrano, ter se je lotil z vso energijo. V imenu trpečih mas ljudstva in v interesu države želimv, da mu to delo uspe, sicer se je bati, da preteča katastrofa pogoltne našo mlado državo. Nevarnos jc velika in to nevarnost še umetno množi tajna, plačana propaganda iz neznanih virov. Ta propaganda je posebno močna na Hrvatskem, pa tudi pri nas se zdi, kakor da bi sc bil tajni sovrag s podvojeno silo vrgel na delo, da nas pahne v prepad. Odkod izvina ta propaganda? Ne veno! Kaka sredstva jc omogočajo? Ogromna denarna sreds'va morajo to biti. Mož, ki je te dni potoval po Hrvatskem, se je razgovarjal s takim ag2n-tom, ki jc bunil hrvatske seljake za Ra-diča. Priznal mu je, da je Slovenec, da ima na Hrvatskem trgovsko agenturo ter se peča v prvi vrsti s politično propagando med seljald. Dejal je: »Saj mi ni nič do tega, a nese mi!« Takih agentov mrgoli po Hrvatski. Vsem nece to. Kdo jih plačuje? Pojdite po ljubljanskih krčmah in gostilnah. V vsaki bo sedel po en možakar pri pol litru vina in bo zabavljal ter delal propagando tako na glas, da ga bo vsakdo lahko slišal. Pri svojem »delu* prazni posodo za posodo, nič ne dela, »ne seje in ne žanjc« in vendar mu lo nese. Pač, seje propagando in nevoljo. V čigavem imenu? V imeivt tistega, ki bo žel sadove, ko ta ».setev« dozori. Ne dolžimo naše deželne vlade, ker vemo, da je njen delokrog omejen. Vemo pa, da bi se za olajšavo ljudske bede osrednja vlada lahko bolj zavzela. Klasičen vzgled za to nam je gibanje železničarjev. Kdo ne razume obupa poštenega delavstva, ki mu je danes onemogočeno, pošteno preživljati sebe in družino. Danes je še čas, da se razmere pre-urede, še jc čas kreniti na pot energičnega dela. To delo naj pa ne bo nasilno zatiranje ljudske nevolje, marveč zatiranje tistih bacilov, ki danes razkrajajo družbo s svojo lakomnostjo, s svojim izkoriščanjem, zastrupljajo z ucmoralno trgovino javno moralo ter tako ustvarjajo ugoden teren za te vrste propagando. Jugoslovanska Ifutis&a (Posebno poročilo »Slovencu«.) Beigrad, 11. aprila. Jugoslovanski klub je izdal sinoči naslednji komunike: Jugoslovanski klub je razpravlja! v prisotnosti odposlancev iz raznih pokrajin v svojih sejah 9, in 10. aprila o načelih, na katerih naj bi se osnovala enotna ljudska stranka na ozemlju cele države. Stranka bo na kulturnem polju delala za religiozno vzgojo naroda po avtonomnih veroizpove-danjih. Glede socialno gospodarskih vprašanj naglaša stranka, da je v prvi vrsti kmetska, delavska in obrtniška, da se pa bo odločno zavzemala za interese tudi drugih stanov. V državnopravnem oziru stoj; stranica na stališču državnega in narodnega edinstva. Razen tega si bo stranka prizadevala, da se, upoštevajoč dejanske razmere v posameznih pokrajinah, izvede notranja ureditev države na temelju kulturnih ter gospodarsko-geografskih razmer. V ljudsko stranko bo vstopila V. L, S., grupa okrog Narodne Politike in prisotni člani iz pokrajine. Na temelju svojega programa pričakuje stranka, cla bo našla odziva tudi med Srbi. Organizacija stranke po hrvatskih krajih se bo izvedla šc za časa velikonočnih praznikov, Maribor, 11. aprila. Danes je tukaj zborovala Jugoslovanska demokratska stranka. Govoril je poslanec narodnega predstavništva profesor Voglar. Govornik je izjavil, da je nemogoče, da bi slovenske stranke še nadalje skupno delovale. Časi, ko so slovenske stranke delovale složno in enotno, so minuli. Odslej se bo vršila borba med dvema mogočnima jugoslovanskima strankama, t. j. med JDS in »klerikalno stranko«. Položaj je danes ta, da Krekova stranka, katera ima prav za prav res glavno zaslugo, da je prišlo do svobodne Jugoslavije, danes v Jugoslaviji ni vpoštevana in da je dobila glavno besedo JDS. Pri zborovalcih ta izjava ni našla ni-kakega odobravanja, pač pa so se ponovno ču!i klici: S'ava dr. Kreku! Splošno se opaža, da hočejo štajerski pristaši JDS nalašč izzvati tudi na jezikovni meji strankarski boj. Ugotovljeno je, da deluje JDS na vse kriplje, da bi izpodkopala tla V. L. S. Čsopisje JDS, posebno celjska »Nova Doba«, se trudi na vse mogoče načine, da bi izpodrinila našo stranko in naše časo-p!sje. Vsem rodoljubom je znano, da so v težkih časih na naši jezikovni meji bili edino pristaši V. L. S., ki so se borili proti vsenemštvu in nemškutarstvu. Velilcašev, ki danes pod zastavo JDS propagirajo Jugoslavijo, ves čas vojne nismo nikjer opazili. NaSa Postojna Sn Prejeli smo naslednje poročilo: Italijani v Postojni si prizadevajo izlc-pa in izgrda, da omehčajo prebivalstvo in ga dobe na svojo stran. V drugi polovici marca je prišel v Postojno nov genferal. Ob tej priliki so za nedeljo (23. marca dopoldne) potom plakatov sklicevali »velikansk javen ljudski shod«. V nedeljo dopoldne so italijanski častniki in vojaki ljudi osebno vabili in klicali na shod. Dotični prostor je bil okrašen z zelenjem. Pripravljeni 60 bili fotografični aparati... Na stotine zbranega občinstva, ki bi zvesto posluSalo italijanskega govornika, to ne bi bila napačna sličica za mirovno konferenco, A kaj, ko pa to nehvaležno ljudstvo ne privošči Italijanom nobenega veselja — nikogar ni bilo na shod. Samo par starih ženic in otrok je prodajalo zijala; njih se italijanske obljube ali grožnje niso mogle prijeti, ker italijansko ne umejo niti besede. Za isti dan je potom vizitk vabil v soboto major Cavalli, okrajni glavar, v?e ugledne družine v Postojni v imenu nove- Ža generala na čajev večer v Grandhotelu. Ivorano so vso okrasili z zelenjem in cveticami, ki so jih nabrali po hišah v Postojni. No, tudi ta trud je bil zaman: povabljene družine so se za povabilo lepo zahvili'e in niso prišle. Ko je to zvedel general, je visoko zavihal nos tn rekel: »Stojim previsoko, da bi me kaj takega doseglo.