r Poftnlna olaSan* iroMvIn' Leto X, št. 31 Lfubliana, sreda 6. februarja 1929 Cena 2 0'n Narofnma oiaSa шевебпо 26 Din, га iiH»7.eiiistvo 40 Din_ Uredništvo: Ljubljana, Knaflova uii-a S Telefon St 3122. 3123 3124 312S m HI 26 Maribor: Aleksandrova cesta Л Telei St 440 Celje; Kocenova ulica 2. Telefoa iL 190. Boknpiei ae ne rrafaja, _Oglaei pn tarifa. — Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništv«: Ljubljana Prešernova ulica 54 Telefon št 3122. 3123, 8124 3125 io 3126 (nseratni oddelek: Ljubljana Prešernova ulica 4. Telefon St 2432 bodril žilice Maribor: A leksandnrva со-«ta 13 Telefon 5t 455 Podrutnira Celje. Kocölwv» ulica 2. Telefon St t9tl Računi pri pošt бек tavodib: Ljubljana St 11.842 Praha čislo 78 iaO; Wi«n Nr 105.24L Ljubljana, 5. februarja. 2e pred par meseci so se v evropskem tisku staino pojavljale vesti o trpljenju Trockega v da^njem izgnanstvu, vsaki taki novici pa je s.edilo poročilo, da je Trocki pobegnil iz Alme-Ate. fantazije raznih senzacij željnih poročevalcev so spravijaie pregnanega komunističnega vod.teija celo v zvezo z aigan-skimi homatijami. Trocki pa je po^tai prava senzacija zadnjih dni, ko se govori in piše o njegovem odhodu iz Rusije. Iz zadnjih poročil pa ni mogoče dobiti gotovosti, kaj je prav za prav ь Trockim. Še včeraj je lodonski radio izjavil bojazen, da je. Trocki pogmii v zadnjih viharjih na Crnein morju, pariška poročila se danes trdijo, da je prispel živ in zdrav v Carigrad, moskovski radio pa trdi, da se izgnanec nahaja še vedno r.a ruskih tieh in da se sov je ti niso obrnili do nobene države za dovo.jenje naselitve tega komunističnega prvaka. Naj gre že vera tem an onun vestem, je zan.mivo na vsak način, da Moskva ne omenja, aa biva Trocki še vedno v svoji daijnji konn- naciji. . , . Na vsak način pa je dejstvo, da je Stalinova vlada poostrila svoje mere proti opoziciji in je zadnje mesece za-pria vei.ko število njenih pristašev. Ро^, vzela je tudi vse mogoče korake, da za-tre delovanje opozicije, katere ideje so se razširiie najuspešneje ravno med pravovernimi komunističnimi delavci in intelektualci. Opozicija je prvič javno nastopila o priliki proslav deset etnice oktoberske revolucije in že tedaj sovjeti niso baš štedili sredstev, da gibanje za-tro v kali. Jekleni mož Stalin, čigar neizprosna energija opravičuje njegovo ime. je bil z opozicijo obračunal že preje v stranki sami ter jo s pomočjo svojega vladnega aparata, ki je popolnoma identičen s strankino organizacijo, prisilil k večnemu molku. Javni nastop opozicije ob proslavah 7. novembra 1. 1927. je bil njen obupen poskus, da аре ira na javnost, ko v stranki m mogla priti do besede. Stalin je brezobzirno udaril po upornikih. Voditelje je razgnal, vplivnejšim članom gibanja v provinci pa je odvzel mesta in jim onemogočil s tem obstoi. Ta ukrep je učikoval, da so se v «Pravdi» par mesecev čitale vdanostne iziave posameznikov in celih korporacij. Gros pristašev je trumoma krenil v vladni pravec. S tem je gibanje samo na sebi pridobilo, ker so ostali opoziciji zvesti ravno najtrdovratnejši in ideiosko najtrdnejši pristaši. Doba postavljanja «k stenke» je minula, druga sredstva pa caleko niso tako učinkovita, kakor ve ravno najtrdovratnejši in ideološko najbolje iz davne in nedavne preteklosti. Tudi ne gre postaviti k steni enega naj-od.ičnejših komunistov in revolucionarjev, da se ne stvori iz vodje še žrtve z mučeniško glorijolo. Trockij je zato romal v daljnjo Fer-gano in je tam kljub oddaoenosti in strogi straži vedno nahajal pota in načine, da je ostal v zvezi s svojimi pristaši. Vlada je skrbe a predvsem, da se izgnanec ni premaknil v notraniost sovjetske Unije, kjer bi morda vzlic čuječ-nosti državne politične uprave \ ršii apostolat in morda celo pripravljal prevrat. Ako smemo verjeti vestem, da je sovjetska vlada neuradno spraševal razne države, da-li bi bile pripravljene sprejeti na svojem ozem ju nevarnega komunista, bi to pomenilo, da je Stalin našel način, kako bi se na najlažji način iznebil opasnega tekmeca. Revidiral jo svoj nazor glede konfinacije in dovoli' Trockemu odhod v inozemstvo. Kakor že povdarjajo pouč;ni ljud e, ima Sta;i-nova skupina s tem samo namen, onemogočiti Trckega pri širokih plasteh in mu izpodkopati dosedanjo popularnost. Pri neukem delavstvu, ki mu je emigracija zapopadek vse reakcije, bi gotovo ne bi'o brez učinka, ako bi «Pravda» govori a o emigrantu Trockem. Že sam ta atribut bi ugledn komunističnega prvaka neizmerno škodoval. Pri znani eksplozivnosti Trockega bi bilo tudi kaj lahko mogoče, da bi ta iz inozemstva nadaljeval borbo proti Stalinovi vladi. Gotovo bi se ne mogel ubraniti raznih intervjujev in jasno je, da bi kot glava opozicije ne mogel hvaliti Stalina in oficijelmh ruskih krogov. V tem trenutku bi Trockij naravno popolnoma opravičil naziv emigranta, fronderja, izdajalca in begunca, ki v tujini vod! boj proti sovjetski vladi in državi. To bi pa bila smrt za opozicijsko gibanje in vlada bi dobila v roke hude argumente proti opoziciji, katere voditelj nelegalno iz tujine udriha po sovje-tih. Celotno opozicijsko