« Pre-kislo grozdje! Major Cavalli vedno vabi razne družine na večerjo, Žalibog, da ne morem trditi, da bi v Postojni ne bilo brezznačaj-nih izjem , , . V uradih so na vodilnih mestih že povsod Italijani, Te dni jc dal postojnski voiaški poveljnik poklicati vojaštvo, ki ntu je govoril o prebivalstvu. Rekel je med drugim, da smo Slovenci neizobražen, nekulturen narod, da smo nesramni, nehvaležni: oni — Italijani — da so nas osvobodili jarma stare Avstrije, a mi namesto da bi jim bili za to hvaležni, pa spletkarimo in hočemo, da se vrnejo stare razmere, hočemo nazaj pod Avstrijo. Tako hujskajo vojaštvo proti prebivalstvu. Sedaj pripravljajo Ttal;jani v Postojni noč in dan zastave in drugo za veselico dne !5. t, m. v proslavo sklepa miru, ki bo Itnliji za večno priznal tudi Postojno. Častniki in vojaki splošno govo-e, da v desetih letih v teh krajih ne bo več nobenega Slovenca — vse bo že poitalijančeno. Na plakatih nam pa obljubnjejo vse mogoče pravice in svoboščine. No. italijanske oblkihe in namere gor! ali doli — dejstvo je, da vse prebivalstvo smatra Italrane za vsiljivce, za nepriietne tttir«?. ki nimaio n3 naši zemlji ničesar iskati. En: s prezirom, drugi z gnievom, vsi pa nestrpno čakajo, da se to, nam docela tuje pleme čim prej izgubi izmed nas. Moka na potu. (Posebno poročilo »Slovcncu«.) Beigrad, 11. aprila. Vsled velikega po-mankanja živil v Sloveniji in na Hrvatskem, je ukrenil minister za prehrano dr. Korošec vse potrebno, da se tem pokrajinam odpomore, V to svrho je odredil, dase takoj odpošlje z Reke od ameriškega uvoza velike množine moke. Kakor smo izvedeli, je že več sto vagonov moke na poli v Slovenijo in enako število za Hrvatsko, da se odpomore veliki bedi. Davek na vojas dobičke, (Posebno poročilo »Slovencu«.) Beigrad, 11. aprila. Vlada bo po veliki noči predložila narodnemu predstavništvu zakonski načrt, s katerim se odreja davek na vojne dobičke po načelu progresivnega narastlca Davek bi znašal izpod 10.000 K 30 % in bi se razmeroma zviševal tako, da bi znašal pri 200.000 K in več vojnega dobička 80%. državno nadzorstvo nad svobodno trgovini. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Bcigrtid, 11. aprila Ministrski svet je d.incs fkirnil, da se pc;iblsšča ministrstvo prehrane, da izvede dr:avno nadzorstvo nad svobodno trgovino. V omenjenem ministrstvu je že izdelana tozadevna naredba. Agrarna reforma. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Beigrad, 11. aprila. Danes bo izšla naredba ministrstva za agrarno reformo, s katero se bo dala direktiva za oddajanje zemlje kmetom na eno leto. Naredba se bo predložila narodnemu predstavništvu naknadno v odobritev. Odsek za umetnost v ministrstvu za prosveto. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Beigrad, 11. aprila, Ministrstvo za prosveto je izdelalo načrt za osnutje odseka za umetnost. Umetnostni odsek bo imel svojega načelnika in svoje tainike kakor tudi vso ostalo uradništvo- Delavske zbornice. (Posebno poročilo »Slovenca«.) Beigrad, 11. aprila. Današnje RadniČ-ke Novine zahtevajo, da se v državi SHS vpeljejo delavske zbornice in borze. Poverjeništvo za Istro se odpravlja. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Beigrad, 11. aprila. Narodnemu poslancu dr. Matku Lagvnju je odvzeto njegovo mesto poverjenika za Istro, To poverjeništvo se sploh odpravlja. Za istrske begunce je vlada dovolila milijon in pol kron. Biankini v Demokratskem klubu. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Beigrad, II. aprila. Narodni poslanec dr. Juraj Biankini je vstopil v Demokratski klub. Francoska vojna misija in Radič. (Posebao poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 11. aprila. Francoska vojna misija zanikuje na najslovesnejli način ne-ke izjave v zunanjih listih glede memo« randa Stjcpana Radiča. Francoska vojna misija se ne vmešava v notranjo politične probleme. Izjavlja, da ji ni Stjcpan Radič nikoli ničesar izročil, kar naj bi dostavila v Pariz. Kaj je z odpuščenimi 40 uradniki? (Posebno poročilo »Slovencu«.) Eelgrad, 11. aprila. Danes se demen-tira vest, da je vsled nereda in zlorab na želtznicah, ki so se odkrile o priliki nadzor valnega potovanja dr. Korošca, odpu-ščeniL 40 uradnikov. »Radničkc Novine« .«c rogsjo temu de-.nentiju in pravijo, če se teh odpuščenih 40 uradnikov vrže na svo-bccno trgovino, tedaj Jot je nam. Za invalide. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 11. aprila. V soboto in nedeljo bodo članice »Kola SHS sestara« v Zigrebu pobirale doneske za invalide, vdove in sirote jugoslovanskih prosto-vrljcev. Ivan Tkalčevič — odlikovan. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Beigrad, 11. aprila. Prestolonaslednik je odlikoval na predlog vojnega ministra mornariškega podčastnika Tkalčeviča z zlato zvezdo Karadjordjevičev z meči in več drugih mornariških podčastnikov z 'Jato vojaško svetinjo. (Kakor znano, je Tkalčevič s tovariši organiziral upor jugoslovanskih mornarjev v avstro-ogrski mornarici.) Bivši avstro-ogrski častniki ▼ jugoslovanski armadi (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Beigrad, 11. aprila. Izgotovljen je veliki ukaz, s katerim se sprejme precejšnje število bivših avstro - ogrskih častnikov v našo vojsko. Neko število izmed njih bo uvrščeno med orožnike. Spomin Zrinjskega in Frankopana. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 11. aprila. Iz akademskih krogov smo zvedeli: Delegatje vseh akad. društev so sklenili soglasno, da se ima državnemu veču poslati spomenica, v kateri se izreka upanje, da bo tudi državno veče v najkrajšem času podprlo zahtevo naj se kosti narodnih junakov Zrinjskega in Frankopana prenesejo v Zagreb. LDU. Beigrad, 11. aprila. Po otvoritvi današnje seje narodnega predstavništva se odobri zapisnik zadnje seje brez izpre-membe. Med vlogami je nekoliko interpelacij. — Predloži se poverilnica Ustije Gjumrukiča, ki pride v narodno predstavništvo na mesto poslanca Mahmud bega Gjiniča, — Nato predlaga poslanec Juraj Biankini (narodni klub), naj se osnuje po-ebno ministrsUo za posle trgovske mor- narice, — Potem pridejo na vrsto rama vprašanja poslancev, med njimi vprašanje poslanca Radoslava AgatanoviČa (nacio-nalec) na ministra za notranje stvari, ker policija v Zemunu agitira po metodi, običajni v Srbiji, za gotovo stranko. — Minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič odgovarja, da jo zvedel za stvar Šele iz vprašanja poslanca, a jo bo dal najstro-že preiskati, ker uradniki s niso za to, da agitirajo za kako posamezno stranko. —■ Posl. dr. Hrasnica protestira v vprašanju na ministra za pravosodstvo, ker se je 9. 