gibanje bi s tem dobilo izrazit prot'drzaven značaj. Verjetno je. da ima Stalin res ta tihi namen. ni pa verjetno, da se Trockij ne bi zavedal te nevarnosti in da bi se kljub temu hotel naseliti vsaj malo b'izje Evropi n civi'izaciji. Res Tro^kii ?e enkrat b^ža' iz D-regnan^tva v Rus'ji toda tedai je lahko nadaljeval boj proti svojim carističnim nasprotnikom, danes pa bi tega ne mogel iz zgoraj omenjenega razloga. Priprave za revizija uradniškega zakona Revizija bo izvršena na docela novi osnovi brez dosedanjih kategorij Beograd, 5. februarja г. V tretiranju uradniškega vprašanja je baje nastopil nov pre-okret. Kakor znano, so se doslej sukale vse razprave o reformi uradniške pragmati'ke predvsem v dosedanjem okvirju uradniških kategorij. Na podlagi tega temeljnega obrazca so se zadnja leta pojavili razni reformni načrti. Najvažnejša sta bila v tem pogledu načrta, ki sta se deloma razprav-Ijala tudi v širši javnosti in o katerih se je izvedelo- da jih zagovarjajo vplivni visi uradniki finančnega ministrstva in ministrstva pravde. Prvi, bclj teoretični načrt je šsl za tem, da bi se naj dosedanja razdelitev prejemkov državnih uradnikov v osnovne plače in v razne doklade postavila na glavo ter se ustvarile večje raziike med višjimi in nižjimi uradniki. Zlasti naj bi se bi! dal višjemu uradništvu v ministrstvih poseben položaj. Ta reforma prejemkov državnega uradni-štva naj bi bila dobila videz ugodne rešitve tudi za nižje državno uradništvo na ta način, da bi izdatne redukcije raznih doklad bile združene z relativnimi poviški osnovnih plač, kar se naj bi poznalo kasneie pri prehodu k zlati valuti in s tem pri zlatih pokojninah. Drugi načrt se je pojavil v ministrstvu pravde. Kakor znano, je ministrstvo pravde predlanskim predložilo ZNarodni skupščt ni novi zakon o sodnikih, ki ie uvedel za sodniško stroko nove doklade. Ta sistem specijalnih funkcijskih doklad, je bil sprejet od sodniškega kadra z zadovoljstvom. Pri tej priliki pa se je pojavila enaka želja po specijalnih funkcijskih dokladah tudi pri uradništvu drugih resorov. Tako so n. pr. profesorji srednjih šol opetovano povdarjali da so njihovi sedanji prejemki daleč pod povprečno pariteto s prejemki profesorjev v drugih kulturnih državah in tudi daleč pod prejemki sodnikov po novem sodniškem zakonu. Lani poleti pa se je sploh pojavila misel, naj bi se uradniško vprašanje postopoma preuredilo na podlagi posebnih funkcijskih doklad, kakor je bilo urejeno za sodnike. Govorilo se je, da bodo prvi prišli na vrsto srednješolski profesorji, sledili nai bi jim univerzitetni profesorji, nato uradništvo finančnih strok, i udi poštno uradništvo zahteva poseben zakon za vso poštno stroko- tako kakor ima vojaštvo svoj zakon in tudi druge panoge državne uprave. S prihodom nove vlade so bili seve vsi ti načrti presekani. Nova vlada ie dobila proste roke, da pristopi k reševanju uradniškega vprašanja na docela novi osnovi. Trdi se, da bi se imel ves dosedanji sitem kategorij opustiti. Na njegovo mesto naj bi bil postavljen lestvični plačilni sistem. Podrobnosti še niso znane. Kot osnovno načelo bo pač obveljalo, da se mora uradniško vprašanje reševati kot celota. Pričakuje se, da bo kmalu imenovana posebna komisija, ki naj pripravi revizijo uradniškega zakona. Organizacije državnih nameščencev s' e-rr.ijo za tem, da bi dobile v tej komisiji primerno zastopstvo. izredni prispevki za vzdrževanje cest Ministrstvo javnih del zahteva striktno izvajanje določb člena 223 fnančnega zakona za 1. 1928-29 Beograd, 5. februarja p. Ministrstvo javnih del obiavlja uradno: Ker so gradbene direkcije doslej površno ali pa sploh niso izvajale določb čl. 223 finančnega zakona za leto 1928-29. ki določa posebne prispevke za vzdrževanje državnih in samoupravnih cest s strani podjetij in posameznikov, ki preko mere izkoriščajo ceste in jih s tem tudi bolj kvarijo, je ministrstvo javnih del izdalo vsem gradbenim direkcijam sledeči nalog: »Iz podanih poročil grsdben!h direkcij o določevanju in pobiranju prispevkov za izredno izkoriščanje cest !e raz- 95 vidno, da se ta posel obavlja zelo površno, tako da ni dosežen efekt, ki ga je zasledovala ta zakonska odredba, to јг, da one osebe in podjetja, ki preko mere kvarijo ceste, a posebnimi pr> spevki podpirajo vzdrževanje cest poleg proračunskih kreditov. Zato naročam vsem direkcijam, da pod osebno odgovornostjo direktorjev gledajo na to, da postopajo vse gradbene sekcije po določbah čl. 223 fnančnega zakona. Zadevo smatram za nujno. Vsako malomarnost pri izvrševanju te naredbe bom strogo kaznoval. Prejem tega odloka mi je pismeno potrdit'.« HS" v Zanimiv Sauerweinov čl?nčk o n?ši mednarodni situaciji — Prijateljska pogodba med Italijo- m Jugoslavijo bo obnovljena na novi podlagi zato. da bi se spuščal v kritiko italijanske politike, temveč samo zato. da na najbolj frapantnem primeru pokaže, kako važno je Praga, 5. februarja h. Jules Sauerwein obravnava v uvodniku nocojšnje »Präger Presse« pod naslovom »Jugoslavija in sosedje« razmerje Jugoslavije do sosednih držav. Najboljša prijatelja Jugoslavije sta Grčija in Rumunija. Avstrija je, pravi Sauei wein, popolnoma indiflrenten sosed. Razmerje do Aibanije, Madžarske in Bolgarije pa še ni popolnoma razčiščeno. 