'in 10, poglavje srbskega kriminalnega zakona uveljavilo naredbenim potom za vse ozemljo Srbov, Hrvatov in Slovencev in siccr preko parlamenta, Trebe ja, da sklepa o tem parlament. — Nato se preide na dnevni red. Predsednik dr. Draža Pavlo-vič stavi na glasovanje izvolitev agrarnega odbora. Razlaga, Rako je došlo do tega, da se odbor ni izbral po sekcijah, temveč aa podlagi medstrankarskega sporazuma. Posli, ki iih ima ta odbor voditi, so tako važni, da se je število članov v odboru povišalo na 21, da bo tako delo čim uspešnejše. Potreben je bil sporazum med drugim, ker se v ta odbor imenujejo člani potom proporca. Predlaga, da parlament to odobri, ker sc je to pot delalo proti določilom poslovnika. — Poslanec Milečič (radikalec) protestira proti kršenju poslovnika. — Poslanec dr. Marinkovič (na-cjonalec) odgovarja, da se sedaj ne nahajamo več v srbski narodni skupščini, temveč v predstavništvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poslovnik srbske nar. skupščine je bil sprejet z odobrenjem tega predstavništva kakor začasen poslovnik ta se torej more spreminjati samo z dovoljenjem narodnega predstavništva. Nato se jo volil agrarni odbor, v katerega sta bila izvoljena izmed Slovencev poslanca dr. Kukovec in prof. Anton Sušnik. — Nato se preide na drugo točko dnevnega reda: Drugo čitanje zakona o najemščini. Odbor je izgotovil novo redakcijo projekta, pri čemer so se uvaževale nasvetovane tzpremembe v prvem čitanju. Po debati se sprejme zakon s 154 glasovi — Seja se )c nato zaključila ob 1. uri 15 minut popoldne. Prihodnja seja je določena na 6. maja l dnevnim redom: Določitev sekcij. — Predsedništvo je pooblaščeno, da sklice narodno predstavništvo v slučaju potrebe pred določenim rokom. Polnilne novice. LC Dr. Korošec oškodoval Slovence. Ne verjamete? Berite, kar piše belgrajski dopisnik celjske »Nove dobe« v uvodniku od ID. t m.: »Dr, Korošec je zahteval mesto za prehrano, katero je bilo ponudeno slov, demokratu Ribnikarju, e čemur so Slovenci prikrajšani za en glas v ministrskem svetu; dočim bi imeli sicer 4 ministre, ker bi ostal dr. Korošec lahko kot podpredsednik, imeli bomo le tri. Ne more se odobravati tako delovanje v naši belgrajski prestolici, kajti dovolj je prilike za udejstvovanje za vse.« Prilike za udejstvo-vanje imajo res vsi več ko dovolj, toda ministrskih Bedežev, kakor razvidno, vendar ni za vse dovolj, r-f, Vrhnika. Na cvetno nedeljo dne 13, aprila popoldne po večernici bo na Vrhniki v Društvenem domu delavski shod. Vsi katoliško misleči tovarniški in drugi delavci ter delavke pridite polno- številno! . -f. Prihodnji volilni red. Ob pnhki pogajanj s srbskim opozicionalnim blokom glede stopitve v eno stranko je izdal, kakor poroča »Slov. Naroda, demokratski klub izjavo, v kateri pravi glede volitve v ustavotvorno skupščino: »Volitve v usta-votvorno skupščino morajo biti najdelj 6 mesecev po končni demobilzacijk V zakonu za volitve v ustavotvorno skupščino mora biti zastopano načelo demokracije, ki osigurava pravično sorazmerje vseh struj v Narodnem predstavništvu. Glasovanje je neposredno tajno, obče in enako.« Tu ni besede o prcoorcijskem volilnem redu, marveč le o nekem ^načelu demokracije«, ki je prav tako nejasno, kakor ' je pojem »pravičnega sorazmerja« raztegljiv. Zakaj je izostalo načelo proporca, ki ni prav nič dvoumno in za katerega se je izrekla tudi slovenska JDS? In ko smo se mi drznili podvomiti, da proporcijskega volilnega reda ne bo, smo bili zastruplje-valci vodnjakov! -f- Ne koalicija starih strank, ampak nova stranka hoče biti »Jugoslov. demokratska stranka«. Tako piše »Riječ SHS«, Vanjo morejo pristopiti posamezniki, ki se strinjajo z njeno politiko, pa niso kakorkoli izgubili pravice, da sodelujejo v javnem življenju. Samo s tega moralnega stališča bo stranka presojala politično preteklost ljudi, ki hočejo v njej sodelovati. Politične skupine, ki bi ji hotele pristopiti, se morajo zavedali, da njihova politika v prošlosti pripada prošlosti in se nove strank« ne tiče. Imeti morajo na umu, da se danes ne zbiramo zato, da nadaljujemo tisto, kar je prekinila vojna, marveč da v povsem drugačnih razmerah ustvari- mo nove, boljše pogoje za bodočnost našega naroda. Popolnoma napačna jc domneva, da namerava JDS. stopiti v staro strankarsko borbo v Srbiji, Stranka ne namerava nikjer — ne v Bosni, ne na Hrvatskem, ne v Srbiji poravnavati računov. Stranka pa se seve ne bo odtezala boju in bo pobijala vse stranke, ki so na potu njeni politiki. -f »Novine« t Sobotici so prevzeli in jih sedaj izdajajo madžarski boljševiki. Prejeli smo prvo Številko, ki so jo izdali bolj-ševiki. V oglasu poživljajo delavce, meščane in vojake na upor proti jugoslovanskim, češkim in romunskim »roparjem«. Pravijo odkrito, da je proletarijat moral vzeti vlado v svoje roke, ker je mažarska domovina ogrožena, da jo ententa razdeli. Iz tega jasno sledi, da mažarski boljševizem ni nič boljši ko prejšnšji mažarski impe-rijalizera grofovskih in judovskih kapitalistov. -f- Delo dalmatinske duhovniške delegacije v Parizu, »Narodna Politika* priob-čuje izjave o, dr. Eteroviča o delu delegacije dalmatinske duhovščine, Sestoječe iz gospodov škoia dr. Cariča, msgra. Buliča in frančiškana o. dr.Eteroviča. 23. februarja je bila delegacija pri predsedniku ameriške delegacije državnem tajniku Lansingu in polkovniku Houseu, katerima je pojasnila pravo stanje stvari in razpoloženje ljudstva. Že prej sta bila msgr. Bulic in o. dr. Eterovič pri pariškem kardinalu Ametteu in rektorju katoliške univerze msgr. Baudulartu, Msgr. Bu'ič, ki uživa v Parizu najlepši sloves in splošne simpatije v vseh znanstvenih in drugače pomembnih krogih, je bil neutrudljivo na delu. Predsednik Poincarč ga je sprejel skupaj s soprogo. Ko se" je kardinal Bourne na povratku iz Jugoslavije ustavil v Parizu, so se zglasili pri njem dr. Caric, msgr. Bulič o. dr. Eterovič, dr. Barac, dr Slavič, dr. Kovačic in škofov tajnik, da mu znova priporoče jugoslovansko stvar. — »Kardinal je izjavil, da je izvrstno poučen o naših razmerah in da bo še isti dan v svojem referatu angleški vladi najtopleje zagovarjal pravice Jugoslavije. Jako toplo so je spominjal krasnega sprejema v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. V Rimu je pravtako govoril za nas. Sveta stoika da nam je popolnoma naklonjena. Dalo se je razbrati, da je naše vprašanje glagolice v najboljšem teku.* — Francosko časopisje, tako sklepa o. dr. Eterovič, nam, žal, ne kaze posebne naklonjenosti, ker zelo vplivajo nanje, kakor se zdi, neki oziri, -f Jugoslovansko - italijanski spor na mirovni konferenci. Kakor poročajo laški listi iz Pariza, bodo določene italijanske meje takoj po določitvi francosko-nemških mej. Nato pridejo na pretres jugoslovanski, rumunski, bulgarski, turški i čd. problem, tako da bodo okoli 15. aprila pozvani nemški delegati v Versailles in proti koncu istega meseca bodo podpisane predhodne mirovne določbe. Italijanske zahteve bodo rešene skupno z zahtevami ostalih zaveznikov v predhodni mirovni pogodbi. \Vilson iu Lloyd George stojita na stališču, da strategični oziri ne smejo odločati pri določitvi mej, ne francosko - nemške, pa tudi nc italijanske. »D Resto del Carlino« se seveda nad tem silno razburja in zahteva od italijanskih delegatov, da se zavzamejo z v vsemi močmi za laške zahteve, katere označuje »perfidna« jugoslovanska propaganda kot imperialistične in o katerih se z ozirom na različno stališče Wilsonovo in Lloyd Georgov ne more reči sigurno, da bodo tudi sprejete. (P. P.) + Laške laži o smrtni obsodbi