0 italijarsko-jugoslovenskem razmerju pripoveduje Sauerwein, da ie prispel v dna-vih, ko je bival v Beogradu- ravno iz Rima jugoslovenski poslanik dr Rakič. s katerim se je razgovarjal tudi on. Pri tei priliki ie Sauerwein' omenil, da bo italijansko-jugo-slovenska prijateljska pogodba dne 27 jan potekla in da jo ie treba nadomestiti z nečem. kar ne bo samo na papirju. Italijanska vlada mora dobiti časa. da bo novo pogodbo vestno proučila. O. Rakič ie še dostavil da bodo zavlačevanje te zadeve v Franciji brez dvoma tolmačili nepovol.ino. Toda. n'adrluie Sauerwein, frencoski vlada ravno .tako ni razočarana n?.d postopanjem La'ije какт ni ra^čarana i"gos'o-venska vlada Tudi ma p-zna in uprš'eva vzroke itilrmskega postopanja. Sauerwein naglasa dalje, da ne omerfa teira dogodka Minister Jeftič pomočnik zunanjega ministra Beograd, 5. februarja p. Iz kabineta zunanjega ministra ie bilo nocoj izdano sledeče uradno obvestilo: Z odlokom zastopnika zunanega ministra dr. Kumanudija je postavljen minister dvora Bora Jeftič za vršilca dolžnosti političnega pomočnika zunanjega ministra, dosedanji šef protokola zunanjega ministrstva dr. Lu:o Bakotič pa za vršilca dolžnosti administrativno-pravnega pomočnika zunanjega minrstra. Dr. Marinkovič na potu okrevanja Beograd, 5. februarja č. Po vesteh iz ^avosa se je zdravstveno stanje zunanie- 1 rr»fra dr MarnVoviča obrnilo na bo- Tem^rsbra. k' je b h гя7*пгтг.ця Precej visoka, ie oad's. Dr. M?rnkovič ie nrjčel pred neko'iko dnev; hoditi na prosto. Po nasvetu zdravnikov hedi vsak dan okoli poldneva na sprehod, popoldne pa zopet leže v posteljo. Ne sprejema nikogar. Daoes oa U rosetil nai stalni delegat pri za Jugoslavijo, da bi imela kraljeva inici-iativa popoln uspeh. V nadalinem govori Sauerwein o Madžarski, Albaniii in Bolgarih in pravi, da vse te države Jugoslaviji niso prijateljsko naklonjene, posebno pa ne Madžarska in Bolgarija, ki vedno ščuva г agitacijo makedonstvujušeih. Sauerwein za Minčuie svoj č'anek naslednie: »Politika tesnega sodelovanja s Francijo ie za Jugoslavijo gotovo na mestu. Taka oolit'ka odgovar'a v ostalem tudi francoskemu stališču. Gospodarski in finančni odnošaji z Anglijo, ki se pričenjajo dobro razvijati. tvorijo za Jugoslavijo ravno tako dragocen adut. Toda prijatelji Jugoslavije smejo razen teca upati, da bo heosrra:ska vl-di kljub dalmatinskemu vprašanju potr-cež'!ivo in metodično delala na to. da zbolj-ša svoje odnošaie г Italijo. Pri vsem tem pa 'e v prvi vrsti potrebno, da se sedanji poskus posreči, ker bi sicer zaradi notranje s'abosti zopet vzplamtelo nezaupanje v ino-'čustvu. Prava sreča za Jugoslavijo je. da ima kralja, ki je ravno tako moder kot močan.« ьмаи« Društvu narodov Fotič. ki mu je poročal o ooiiski konferenci in o pripravah za prihodnje zasedanje Društva narodov, ki bo v marcu. Proračunska konferenca ministrov Beograd, 5. februarja p. Kakor se doznava v finančnem mimstrstvu, bo finančni mmister v dveh dneh sklica! konferenco vseh minstrov. na kateri bodo razprav'jali o proračunu. Vse vesti Iisiov o višini proračuna so prcuramenc in bo končna vsota izdatkov in dohodkov ugotovljena še'e na podlagi rezultatov te konference. (Nekateri listi so namreč poročali, da nroračun n bi1 mnoso znižan in da bo znašal 11 milijard.) Poslanik Gjurič v Parizu Pariz, б. februar'a. с. Iz Pariza torcčr.jo. da je dosr.el tialiai tudi паз roslanik v Londonu ?rsn. Giurič, ki je imel tekom današnjega dne doln-e konference z ministrom trgovine dr. Mažuraničem. Poslanik Giurič ima dobre zveze z vplivnimi angleškimi in francoskimi finančnimi krogi, pariški listi posvečajo bivanju našega zunanjega ministra v Franciji veliko pozornost. Stanje na španskem je kritično Vojaški upor se širi na mornarico in na orožnlšivo — Primo de Rive -e о-пајапо Stališče London, 5. februarja, r. Diplomatski dopisnik »Djily Telegrapha« poroča iz Spali je, da so neriri zavzeii precejšn:e dimenzije, ker so se razširili rudi ra mornarico Orcžnirtvo ki je bilo doslej steber diktature, se istotako pričenja upirati. Zato ie bil cds.aviie.i n'egov dosedanji povel'nik. v katerega je imelo zaupanje, ter post" ljen neprilji.bljen; ge-nerai Sanchez V vseli diplomatskih krogih se poudarja d? ie diktaturi v Spani'i odzvonilo. Diktatura se s';uša vzdržati na ta način, da neprestano poudar-ia svoje zusluge za državo, kj ca so zastarele in so preživele za sedanjo politično kons elacijo v Španiji. Kakor se doznava, se je izrazil bivš konzervativni ministrski nredse-dr.ik Sanciiez Guerra. da bo kralj AJ-f nz> ustavljen pred alternativo. Ja je oonu<-H! Sofija, 5. febr. p. Radi silnega mraza je Nemčija za Kelloggov pakt Berlin, 5. februarja s. Zunanji odbor je danes po daljši razpravi z večino odobril Kellogovo pogodbo in sprejel naslednji sklep Državni zbor pričakuje, da bo vlada v skladu z izjavami v noti zunanjega ministra ameriškemu poslaniku v Berlinu z dne 27. aprila 1928. z vso odločnostjo delovala na to, da se mirnim potom urede cbstoieča nasprotja med interesi raznih narodov. Državni zbor pričakuje, da bo uveliavijenje Kellogovega pakta vladi povod, da bo na temelju te nove garancije za ohranitev miru delovala pri signatarnili vladah in pri D-u-š;vu narodov z vso silo za izvedbo splošne razorožitve in za mirno odstranitev vseh nasprotij in očividnih kr vic med narodi. Pred revizijo reparacijskih dajat ev? ooa premst vzdržuje zvezo le no morju — cremet — Na Češkem že 173 ičnega mraza bil na Bolgarskem z današnjim dnem ustav ljen celokupni železniški promet. Snežni zameti so že več dni tako ovirali nromet. da so vozili vlaki samo še na nekaterih mednarodnih prognh Sedaj pa je zamelo tudi te, tako, da jih ne morejo očistiti, ker je pritisnil še mraz V Sofiji ie bil zaradi mraza ukinjen tudi š- lski pouk. Atene, 5. februarja s. Po večdnevnem zasto'u v železniškem prometu ie b:! včeraj prvič odpravljen orijentski simplon ekspres. Proti poldnevu pa se ie vla.k zopet vrnil v Atene, ker je kraj Tebe kilometre na široko zasn^tr Edina zveza z Evropo je možna po morju, ki pa je zaradi velikih Viharjev tudi zelo otežkočena. Anglija ка strasti samozvanca Atene, 5. febr. s. Glasom informacij iz diplomat k h v'-rov je preide bolgarka vladi iz Rima obvestilo, da bodo italijan* ki strokovnjaki po nnbgi svoie \lade na sestanku reparacijah strokovnjakov za revizijo nemšfkih reparacijskih d-.ijaiev sprožili tudi vprašan ie znižanja avstrijske« ga, madžarskega in bolgarskega reparacij-skega dolga. Naslednik Kello^a v zunanjem uradu — Newrorv. 5. februar j- Kakor 'avljaj-; | Newyork Times« iz Wash nelona. je dosedanji guverner Filipinov Hcwry Stimscn sprejel mesto državnega tajnika v zunanjem uradu, ki mu sra je ponudil Hoover. Pešavsr, 5. febr. (lo.) Vest, da uživa an« gleško poslaništvo v Kabulu posebne pri» vilegije, je popolnoma neutemeljena. Do* slej ni nobeno poslaništvo priznalo Habi« bulahovega režima. Vsa poslaništva priča« kujejo razvoja političnih dogodkov in рте* puščajo afganskemu narodu, da sam odlo« ča o svojem bodočem vladarju. Zaradi nc» varnega položaja, je včeraj odpotovalo iz Kabula še 20 Evropcev. Iz Pcšavarja in Ira« ka so odletela nadaljna angleška letala, d.i bodo na razpolago, ako bo potrebna eva« kuacija Evropeev. Moskva, 5. februarja n. Kakor se doznava. se namerava HabibnJah odpovedati afianskemu prestolu na korist Ahmeda A!i-kana. Azijatske metode albanskega samozvanca — Moskva, 5. februarja. Kakor poročajo iz Kabula, ie b 'o aretiranih t?mk i vse oolno oseb iz trgovskih in n.elekturlnih krogov. Med zapnim osebnmi se nahaja udi Mohamed Va'i Kan. ki je zastopal kra'ia Amanu'aha. ko je potoval po Evro-oi. Vsj ujetniki so bili mučeni in ni hovo Premoženje zaplenjeno. Kat?strcla nemškega parnika — Oporto, 5. februarja. Včeraj je mccje potegnlo v gebine 21 mož nenrkega urnika »Deister«, ki je naseda! v bliž ni obali. Rešil.- so se samo štirje mornarji, ki so še pravočasno splezali na jambore. Končno se je parnik prevrnil in ize'nil v valovih. Vsi poskusi, da se rešijo ponesrečenci, so bil» brezuspešni. Slovenija v čvrstem objemu zime Najhujši mraz smo imeli v nedeljo, najnižjo stopinjo so beležili v dolenjskem Št. Vidu — Oviran šolski pouk v Ljubljani — Promet se le počasi vrača v popolni red več bežati in tako ga ie posestnik z lahkoto viel obupno cvilečega. a vsesa prezeblega in prestradanega V Ljubljani zapirajo šole Ljubljani ie mraiz začel popuščati, vendar je ziutrai še silno občuten. Po predmestjih vlada naihuiša beda. stanovalci raznih barak so naravnost v obupnem položaju. Pravi čudež, da še ni kdo zmrznil v Ьатакз.Ь. Zlasti deca teh siromakov mora vzbuditi pomilovanje. Šolske uprave so v velikih skrbeh, kako nai še nadalje vzdržujejo redni šolski pouk. Pred tedni nadloga influenca. a sedaj mraz. Prosvetno min strstvo ie sicer dovolilo za srednie šole ljubljanske oblasti naknadni kredit 28.000 Din za kurjavo, kar pa ne bo zadoščalo. Mnoee srednje šole tudi niso preskrbljene z zadostnimi zalogami premoga in kurjave. Zato so danes zaradi mraza začasno ukin'li pouk na več zavodih. Na II. realni gimnaziji na Poljanski cesti je bila ziutrai na glavnih vratih nabita objava. ki pravi, da ie pouk za dva dn,: uki-nien Po nekaterih razredih sploh niso mogli primerno ogreti sob. Dosegli so kvečjemu 7 do 10° C toplote. Diiaki so po razredih sedeli kar oblečeni v zimskih suknjah. Na ženski realni girrwiaziii so se pokvarile cevi centralne kuriave. Učenke ö razreda so bile zato poslane domov. Na tehnični srednji šoli vztraino kliubuieio učene- in profesorji. Velike sobe ie težko ogreti- na primerno višino toplote, zato so tudi tu učenci in profesorji v razredih ob'eceni kakor na ulici. Po nekater h šolati je deloma ukinjen popoldanski pouk. Liubliana. 