treh podčastnikov v Ljubljani. Laški listi razširjajo tendencijozno vest iz Trsta, da so bili trije slovenski podčastniki radi propagande proti Srbiji in proti ujedinjenju Slovenije s Srbijo obsojeni k smru in na ljubljanskem gradu ustreljeni. Vojaška cenzura je baje zabranila razširjenje te vesti, katera je napravila v Ljubljani ogromen vtis in jc še povečala nezadovoljstvo proti Srbom posebno med kmeti in vojaki. S takimi okornimi lažmi hočejo delati Lazili propagando proti ujendinjenju Jugoslovanov, "katera jim je trn v petij najrajše bi videli, da bi biji Jugoslovani Razcepljeni in nesložni, da bi potem Italijani izigravali po stari avstrijski metodi ene proti drugim, sami pa imeli korist iz teh sporov. (P. P-) -f Določitev italijanskih mej. »Mes-sagero« poroča iz Pariza, da bodo italijanske meje in interesi v najkrajšem času določeni. Delovanje Jugoslovanov, ki nočejo Italijanom prepustiti Reke, je bilo naravnost vražje, vendar fe upravičeno upanje, da se bodo ozirali Wilson, Lloyd George in Clemenceau na želje Rečanov. (P. P ) -f Avstrofilstro reških italijanašev. »Agramer Tagblatt« prinaša poročilo, kako se je reški mestni svet izkazal hvaležnega poročniku Gustavu Klasingu, ki ie 1. 1915. v bližini Reke uničil italijanski zrakoplov »Citta di Ferrara«. Dal je napraviti umetniško ploščo, ki je živo predstavljala dogodek, z napisom: AH' ardito pilota deli' idroplano L 48 Imp, e R, Te- nente di vascello Gustavo Klasing, che neJ mattino deli" ottavo giorgno di giugno MCMXV inabisso 1* aeronave nemica. Citta di Fiume riconoscente. (Hrabremu pilotu hidroplana L 48 c, in kr. poročniku Gustavu Klasingu, ki je 8, junija 1915 uničil sovražni zrakoplov. Hvaležno mesto Reka.) Bolj jasno reški mestni svet z dr. Viom na čelu ni mogel pokazati svoje udanosti Avstriji. Prejel je zato tudi prav laskavo zahvalo od fdmirala Hauaa. Taki so bili reški »italianissimi«! -j- Wilson in mirovna konferenca, »U Resto dei Carlino« priznava, da se Wilson protivi italijanskim zahtevam v gotovi meri, vendar pa se laški list tolaži a tem, da tudi Wilsos in sploh vsa mirovna konferenca ne moreta svoje volje komu vsiliti. Slučaj glrde Gdanskega kaže jasno, da je mirovna konferenca nesposobna svoje ukrep« tudi praktično izvršiti. Laški list svetuje radi tega Italiji, naj ne odneha niti v najmanjšem od s/ojega programa, kaiti niti \Vilson, niti ostali člani mirovne konference se ne morejo trajno protiviti laškim zahtevam, ker bi to samo zavlačevalo sklepanje miru, kar pa bi amerikanski m angleški narod nikd-ir ne dopustila, ker si oba želita hitrega miru. Delegacija ameri-kanskega kongresa obstoječa iz 6 republikancev in 6 demokratov, ki je dospela pred kratkim v Pariz, j« zahtevala od Wilsona, da deluje na to, da se kar najhitreje sklene mir in odpokličejo ameriške čete iz Evrope domov. Zadostuje torej, da ostanejo Italijani trdni in neomajni v svojih zahtevali in da ne sklepajo nobenih kompromisov. 4- Preganjanje frančiškanov v Dalmaciji. »Jadran« poroča iz Sinja 1, t, m.: Danes je pribežal semkaj o. Frano Milun, župnik v Ogorju, občina Muč. Italijani so mu bili zaplenili vso hišo in hlev; pustili so mu le majhno sobico za prenočevanje in uradovanje. Kuhati si je smel še-ls potem, kadar so dokuhali Italijani. Končno ga je poklical italijanski poveljnik in mu naznanil, da bo odgovoren za vsak neuspeh pri pobiranju orožja med ljudstvom. Župniku se je posrečilo uiti. 4- Italijani razpisujejo nagrado. »Agramer Tagblatt« poroča z Reke, da so italijanske oblasti razpisale nagrado 25.000 lir za šolsko knjigo, ki bi bila pripravna, da se \'pclje v zasedenem ozemlju. — Seja načelstva K. T. D. bo v ponedeljek dne 14. t. m. popoldne ob 4. uri. — Prošnja visokošolccv na prijatelje. V marcu se je ustanovilo v Zagrebu društvo Jug. akademska rnenza«. Toda žal, da odbor tega društva ne more dajati z denarjem, ki ga ima na razpolago, v sedanjih razmerah 800 akademikom dovolj dobre hrane. Prišlo je že do krize. In tako bi biK vsi jugoslovanski, posebno pa slovenski visokošolci, katerih je v Zagrebu okoli dvesto, in vsi obedujejo v merfzi, brez hrane in bi morali prekiniti svoje študije. Zato se obrača odbor na. nase prijatelje s prošnjo, da bi ga podpirali z denarnimi sredstvi in sc odzvali v to pooblaščenim visokošolcem, ki pridejo z nabiralnimi polarni. »Odbor Jug. akad, blagavaonice« v Zagrebu. (Obrtna šola.) — Podružnica SDZ za ribniški okraj. Vabim vse tou, akademike, bogoslovce in abiturijente na sestanek podružnice SDZ za ribniški okraj v torek, dne 22. aprila ob 2. uri popoldne v dvorani kat. izobr, društva v Ribnici. Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2.Razgovor o počitniškem delu, 3. Slučajnosti. Ker je razgovor zelo važen, prosim vse tovariše, tudi one iz Velikih Lašč in Dobrepolj da se ga udeleže, — France Ambrožič, stud. phil. — Prometna sprememba na Gorenjskem. S 15. aprilom 1919 se opustijo na progi Planica — Kranjska gora — Ljubljana gl. kol. vlak štev. 1711 in na progi Bi-sitica-Bohinjsko jezero — Jcsenice vlak št, 18. Namesto njih se upeljejo dnevno redno na progi Planica — Ljubljana gl. kol. vlak št, 1715 in na progi Bistrica-Boh. jezero — Jesenice vlak št, 84, Vlak štev. 1715 odhaja iz Planice ob 4, uri 59 minut, z Jesenic ob 6. uri 29 minut popoldne ter dospe v Ljubljano gl. kol. ob 8. uri 44 min. popoldne. Vlak št. 84 odhaja iz Bistrice-Boh, jezero ob 4, uri 13 minut in prihaja v Jesenice ob 5, uri 39 minut popoldne, kjer ima zvezo na vlak št, 1715, — Naši vojaki v bivši Koroški. Od Dravograda do Sinčevesi in do Velikovca jih je vse polno. Stražijo našo mlado državo proti oholemu Nemcu. Moštvo je naravnost vzorno disciplinirano, dobro prehranjeno ; Nemce pretepe, kadar trči z njimi skupaj. Razpoloženje je prav dobro. Na častniški zbor ne zabavlja, kakor smo bili tega navajani v bivši avstrijsko-ogrski armadi. Samo to mi je reklo več vojakov na Koroškem: »Naši častniki se še vedno med seboj preveč radi razgovarjajo nemško.