5. februarja. Druga letošnja periioda mraza ki traja brez presledka že osmi dan. gre menda h kraiu. Po poročilih iz raznih krajev Slovenije ie razvidno da mraz pojenjuje in da barometer pada. Poročila izražajo nado. da se v kratkem vreme obrne na bolje. Stanje temperature v Sloveniji ie bilo davi Па- Slednje: „ ~ r, - 1 Boh njska Bistrica — 19° C. Kranjska gora - 14° C. Jesenice - 19° C. Tržič - 11° C Kamnik — 19° C. Liub'.jana gl. kolodvor — C. Celje - 20° C. Celje - 20° C, Brežice — 16' C. Dravograd - 22« C. Maribor — fi" C. Liutomer — 18° C. Kotoriba — 17° C. Št Janž na Dolenjskem - 23° C, Novo mest0 с. Kočevje —22° C. Rakek —20" C Po poročilih, ki smo iih z zakesmtvijo preieli iz mnogih krajev, posnemamo, da ie mraz dosegel najnižjo stopnjo v nedeljo. Iz Mokronoga nam skoro s ponosom javljajo. da so Dolenici letos v mrazu le posekali Liubliančane in Gorenjce. Tam ie b'lo v nede.io ziutrai — 34° C. v ponedeljek pa — 30° C Iz Mengša Da se kar pritožujejo, zakaj nismo poročali, da ie tam živo srebro zdrknilo na — 30° C. Hud mraz .ie bil tudi na Štaierskem. Poročilo iz Zibike. srez šmarie pri Jelšah, omenja, da je bilo v nedeljo — 34° C mraza. Takega mraza še stari ljudi p ne pomni jo. šentviški rekord z — 36« C Kako ie zadnii mraz šel ljudem do živega. dokazuje obilna pošta, ki io prejemamo in v kateri se posamezni krali kar prere-kaio za rekord. I,z Št Vida na Dolenjskem smo prejeli posebno zanimivo poročilo, ki naglasa da ni najhujši mraz v okolici Št. Janža na Dolenjskem, marveč v resnici v Št. Vidu in Radohovi vasi odnosno med Stično tia doli do Novega mesta, vseskoz cb dolenjski progi. Evo dokaza: na železniških postajah Št. Vid in Radahova vas so bili meseca januaria zabeleženi naslednji podatki o mrazu: dne 11. ianuarja — 26° C jn 12. — 29° C Potem ie mraz odnehal, a 21. in 23 ianuarja ie termometer zopet padel na — 27° C. Ponovno ie mraz pritisnil v začetku februaria. Na Svečnico so zabeležil; — 31° v nedeljo pa celo — 35°. a v ponedeljek — 35° C Torej vsekakor slovenski rekord — pravi poročilo . . Po Dolenjskem so zamrznili potoki in studenca z razmeroma toplo vodo. kar ie le redko zabeleženo v kronikah Mraz ie tako lianskega aerodroma, osnovanje odseka za hud. da kurjava prav nič ne zaleže Toplo je pri peči dočim pri oknu tudi v zakurjeni sobi voda zmrzne Liudie tožiio da iim ie do kleteh zmrznil krompir in drugi pridelki, ki so zaradi lanske suše že itak b li pičli. — Posebno tudi na Dolenjskem mnogo trpe ptice in divjačina. Neki posestmk ie pred dnevi viel v bližini vas; poljskega zajca. Dolgouhec se ie približal vasi. da bi se skril ored mrazom. V visokem snegu ni mogel Železniški in poštni promet Mraz še nadalje povzroča velike ovire železniškemu prometu. Ekspresni vlaki prihajajo z velikim zamudami v Ljubljano. Včerajšnji OSE iz Carigrada ie prispel v Ljubljano po 28 in pol-urni zamudi. Obtičal je nedaleč od Carigrada v snežnih zametih. Druga garnitura ekspresnega vlaka ie prispela v Ljubljano z 8-urno zamudo. Tudi beograjski brzovlak' imajo še vedno velike zamude. Tovorni promet se z največjo težavo vzdržuje v omejenem obsegu. Telefonske in brzojavne proge so zopet vzpostavljene in so danes že brezhibno funkciionirale Večje težkoče imajo premagati poštm avtomobili Zaradi velikih žametov ie prekinjena avtomobilska zveza med Mursko Soboto in Do'njo Lendavo Poštni avtomobil vozi le do Rogaševcev Od tam dalje do Lendave ie cesta še oopolno-ma zametena Deloma je ukini en potniški promet na poštno-avtomobilskih progah Brežice-Bizel.isko Tud; poštna avtomobilska zveza v Saviniski dolini posluje le z največjo težavo. Avtomobilski promet se je morail povsod zaradi zledenelih cest skrčfti na min'm um. Dnevno je vzpostavljena enkratna poštno-avtomoblska zv&za Mestinje-Sv. Peter pod Sv. gorami. Pospešeno čiščen je železnic in cest Mraz je po celi državi odjenjal, jazen ored poplavami — 1500 Beogrsd, 5. februarja p. Mraz je tekom današnjega dne v vsej državi že bolj popustil. V Beogradu, kjer ie še včeraj znašala temperatura —28. je kazal toplomer opo'dne —1 zvečer pa —3 stopinje. Železniški promet še vedn*.» ni vzpostavljen. Ker Pa se ie nocoi sne..2 začel že topiti, obstoja nevarnost katastrofalnih poplav. Generalni direktor vod g Milojev-č je izjavil novinarjem da je ministrstvo ukrenilo potrebno. da omeji mistošenje po poplavah Največ je odvisno od gibanja ledu. Ministrstvo ;e organzralo podrobno poročevalsko službo, tako da bo moglo sproti ukreniti potrebne korake, da obvaruje ogražene kraje večjih katastrof Nasipi so v splošnem vsi v dobrem staniu. Na ozemlju tuzlanske oblasti le prekinien promet na vseh državnih cestah Na ozemlju gradbene sekcije v Mostaru ie prekinjen promet na cesti Pr len-Grad tud: m tei cesti vzpostavljen promet Ravno tako se intenzivno dela na cesti Peč, Kosovska M trovica. Paska. snežni zameti orenebali — Bo-delavcev na liški železnici. Split, 5. februarja š Očiščevalna dela na lški progi so zadnje dni zaradi lepega vremena zelo napredovala in obstoja upanje, da bo proga do petka popolnoma očščena. tako da bo lahko s tem dnem vzpostavljen promet Na progi ie zaposlenih 1500 delavcev, ki kidaio s proge ogromne snežene plazove in odstranjujejo kamenje, ki se ie nasulo na progo Zagreb. 