« — Tečaj za voditelje mladinskih ln prosvetnih društev priredi dne 25. t. m. »Hrv. katoliška narodna Zveza« v Zagrebu. Revni obiskovalci dobe vso oskrbo brezplačno, ravno tako vsi obiskovalci iz Hercegovine, katerim se plača tudi vožnja. — Krajevne odbore S. L. S. prosimo, da nemudoma odgovore na poslahe okrožnice Obrtni zvezi v Ljubljani, Sodna ulica št. 11. — Istrski frančiškani ▼ pregnanstvu. V Zagreb je dospel o. Ignacij Aljinovič, gvar-dijan frančiškanskega samostana v Piranu. Italijanski barbari so njega in njegove brate malone bose in nage izgnali z domače grude. — Občni zbor selške Čebelarske podružnice bo na velikonočni ponedeljek 21. aprila takoj po deseti maši v Društvenem domu v Selcih. Predaval bo go«p. A, Bu-kovic. ' — Z Vrhnike smo prejeli: Zelo se čudimo, da je prepovedalo okrajno glavarstvo v Ljubljani našemu rojaku g. Jerini, slušatelju živinozdravništva, izvrševanje prakse. Prav veseli smo bili, ko j« gospod Jerina vsled onemogočenega nadaljevanja študij začel izvrševati prakso in storil ljudstvu z vednostjo izkušenega živinozdrav-nika, kar si je pridobi! v štirih letih vojske, kjer je izvrševal tudi dve leti kot popolnoma samostojen živinozdravniško prakso v največje zadovoljstvo svojih pred. postavljenih, veliko dobrega. Ljudstvo ga je vzljubilo in mu popolnoma zaupa, radi česar jc vzbudila navedena prejjoved pri ljudstvu veliko nevolje. Dotični g. uradni živinozdravnik okrajnega glavarstva ljubljanske okolice, ki jc povzročil to prepoved. ni zagrešil samo uekolegijalnosti napram svojemu kolegu, ampak tudi napram živinozdravniškemU stanu, ker je dal na ta način mazačem, brez katerih tudi Vrhnika ni— in katere je g, Jerina s svojim temeljitim znanjem v dveh mesecih popolnoma spodriml, tako cla se je ljudstvo v sili zatekalo samo k njinu, — priliko, da zopet neomejeno pacajo, ker ljudstvo v sili ne more* klicati živinozdravnika iz Ljubljane, ampak so zateka do najbližnjega, sedaj se razume do mazačev. Da ti po svoje mažejo, ve najbolje vsak akademično izobraženi živinozdravnik in se samo ob sebi razume, da trpi ljudstvo radi te prepovedi veliko šlicdo. Naše mnenj« jo, da bi moral gosp, uradni živinozdravnik iti svojemu kolegi v vsakem oziru ua. roko, opozoriti ga na stvari, v katerih je samo diplomirani uradni živinozdravnik kompetenten, a mu ne kratkomalo prepovedati vsako ordiniranje pri živalih, Čudao„ da je zadela ta prepoved samo akademično izobraženega človeka, ki bode kmalu po dovršenih študijah ravnotako uradni živinozdravnik, a maza-cc pusti popolnoma v mirn. — Ker nimamo za enkrat nobenega upanja vsled pomanjkanja živujozdrarnikov, da dobimo last-nega, vprašamo, zakaj ue bi smel gospod Jerina, slušatelj živinozdravništva uvrše-vah prakse, dokjer mu je onemogočeno nadaljevanje študij. Ljudstvo ga hoče in na ljudsko voljo s« je treba vedno ozirati, — Na sesSaokjj bivših členov Akad, društva slov. agronomov »Kras« na Dunaju, ki se je vršil dne 9, t. m, v gostilni pn Novem svetu v Ljubljani, se je sklenilo, da se društveni inventar pripelje z Dunaja v Ljubljano. Prosijo se pa vsi oni, jii Imajo izposojene društvene knjige in ro- j kopise, da jih nemudoma vrnejo na naslov: mg. Bogdan Pahor, LjubJjna, Vegova ulica st. o, — O našem pošlno-čekovnem uradu .57* iJyirod* Prinaša v svoji ponedeljkovi številki uvodni spis pod tem naslovom, Upisuje postanek iu dosedanji razvoj tega. zavoda, primerjaje ga z dunajsko poštno branilmco, katere verna kopija hoče biti. 5tvan san« bi pripomnili, da smatramo za samo po sebi umljivo, oe se zavod lepo in v redu razvija, dasi nihče ne bo tajil, da se nahaja danes še prav močno v povojih in je še zelo daleč od popolnosti. Ima še mnogo hib, ki jih dunajska poštna' hranilnica nima. Notranji ustroj dunajskega zavoda, ki je bil za časa vojne ob razpisu in izvrševanju raznih posojil takorekoč najvažnejša opora finančnemu ministrstvu, tega notranjega ustroja naši sicer dokaj dobro kopirajo, a tudi dugi činitelji bodo morali nekoliko doprinesti k temu, da bi postala naša »poštna hranilnica« nekak denarni rezervoir, nekaka zakladnica in izvršilnica za naše finančno ministrstvo. Ce bo to mogoče ob dejstvu, da naš zavod še silno drago posluje, da ima drage tiskovine in si računa silno visoke režijske stroške in da končno niti denarnih vložkov ne obrestuje, to je pa drugo vprašanje, Če naj se denar res steka v poštni hranilnici (saj to naj vendar postane sčasoma naš sedanji »čekovni« urad) potem naj se vlagateljem, ki so po večini majhni hranitelji, (ki puščajo denar trajno v zavodu in ne špekulirajo ž njim) vsaj po vzorcu dunajskega urada obrestuje denar po 2%. Danes pa je zavod zgrajen še na čisto dobičkarski podlagi in tega bi ne smelo biti. F t pa bomo o zavodu še večkrat kaj govorili. — Za f t anjevanje moštva ln živine v garoizijah dravske divizijske oblasti se potrebuejo naslednje vrste živil, oziroma t krme: mesa, ovsa, ječmena, sena in slame. ! Poživljajo se vse osebe, ki se zanimajo dobavo teh predmetov, da se obrnejo s ponudbami na komando dravske divizijske oblasti, kjer dobe natančnejša pojasnila in takoj sklenejo direktne pogodbe. Pisarna komande dravske divizijske oblasti E št. 4, 5, april* 1919, v L:ubljani. — Sličica iz Pliberka. Gostilna. Gostje: domačini, pliberški »purgarji«, seveda nemškutarji, ki znajo vsi slovenski. Častniki naše vojske, tudi štabni, sede med njimi in se razgovarjajo nemško s Pliber-žani. Po prijaznih »Habe die Ehre« zapu-ste gospodje častniki gostilno. Pliberški »purgarji« ostanejo sami in se razgovarjajo. In slišal ter zapomnil sem si ta-le stavek, ki me jc sunil v dno duše: »Ja, warura sollen wir windisch sprechen, wenn die jugoslawischen Oifiziere, auch wenn sie miteinander verkehren, gewohnlich deutsch sprechen.« — Splošno pritrjevanje. »Ja, warum ...?« — Boljše v Celju in Mariboru, kakor v Ljubljani. V Celju stane »cesarska žemljica« (če ta naziv ni zdaj veleizdajalski) 50 vin., v Mariboru pa lepa, prava, velika žemlja tudi 50 vin. So pač mariborski m celjski peki boljši ljudje, kakor pa ljub- IjanskL ^^ rcHe!ttant0v za podčastniško šolo. Da se vsak izogne morebitnim nesporazumljenjem se naznan'a, da se vrsi nabor vseh prosilcev za sprejem v ood-častnlško šolo v Belgradu ali Skoplju v nedeljo 20. aprila t. 1. ob 10. uri pred-poldne v Ljubljani, Domobranska vojašnica (26, peš^d. puk.l na Polianski cesti. — Iz Ljubljane v Sinčoves — Veliko-vec se moraš peljati po dolgem ovinku čez Maribor, moreš pa priti, če se pelješ skozi Savinjsko dolino, več ur prej v Dravograd, kakor preko Maribora. Korist naše vojske zahteva, da vozijo iz Ljubljane do Sinče-vesi — Velikovca direktno vlaki, in sicer na progi Ljubljana — Celje — Velenje — Dravograd — Sinčaves — Velikovec. Tudi gospodarske koristi naših bratov v bivši Koroški to zahtevajo, ker zapira fronta pot v Celovec, prejšnje gospodarsko središče teh slovenskih pokrajin. —* Organizacija sodnikov v Bosni in Hercegovini se je osnovala 6. t. m. v Sarajevu. Namen društva je gospodarska in nravna povzdiga sodniškega stanu. — Zbor trgovskih obrtnih zbornic, katerega je sklicevala beičrajska trgovska in obrtna zbornica, sc je odgodil na negotov čas. — Računanje časa od polnoči do polnoči L i. od 1 do 24 se uvede v Kraljestvu SHS od 1. maja dalje. — Težave dalmatinskega ribištva. Za- časa