5 februarja n. Danes prihajajo mnogo boli povoline vest' tudi iz Like. V Liki vlada vedro in m rno vreme, toda mraz ie še vedno hud tako da so v nekaterih mestih zabeležili 20—27 stopinj pod ničlo Dela na čiščeniu proee so v polnem teku in pričakujejo da bo v najkrajšem času promet s Splitom obnovljen Zaprte «rednie iole v 7a*rr*»bn Zagreb, 5 februarja r. Danes ob 10. dopoldne so bile vse srednie šole, ki se nahajajo v velikem pnsioplu na VVilsonovem trgu. zaradi mraza zaprte za pet dni Po-slopje na Wilsonovem trsu, v katerem se nahaiaio dve gimnaziji. tri realne gimnaziie, trgovska akademija in ženska meščanska šola, ima centralno kurjavo. Te dni je bila zaloga premoga skoro popolnoma porabljena in je prosvetni minister odobril kredit za nabavo novih osem vagonov premoga Ta premog bi moral že biti dobavljen, prometne ovtre radi mraza in snega pa so onemogli'? dobavo. Zato so ravnateljstva omenienib sredni;Ti šol v sporazuma s prosvetnim inšpektoratom danes zaprle šole za pet dni. Proti davčni nrotekeiii Beograd. 5. febr. p. Generalna direkcija posrednih in neposrednih davkov je odpo« slala vsem finančnim upravam okrožnico, v kateri jim naroča, nai se pri iztirjevan ju davkov strogo drže zakonskih prednisov in odklanjajo vsako protekcijo in mtervenci» jo Posebno pozornost nai posv.-čaio zla» sti onim ljudem, ki so do«lei izvrševali in» tervencije in uživali kako protekcijo. Izplačilo uradniških razlik v, Bosni Sarajevo, 5. februarja, n. Kakor poročajo iz finančnega ministrstva, je bilo nakazanih za izplačilo razlik bosanskim uradnikom 7.5 milijona Din. To je samo polovica vsote, ki io država dolguie uradnikom. Druga polovica bo izplačana pozneje. ИП Beograd. 5. februarja, r. Državno sodišče, ki zaseda zaenkrat v žg^db? Irasacife. ie ž» razpravFalo o približno 20 tožbah po sakohu o zabiti države. Razprave se vrle ponoldne. ker so člani državnega sodišča doooldne zavzeti z razpravami pri kasačijskem sodišču. Pričakuje se. da bodo prve razsodbe izdane že prihodnje dni. Žti^an SAuli B^ozrad 5 februaria č Danes opo'dne ie bil sprei"t od nredsedn'ka vlade generala Pera Živkoviča zagrebški župan dr Srkuli k; ie nozneie izjavil novinariem: »Bil sem danas spreiet od oredcednika vlade generala Živkovča Pr"d«edn:k se ie zanimal za razmere zagrebškega mesta. Pos'ušal ie nar.liivo vse m-oie obraz'nžitve ter ie jz'avil da ie bilo mestno zastopstvo odgovorno prei voli'crm. sedai pa ie odgovorno vladarju Z ozirom na to mora nosvetiti delu naiveč.io pozornost ter p% stooati izredno rigorozno.« Dohodki iz državne trošarine Beoerad. 5. febrmria. t. Dohodki iz državne troSnrine rn »vrvih devet mmwt r>ro-r^čnn^Vfvr^ Ыя -tpop <од en mi- 'iinnov r>in. Hn^im so bil' r-rnr-čirnnni ni RIO m'l;V-"fw Pin. tn ir. M !4! mf'i'on^v mč l-ll'fly ял r fowii"? vr"" TWvcHvpjve msk'b emi^rsntov Beograd. 5. februaria. p. Na statiovaniu ruskega metror.o'ila Antoniia s» Ц> vrülo »noči doljpn posvetovanje članov bivših ruskih zakonodajnih ustanov, t. j. Durfte in državnega sveta. Razpravljali so o organizaciji zakonodajnih uslanov v bodoči prerojeni Rusiji. Stanovanjska politika Stanovanjska kriza je te dni zopet pri» tisnila svoj vijak. To nam dokazuje, da je stanovanjski probbm zlasti v Ljubljani še vedno sila pereč in da niso imeli prav tisti, ki эо trdili, da bo z likvidacijo stanovanj» ske zaščite prišla avtomatična ublažitev krize. Socialna ureditev stanovanjskega vprašanja ostane še vedno aktualna stvar zlasti naših občin, ako seveda država ne bo prišla do zaključka, da mora tudi ona te» mu problemu posvečati prav intenzivno skrbstvo vsaj v smeri krepkega podpiTa= nja privatnih stavbenih akcij. Mestna ob» čina ljubljanska bo morala izdelati kon= kreten program, kako v bodočih letih za» gotoviti svojemu prebivalstvu dostojna in po najemnini znosna stanovanja. Stano» v an j ski problem za mestno občino še dav* no ni rešen. Mnenja smo, da bo morala ob» čina stanovanjsko in stavbeno politiko usmeriti v smer podpiranja zasebne inici* jative in ne, da sama zida. Zato bo treba najti primerna denarna sredstva. Direktna stanovanjska politika občine bo v glavnem ostala omejena na pribavljanje potrebnih stavbišč, na izgraditev cestncga omrežja, na izpopolnitev jn razširitev kanalizacije in ces.no razsvetljavo, ostala skrb pa bo bolj direktnega značaja. Pri tem stanju stvari je težko spraviti v sklad s socijalnimi dolžnostmi občine, ako je magistrat sedaj najemnine v last» nih hišah zvišal. Občina je tu seveda v po» sebno težkem položaju: najemnin- morajo biti v skladu z načeli gospodarnosti, na drugi strani pa morajo tudi biti v skladu s socijalnimi dolžnostmi občine. Ako se hoče ti dve načeli spraviti v primeren sklad, potem se ne da do kraja izvesti iz» enačenje najemnin in tudi ni izpeljivo. da bi najemnina odgovarjala obrestovanju in amortizaciji zazidane glavnice. To ie mogoče le za» stanovanja popolnoma enake vrednosti in pri enakih stavbenih stroških Ce nai obvelja princip, da se morajo sta» novanjske hiše oorestovati in amortizirati, potem stanovanjsko skrbstvo ni socialno pač pa pridobitno. Najemnine v hišah mestne občine morajo biti socialne, t. j. od* govarjati morajo plačilnim zmožnostim strank, kajti občina je hiše zida-la samo za» to. da preskrbi