vojne |e ribolovstvo v Dalmaciji popolnoma propadlo. Morje je bilo zaprto z minami, ribiči 60 mbrali v vojuo, ladje in mreže so trohnele in n hče jih do danes ni popravil. Zato tudi ni bilo materiala in ga še danes ni. Ribiči, ki so se vrnili na dom, so prerevui, da bi si mogli omisliti in nabaviti vse potrebščine za ribolov, oziroma gradivo za popravo starih. Sedaj se bliža poletni lov na sardele, ki donaša največjo korist, a dalmatinsk' ribiči niso nanj prav nič pripravljeni. Predvsem je potrebno, piše »Jugosl. Ekonomista«, da se v enem izmed glavnih središč Dalmacije, n. pr. v Splitu, ustanovi ribiška organizacija, ki bi morala nemudoma začeti z nabavo ribiških potrebščin, katere bi odstopila ribičem po nabavnih cenah. Nekoliko bi morala pomagati tudi pokrajinska vlada. r— Lovska dražba. V ponedeljek, dne 5. maja 1919 dopoldne ob 9. uri se odda pri okrajnem glavarstvu v. Radovljici na javni dražbi v zakup lov občine Kamne gorice Za dobo petih let, to je od 1. julija 10.19 do 30. junija 1924. Dražbeni pogoji so na upogled med uradnimi urami pri omenjenem okrajnem glavarstvu. — Tožiteljico zaprli. Ravnateljica dekliške šole v Mostaru gospa Tandarič, je tožila neko damo radi žaljenja časti, ker jc bila o nji rekla, da se je udeležila proti-srbskih demonstracij L 1914. Toženka je nastopila dokaz resnice, ki se ji je tako posrečil, da ni bila le sama oproščena, marveč je dal državni pravdnik temeljem dokaznega gradiva tožiteljico takoj zapreti. — Prispevek k najemnini za učitelje aa ljudskih in meščanskih šolah. Deželna vlada za Slovenijo je v svoji seji dne 10, februarja 1919 sklenila: Učiteljem repa-truranim ali pa v domovini «1 u z b e d o premeščenim izplača se 7a me«aca februar in marec 1919 mesečni prispevek (100 K) k najemnini, kakor dr-2aw'j: uslužbencem po naredbi celo-kjpne Narodne vlade z dne 27. januarja 1919 št. 349 ur. 1. z istimi pogoji. Prispev-la pa r.c dobe oni učitelji, ki na svojem nrvem službenem mestu uživajo naturalno al! b/«vpl.nčno easebno stanovanje. Mestni š. likj svet raDrža-nie Jugoslovanskega kluba«, v kateri se poroča, kakšno stališče je zavzel Jugoslovanski klub glede nove grupacije strank, čista mistifikacija in enostavno izmišljena od prve do zadnje besede. STJEPAN RAT5TČ. (Izvirno poročilo »Slovencu«.} Zagreb, 11. aprila. Včeraj so odpeljali Stjepana Radiča iz policijskega pripora v preiskovalni zapor. Med tem ko sta Prebeg in Pazman še vedno v policijskem zaporu. • NEREDI V ZAGORJU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 11. aprila. Iz Varaždina poročajo, da prihajajo iz vseh strani Zagorja žalostne vesti o plenitvah ro Židih in vni-čevanju 'judskega imetja. V kratkem času se je v Zagorju uničilo brez vsakršne koristi na milijone narodnega premoženja. Š ENTENTNI ČASNIKARJI NA REKL (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 11. aprila. Iz Reke poročajo: Nekaj dni sem se mude na Reki dopisniki prvih ameriških, angleških in francoskih časopisov, Jugoslovani 60 jim priredili slavnostni banket. BOSENSK1 SOCIALISTI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 11, aprila. Po poročilu socialno - demokratske stranke za Bosno in Hercegovino o shodu v Slavonskem Bro-du in Hercegovini je 25.000 delavcev organiziranih v sidikalnih organizacijah, FRANCOŠČINA V ZAGREBU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 11. aprila. V tukajšnjih ljudskih šolah so vpeljali francoščino kot neobvezen predmet. SPREMEMBE V MINISTRSTVU ZA TRGOVINO. LDU. Belgrad, 11. aprila. Regent je sprejel demisijo ministra za obrt in trgovino Stojana Ribarca in imenoval za njegovega naslednika Vojo Veljkoviča, DR. TRUMBIČ V SEJI ČETVERICE. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 11, aprila: Deželna vlada za Slovenijo je prejela iz Berna nastopno brzojavko: Pariški presbiro. javlja, da so vesti italijanskih listov o seji sveta četvorice z dne 3. aprila, da je bil minister dr. Trumbič zaslišan v privatni seji, netočne. Nasprotno je dr. Trumbič Wilsonu, Lloyd Georgeu in Clemenceauju predložil naše rivendika-cije v oficielni seji sveta četvoricc. SVET ČETVERICE. LDU, Ljubljana, 11, aprila. Od tiskovnega urada jugoslovanske delegacije v Parizu je prejela deželna vlada v Ljubljani nastopno brzojavko: Svet četverice se je posvetoval včeraj zjutraj o predlogu komisije za saarsko kotlino. Popoldne se je pečal z vprašanjem odgovornosti za vojno, vendar ni bilo nič definitivno sklenjeno. Kljub bolezni Lloyda Georgesa in Balfoura nadaljuje svet četverice svoje posvetovanic o odškodnini, ki se smatra za najtežji mirovni pogoj za Nemčijo. Vest o nameravanem povratku .Wilsona v Ameriko se tolmači na dva načina: Nekateri domnevajo, da njegovo odpotovanje znači skorajšnji sklep miru, drugi vidijo v tem znak nesoglasja v naziranju Wilsona in gotovih zaveznikov glede njegovih 14 točk. V Ameriki pričakujejo njegov prihod tudi radi tega, da v nekaterih notranjih vprašanjih sam odloči. Predsednikov parnik »George Washongton« odpluje v Brest 11. t. m. RAZPIS DRŽAVNEGA POSOJILA. LDU. Zagreb, 11. aprila. (Razpis državnega posojila.) Preddela za vpisovanje 4 % državnih bonov so že v polnem teku. Fin. minister je poveril izvedbo te finančne transakcije sindikatu denarnih zavodov kraljestva SHS s sedežem v Zagrebu. V tem sindikatu so zastopani vsi večji naši denarni zavodi v Zagrebu, Belgradu, Sarajevu, Ljubljani, Novem Sadu, Splitu, Dubrovniku itd. Državno posojilo bo znašalo 200 milijonov kron in bo v polnem znesku vrnjeno čez 6 mesecev, in sicer na 3. novembra t. 1. Kakor smo izvedeli, sc začne vpisovanje takoj po Veliki noči in bo trajalo kakih 14 dni, Ako sc vzame v obzir. da je posojilo popolnoma varno, ker sedaj ne jamči zanj več propadla Avstrija in Ogrska, ampak naša država, in ako se dalje vpošteva, da današnje razmere obe-čajo izredno ugodno obrestovanje, bo zanimanje za državne bone brezdvomno zelo veliko. Zagrebška borza. LDU. Zagreb, 11. aprila. Zaključni kurzi na današnji borzi: — - »»e« » iu tauuoii iju Banka ln hranilnica za Primorje Hipotekama banka, Zagreb nove delnice . Jadranska banka, stare, , , ,/ n „ nove Hrvatska kreditna banka nove Panari Bltgo 470 480 500 510 _ 1450 380 385 395 _ 910 860 830 8lJ5 965 425 463 225 235 95 1C6 _ 86M) _ 210 6'JO 710 — m _ 115 _ 116 1C5 107 117 Poltedela^a nauka....... Prva orvataka hranilnica, stare tiečka pučka banka....... Zemaljska banka, ...... 4Va°/o zadolž. drv.-slav. hip. b n';e komunnlne /adrupe 4i/j»/„ založnice zeinalskc banKe . Išarcdno gted&Če. REPERTOIR NARODNEGA GLEDALI« ŠČA V LJUBLJANL Drama. 12. apr la, sobota: »Španska muha«< Izven abont, 13. aprila, nedelja popoldne: »Nelly Rozier«, Izven abont. 