prebivalstvu taka stano* vanja, katera odgovarjajo socialnemu po» ložaju posameznika. Primerjava z najem» nmami v privatnih hišah ne more držati, i сr privatnik gospodari s svojo hišo po povsem drugih vidikih, kakor pa mora to delati občina, kadar rešuje socijalni pro» blem. Vijak stanovanjske krize pritiska tudi na drugi strani; hišnj gospodarji odpovedujejo strankam stanovanja, večinoma z motivacijo, da stranke ne plačajo najemnine Tudi to je svarilno znamenje. So nekateri, ki nočejo plačati, več pa je onih, ki ne morejo. Do danes je bi o vloženih 394 odpovedi. Strašna Številka! Tudi mestna občna je odpovedala tz istega razloga 75 strankam, celo lastnim delavcem in uradnikom. Trdj se, da nekatere stranke celo leto niso plačevale najemnine. Tu gTe Po našem mnenju tudi za pogreško onih, ki vodijo tozadevno evidenco. Pri socijalnih aäcc.jah je treba bit? sproti sicer pravičen, toda strog, ker popustljivost rodj novo zlo Ni vedno sodna odpoved edino sredstvö. To je zadnje sredstvo, ako so vsi drugi poskusi odpovedali. Mestna občina ljub'janska je že dolgo v težavni gospodarski situaciji. Vztrajn. na-porj župana, ki ga je pri tem podpiral ves občinski svet, da se popravijo pogreški in zamude preišnj h dob, *.aradi nenormalnih gospodarskih in kreditnih prilik niso še rodili popolnega uspeha Zato mora vsakdo priznati, da je politika štednje in strogega gospodarstva danes bolj kakor kdaj potrebna. Ali je na polju socijalne politike — in mestna stavbena akcija je socijalnopo-litična akcija — do kraja izpeljiva, je vprašanje resne diskusije in sotovo tudi javne razprave, ne smelo pa bi biti predmet de-magogičnega pretiravanja in prozornega hujskanja, zlasti ne od tistih, ki v polni meri nosijo soodgovornost Javnost je ne-simpatično sprejela pov šanje najemnin v mestnih hišah in odpovedi г najemnino zaostalim najemnikom Toda vsi bi morali pomagati. da se tu najd; pravičen izhod in nobenemu treznemu človeku se ne more do-pasti čisto demagoško eksploatiranje težkega položaja, v katerega so prišli mnop mestni najemniki Župan dr Puc je že za-dostikrat dokaza' г dejanji, da ma dovolj . socijalnega čuta. mnogo več. nego gotovi na ves glas vpijoči socijalni prav;čniki. ki držijo prostorne hiše orazne n nočejo nič slišatj o tem, da bi tud; sami pripomogli k omiljenju stanovanjske bede, zato pa tem glasneje kričijo, ne, da bi težko priizaderm pomagali, temveč da bi dosegli čisto dru?e efekte Po našem mnenju bi se morala revizija najemnin v mestnih hišah ravnat: po mk;-jalnih razmerah strank Mestna sta\bna akcija ie kot socijalna akcija da tako rečemo, neproduktivna in zato ne sme motiti j dejstvo, da ima mestna občina pri svoi h stanovanjskih hišah vgubo. To je pač taka »izguba«, kakor je n pr »izguba« tudi s podporami za brezposelne. S. F. Prihod novega poljskega poslanika Beograd, 5. februarja. Včeraj dopoldne dospel sectikaj novi poljski poslanik g- Bobinski. Jutri bo posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Kumamidija. pojutrišnjem pa bo izročil V nastopni avdijenci kralju svoja peverilna pisma TVa^vajska nesreča у Sarajevu Saraievo 5 februaria. č Dsnes !e v Sara jevu drži o do težke nezgode Tramvajski vo? je žavozil v sani. naložene z drvmi, ki so jih vlekli voli. Sani je vodil se!»ak Grujo Polaj kovič, ki jih ie zapeljal v tramvp.iske tračnice. iž katerih iih kl;ub velikemu trudil voli niso mogli i2vleči. V tem trenutku je pridrvel izza vogala tramvajski voz in čeprav je voznik z vso silo zavrl, se je tramvaj zarad poledice zaletel v sani, jih razbil ter usmrtil enega vola. Pred volitvami v Bolgariji Te dni so prišle iz Bolgarije vesti, da so tamkaj odkr.li široko zasnovano komunistično zaroto, ki je imela namen pričeti z novimi atentati. Kot ugodno priliko za to so hoteli porabiti poroko kra ja Borisa. Odkritju so seveda siedile mnogoštevilne aretacije To je poglavitna vsebina bolgarske komunistične senzacije. Vest pa vzbuia malo zaupanja. Ne glede na pomislek, če je zares točno reproducirana. je sumljivo da je v njem tako malo konkretnih navedbo in da se nanaša na tako nedoločen datum, kot je svatba kralja Bo- nSNapos!ed pa ie najbolj sumljivo, da je policija odkrila zaroto ravno zadnje dn pred — občinskimi volitvami. Dne 10. februarja se namreč vršijo v vsej Bolgariji volitve v občinske zastope. ki j?m poteka funkcijska doba na tri leta. Ke.r gre v volitvah pog;avito za borbo med vladno stranko in opozicijo, bodo izidi važen znak. kakšno je razpoloženi med volilci. Zato seveda ne more biti vseeno, kaki bodo rezultati za vladno večino. Samo od sebe se tedaj vsiljuje to'ma-čenie. da je vlada ravno sedai «odkrila» komunistično zaroto, ko ji pride kot nalašč za pretvezo, da zapre za nekai časa, morda ravno čez volitve one nasprotnike. ki bi mogli s svojo agitac o v korist opozicijonalnim strankam zelo škodovati v'adnim pozicijam. Tak način borbe zoper neprijetno opozicijo je zelo enostaven :n v Bolgariii so ga praktici-rali že dostikrat z velikim usi>ehom. Voli'na borba ie precej živahna. Opo-dcijonalne stranke so se povečini koa-lira e v bloke. Toda neugodno je. da