13. aprila, nedelja zvečer: »Veriga«* Izven abont. 14. aprila, ponedeljek: »Španska muha«. B 2/45. 15. aprila, torek: Zaprto. 16. aprila, sreda: »Veriga* ob zniža* nili cenah. Izven abont. 17. aprila, četrtek: Zaprto. ' 18. aprila, petek: Zaprto. 19. aprila, sobota: Zaprto. Opera. 12. aprila, sobota: »Slovanska princeska«. B 2/41. 13. aprila, nedelja: »Ugrabljena Eve-lina« in »Pagliacci«. Izven abont. 14. aprila, ponedeljek: Zaprto, 15. aprila, torek: »Slovaška princeska«. C 3/47. 16. aprila, sreda: »Ugrabljena Eveli-na« in »Pagliacci«. A 46. 17. aprila, četrtek: Zaprto. 18. aprila, petek: Zaprto. 19. aprila, sobota: Zaprto. UubUanske novice. lj Francoski gost. Snoči je posetil naše uredništvo urednik pariškega lista (Jour-nai des Debats« g, vicomte Henri Be-gouen. Gospod je naš star znanec ter prijatelj Slovanov, ne iz novejše dobe, marveč žc izza svojih mladih let. Že leta 1887, je obiskal Ljubljano in druga jugoslovanska mesta. Ob tej priliki je »Slovenec« z dne 14. oktobra 1887 prinesel naslednjo vest: »Gospod vicomte Henri Be-gouen, sotrudnik lista »Journal des Debats«, učenec slavnega Francoza in Slovanom zelo prijaznega učenjaka Louisa Legerja, prišel je iz Pariza v našo belo Ljubljano, da se seznani z narodnostnimi in društvenimi razmerami našimi. Mladi Francoz bode se pomudil nekaj dni v našem stolnem mestu, v kterem si bode ogledal deželni muzej in ostale znamenitosti, potem pa krene v Zagreb, Djakovo, Novi Sad, Beli Grad, Krakov in Prago. Mlademu pisatelju želimo, da vzame seboj prijetne spomine na Slovane, za ktere se Francozi zadnja četiri leta zelo zanimajo.« — Danes, po več ko 30, letih imamo zopet čast pozdraviti svojega prijatelja v svoji sredi, ki je vero v našo stvar gojil že za svojih mladih let ter nam ohranil ljubezen tudi v svojih starih letih. Pred 32 leti je potoval preko Ljubljane v Zagreb in Belgrad, sedaj prihaja iz Belgrada preko Zagreba k nam. Obišče tudi slovenski Maribor in Koroško. Dobrodošel! lj Postni govori. V stolnici ima zda) postne govore (konference) mons. dr. Jo-sip Ujčič, profesor bogoslovja in študijski ravnatelj v Avguštineju na Dunaju. Govori bodo vsak večer ob pol 7. uri do vštetega torka 15. t, m. Včeraj je bil prvi govor, lj Večerne govore v cerkvi sv. Petra ima od četrtka ob 7, uri zvečer gosp. dr. Ramšak do velikega petka. Izbral si je času primerno tvarino: Ali potrebujemo Kristusa Odrešenika. Vabimo cenjeno občinstvo, zlasti moške. lj Slovenska Mo:' ina kou^rcgacija gospodov. Redni teden ' shod v ponedeljek, dne 14. aprila, v ko: -gacijski kapeli oo. jezuitov. lj Organisation Franco-Slovene opo« zarja svojo člane, da obišče konverzacijvkl večer društva v 6oboto ol> 8. uri zvečet iastponik »Journala des Debata« i* Pariza. lj O postanku in razvoja naše narodne noše predava ravnatelj muzeja, g. dr. Jos. Mantuani v ponedeljek ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Vstopnina 1 K, dijaki in dijakinje proste. lj šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 6. uri zvečer v telovadnici šole v Spod. Šiški dramatični večer. Med premori svira godba Orla. lj Abstinentski znak (kaplja iz ame-tista) sc nujno potrebuje. Naj sc ga proti plačilu pošlje Sveti vojski v Ljubljani. lj Veliki teden. Propoved v nedeljo, dne 13. aprila, ob 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov, lj Revizijska in kontrolna komisija deželne uprave, katero je imenovala bivša Narodna vlada v Ljubljani, da preišče poslovanje bivšega deželnega odbora kranjskega od zadnjega zasedanja deželnega zbora v letu 1914 dalje, jc podala po svojem predsedniku dr. Gregoriču deželni vladi v Ljubljani svoje prvo večje poročilo. Delovanje komisije s tem še ni zaključeno, temveč se vrše še dalje poizvedbe. Vse tozadevne informacije sprejema pismeno imenovana komisija v deželnem dvorcu v Ljubljani. lj Vseučiliška komisija ima danes, dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne izredno sejo v deželni palači, Bleiweisova cesta 10/11. lj Muzejsko društvo za Kranjsko. Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko se vrši v torek, dne 29. aprila 1919 ob 5. uri zvečer v muzejskih prostorih. Ker naj se ustanovi društvu nova smer, je želeti, da se društveniki udeleže čim najštevilnejše. _ Ij Podaljšanje policijske vfo za gostilne. S 15. aprilom sc podaljša policijska ura za gostilne ao 10. ure zvečer. Ostali dosedanji predpisi ostanejo v veljavi. lj Podružnica SDZ. za Ljubljano in okolico. Vabim vse gg. starešine in tovariše akademike ter bogoslovce iz Ljubljane in okolice na sestanek ljubljanske podružnice v torek dne 15. aprila ob 7. uri zvečer v knjižnico T. D. v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. Dnevni red: 1. Eventuelna poročila starega podružn:čncga odbora. 2. Volitev novega provizoričnega odbora. 3. Slučajnosti. Prosim najštevilnejše udeležbe, da bo mogoče poživiti podružnico. — Zupan Ljubo, stud. phil. lj Iz gledališke pisarne, V dramskem gledališču so se našle tele stvari: 1. Ena denarnica, 2. ena francoska knjiga, 3, več zvezkov, ki so last enega dijaka. Gospoda, ki je stvari izgubila, naj jih blagovoli dvigniti pri dnevni blagajni dramskega gledališča. lj Umrli so v Liubljani: Andrej Dovč, ubožec, 2S let. — Tereziia Logar, zaseb-nica, 72 let. — TerezMa Pirman, zasebn'-ca, 66 let. — Luka Dobravec, delavec, 72 let. — Robert Novak, učenec, 14 let. — Julija Bižal, poštarjeva hči, 14 let — Avgust Jelovčan, delavec, 35 let. — Ema Ja-kil, strojarjeva hči, 15 let. — Oton Rogina, rejenec, 17 dni. — Marra Klemene, koča-rica, hiralka, 36 let. — Rozal:ja Ličar, hči knjigoveza, 3 mesece. — Angela Hlebš, tovarniška delavka, 26 let. — Albina Hro-vatin, hči železn. čuvaja, 2 leti. — Antonija Kruhme, žena zobotehn. asistenta in mag. oficijantinja, 33 let. — Josip Jamnik, železu, mojster, 31 let. ¥@sfnlk S. K. S. Z. * Z Jesenic. Dramatični odsek Kat. del, društva priredi v nedeljo, dne 13. aprila, ob 3. popoldne Finžgarjevo »Verigo«. Pri predstavi svira oddelek salonskega orkestra. Povabljeni vsil V Tržiču v Društvenem domu je predaval Anton Kogej iz Ljubljane o delu in razmerju med nami in socialno demokracijo, Poslušalci so burno pritrjevali. Za delavski tiskovni sklad Jugoslovanske Strokovne Zveze so poslali 25 K kot prvi prispevek. a Kruh ali moka. Ker ni mogoče takoj odstaviti nekaterih ovir za ureditev prodaje krušne moke namesto kruha, se bode do vštetega torka 15. t. m. dajalo na krušne izkaznice le kruli in sicer v nedeljo dosedanji črni kruh, v ponedeljek in torek pa beli kruh. Hlebček belega kruha bo ethtal 35 dkg in stane 1 K 32 vin. Kdor pa hoče za sredo in potem naprej namesto kruha krušno moko, naj to takoj v ponedeljek sporoči peku oziroma oni prodajalni ali konzumu, kjer dobiva do torka svoj kruh Na poznejše prijave za moko se ne bode moglo ozirati, ker je treba krušno moko že v torek 15. t.m. nakazati, vsak kilogram posebej pa ne morejo hoditi prodajalci po moko. Namesto kruha se bode dobila Usta moka, iz katere se peče kruh v vojni pekarni oziroma pri pekih. Opozoriti pa jc treba še posebno, da se dobi v ponedeljek in torek le bel kruh, in da ne sme noben pek primešati beli moki kako drugo moko, četudi bi jo imel še kaj v za- logi. Kje in kako se bode dobila od srede naprej moka za kruh, se pravočasno objavi. Svoje krušne karte naj torej vsak odad brez skrbi, peku ali vojni prodajalni, ker se bode dobila krušna moka od srede naprej na krušne rodbinske kgitimaciie. Prodaja moke za kuho oziroma pecivo, ki se dobiva na močne izkaznice, ostane neizpremenjena. a Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase zanesljivo jutri, v soboto 12. t. m. pri g. ravnatelju Lilleku radi nakazila za sladkor. a Prodaja saldkorja. Na vsak drugi odrezek sladkorne izkaznice se dobi 1 kg sladkorja, ki stane 4 K 50 vin. Išče se begunska družina za obdelovanje polja na Dolenjskem. Pogoji jako dobri. Prednost imajo zidarskega dela vajene družine, Natančnejša pojasnila daje posredovalni urad za begunce v Ljubljani. Kdo ve kaj? Prosim, če ve kdo kaj povedati o Francu V o v k u iz Grgarja pri Gorici, ki je zadnjič pisal iz Tirolskega dne 15, oktobra 1918, pri pešpolku 117, Rcg. Stab I, vojna pošta 613, naj proti povrnitvi stroškov sporoči na Marijo Haupt-man, Udmat, Poljska cesta štev. 54, pošta Moste pri Ljubljani. Najden je bil črn svilen predpasnik. Dobi sc Komenskega ulica 10. Zgubila se je denarnica od šentpeter-ske mitnice do frančiškanske cerkve. Pošteni najditelj, naj jo odda proti dobri nagradi pri blagajničarki v trgovini A. Ša-rabon. Plemenska Mila (pincgaverca) je naprodaj. Poizve se v Ljubljani, PoliansUa cesta 5j. 7nnrlra « otrokom išče mesta. Spo-iClMCI sobna vsakega kmečkega dela in popolnoma vešča tudi v kuhanju. Gre tudi na deželo proti prostem stanovanju in hrani. Naslov povo uprava lista pod štev. 2393._ ClamniifO Cisti in beli I. mgoslovanska VOIDIIIkB tovarna za kemično čiščenje I0S. RE1CH, LJubljana, Poljanski nasip i, p o d r u ž niča: Selenburg. ul 4. 12361 Naravna maiiaovo in Gitronovo esenco in druge potrebščine za izdelavo d«»-brih pokali«, kakor tudi 'oto, dne 12. aprila 1919 ob 5. uri popoldne iz liiše žalosti v Gosposki ulici St. 10 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo oarovala v stolni cerkvi. V Ljubljani, dne 11. aprila 1919. Bodbini Valenta in pi. Pilbach. aieeio vtakega jiosobntga uovoatila. T Žalostnim srcem naznanjam) vsem sorodnikom, znancem in prijatel:em tužno vest, da jo naša soproga ozir. mati, teta in svakinja Kreliia Willmai roj. Rotiš r 10. t. m. po kratki mučni bolezni v 43. letu nenadoma preminula. Pogreb nepozabno nam rainico bode 13. t. m. ob pol 2. uri popoldne iz bolnice na pokonabsče k Sv. Križu. Biauo rujnico priporočamo v biag spomin. L ubliatia, 11. aprila 1919. Hans Wiilmann soprog, Lr- vin n Hans sinova, Adalbcrt n Bruno Botier, brata, Žcn-• na račun. Gre tudi kot kuharica v častniškoj kubino. Poizve se v posredovalnici »Novotny« Lnnajska cssta 14. Dražba ročno vezenih sa bo vršila dno IS. t. m ob 9 nri dopoidae v skiadtžču »8AL:1AN» £>u3a.ska cesta. na Bleda, renoviran z moderno iti električno razsvetljavo jo Išče se poštena, vestna Zahvala. Za mnogobroine dokaze odkritosrčnega sočutja med dolgotrajno boleznijo Ur povodom smrti in za častno spremstvo k'zacin]cmu počitku naSe ljubljene hčere ozir. sestre, gospodične Frančiške Izrekamo tiajlskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, čč. duhovščini, Marijini družbi iz Kranja in Ljubljane, vsem darovalkam vencev in Šopkov ter vsem prjateljicam pre-blage rajnke, katere so jo za časa bolezni obiskovale ter ob smrti spremile k večnemu počitku. Primskovo, 8. aprila 1919. Žaluloča rodbina Remec. / za graščino. Poizvedbe: Feliks Urbane, Ljubljana. najnovejšega sestava fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju zn ceno 32 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA sveiiik, Ljubljano, Dunajska c. 12. Telegrami KINTA Ljubljana. med istim tudi zelo dobro ohranjena po-litirana miza (ki se lahko podaljša) se proda v Kolodvorski ulici 13.1. nad. Ogledu se lahko vsak dan med 2. in 3. uro popoldne. rili«?■ •.►J«. . i.'.- ^»i.;^^/, .-vv.: : • Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani •2* 2alostl polnim srcem naznanjamo, da Ja naS srčnoljubljenl predobri soprog, ozir. 6iu in brat, gospod Rudi Kollman danes ponoči boguvdano Izdihnil svojo blago duSo. Podlegel je težki raui, zadobljeni 1917. lota na Tirolskem. Pogreb se vrSi lz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu v soboto, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne. Vence hvaležno odklanjamo. V Ljubljani, dno 11. aprila 1919. Žalujoča soproga Lcjzika KoUman in rodbina Petkosig. Št.'5622. 2407 V smislu odloka deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 4. aprila 1919, št. 4511, se občinstvo opozarja, da se bo proti prekupčevalcem, nsvSJaleem con In draillcem živaifian (jotreSsžžžn brezobzirno fn z vso strogostjo postopalo na podlagi naredbe kr. ministrstva za prebrano z dno 7. marca 1919, št 2684. Vsak slučaj se naj takoj naznani z zadostno navedbo dokazov. dno 9. aprila 1919. Vsa društva, korporacije, uradniški zbori 1.1, d. se vljudno vabijo, da čimpreje naznanijo pismeno mestnemu magistratu, v kolikem številu oseb (event. v kroju) se mislijo vdeležiti slovesnega sprejema NJ. Visokosti regenta Aleksandra ob dohodu v Ljubljano. HBsstai sasag&frat o MnbSjanl, _dn6 11. aprila 1919._ Oddajam na debelo in na drobno po najnižjih cenah. IVAN PERDAN v Ljubljani. RAZGLAS. ~ Javna dražba posestva na Kraslncu št. 1 „Krasinskl majer" pol ure od postajo Gradac v Bolokra-jini, se vrSi v sredo dne 16. t. m. ob 8. uri zjutraj, skupno ali razdeljeno v posameznih parcelah. Posestvo obsega poslopja, ca 36 oralov najbojših njiv iu travnikov. Prodajalo se bode tudi več konj, krav, praSičov, vozov, sani, konjsko oprave, par strojev, kmetsko orodjo i. t. d. Ako se prvi dan, 16 t. m. no bodo moglo vsoga prodati, se vrši dražba še naslednji dun 17. t. m. Dra-žbeni pogoji se razglasijo pred začetkom dražbo. v vrečah h K 5'40 za kg prodaja dokler zaloga traja trg. šped. in komis. družba ,Balkan'. Vreče se zarač. po 5,— kom. i»rUia knnznrcii »Slovenca«. Uduovorni uredniki Josio Gostinčar v Liubli&nL Jutfoslovans i tiskarna v LiublianL