se t ravno med zemMedeici izvršil razkol ravno zaradi taktičnih vprašani. F.n de! stranke in poslancev je intransingenten in vztraja na razrednem stališču ter odk'anja vsakršni kompromis in tudi volilno koalicijo z meščanskimi strankami, zato pa zagovarja paktiranje z delavskimi organizacijami in gre v volitve v koaliciji z njimi. Desničarski zemlje-delci pa hočejo, da upošteva stranka obstoječe stanie. da pusti nade na povratek časov Stambo'ijskega ter da izrabi politično situacijo, kakor se pač najboljše da. Zato hočejo pr dvsern «s'a-biti vladno stranko in so pripravljeni sklepati volilne pakte z vsemi opozicijo-na'nirrr strankami, tudi meščanskimi. V vHikem številu občin so se res sk'enili tako vo'ilni bloki opozici.ionalnih strank z zem'jedelci. Izid volitev dne 10. februaria bo pokazal. ali so se poz;c\ie vladnega demokratskega bloka oslabile na korist opozicije ali ne. Po dosedanjih voTnih praktikah se ne more pričakovati, da bi se izvršile bistvene spremembe. Obsodba morilca Bele Erdelyja Budimpešta, S. februarja n. Po 44-dnevni razpravi, ki ie trajala več ko tri mesece, je bila danes razglašena sodba proti Beli Erdelyju. Er-d-ely je ves čas čitanja obsodbe mirno stal in cinično .opazoval publiko. Obsodba ugotavlja, da ie Erdely svojo ženo Ano Forgacsevo pahnil v .Vtilstattu s strme pečine in jo nato še zastrupil z veronalo-m. Erdely je bil obsojen tudi zarad' 2t slučajev ponarejanja menic. 7 slučajev ponarejanja privatmh listin in 3 slučajev poizkuže-nega ponarejanja dokumentov, na dosmrtno lečo in 10 let izgube časti. Venizelos o justičnem umoru članov Gunarisove vlade Atene, 5. februarja, (ri.) Ministrski pred» sednik Venizelos je izjavij v odgovoru na pismo voditelja opozicije Tsaldarisa glede kandidature generala Plastirasa za pred» sednika grškega senata, da smatrajo vsi re» publikanski voditelji za veliko pogreško, da so bili člani kabineta Gunaris progla» šeni za izdajalce in krivce narodne katastrofe leta 1922. Kakor znano, so bili mi» nistri Gunarisovega kabineta takrat pred vojnim sodiščem obsojeni in ustreljeni. Ve» nizelos poudarja v svojem odgovoru, da so bili usmrčeni ministri popolnoma nedolžni. Ta odkrita in velikodušna Venizelosova izjava je napravila v vseh krogih prebiva!» -.tva najboljši dojem, ki najsimpatičneje komentira to plemenito gesto sedanjega gr» škega ministrskega predsednika. Velika korupcijska afera v Bolgariji Sofija, 5. febr. p. Današnji listi poročajo, da so bolgarske oblasti odkrile veliko ko» rupcijsko afero. Cela vrsta višjih državnih uradnikov v Sofiji in v Varni se je bavila s tihotapstvom, vrhu tega pa je izsiljeva» la podkupnine od strank, ki so imele oprav» ka pri uradih. Aretiranih je bilo nad 20 višjih uradnikov Podrobnoti oblasti za en« krat nočejo izdati. Boj za ženske glasove v Angliji London, 5. februaria s. Vse tri angleške politične siranke si dajejo posebno mnogo truda, da bi si zagotov it glasove volilk. V mnogih londonskih volilnih okrajih je število volilk večje od števila volilcev. Tako je n. pr. v Chelsei med 11.400 novimi volilci 10.000 mladih žensk in deklet. Konservativni poslanci bodo priredili nekaj 7bo--ovanj. na katerih bodo poučili ges'Vid'nie. vako nai vpliva'o na svo'o sl-'žinčad da b<» •"l'!'» konservative nociirice Focb bo okreval Par'ž, 5. februarja n Zdravsiveao stanje maršala Focha se obrača na bolje. Poboji med indijskimi sektami Bombay. 5. februarja (ri.) Mzu in uvozu v decembru, po katerih se je naša trgovinska bilanca v tem mesecu zboljšala. izvoz je znaša! 569.3 milijona Din. uvoz pa le 548.5 milijona Din. Naša trgovinska bilanca ie bila torej v decembru aktivna za 20.8 mi-iijona Din, dočim je bila v vseh ostalih mesecih preteklega leta, razen v avgustu, hudo pasivna. V v=em preteklem letu je znašal naš izvoz 6 milijard 444.7 milijona Din, naš nvoz pa 7 milijard 835.5 milijona Din. tako da je rasa trgovinska hilanca za preteklo leto za ki ličila s primanjkljajem 1 milijarde 890.6 milijona Din. * Razvoj naše trgovinske bilance v zadnjih petih letih je bil naslednji (v milijonih Пи): izvoz uvoz suf. ali ief. 1924. 9539 8222 +1317 1925. 8905 8753 -f 152 1926. 7818 7G32 + 186 1927. 6400 7286 — 886 1928. 6445 7835 _ 1391 Pri primerjavi gornjih številk je treba upoštevati, da so v 1. 1924. in 1925. vrednosti računane v manjvrednih dinarjih in da fo cene našim izvoznim produktom v 1. t926. in 1927. nazadovale, po količini se je naš izvoz do 1. 1926. stalno dvigal, v 1. 1927. je nekoliko nazadoval, lani pa se je zopet povečal. Se v večji meri pa se je lani povečal uvoz, kar je povzročilo, da se je pasivnost naše trgovinske bilance tako močno dvignila. Visoka pasivnost trgovinske bilance pa je na drugi strani zopet v zvezi z dotokom kapitala iz inozemstva, večinoma potom posojil, kajti dotok inozemskega kapitala povzroča vedno povečanje uvoza. K sklepu trgovinske pogodbe s Francijo Trgovinska pogodba s Francijo je slede carinsko - tarifnega dela s s(ališča slovenske industrije povsem sprejemljiva, izvzemši morda svilarsko - tekstilno industrijo, ki ?e pri nas komaj začenja snovati in kjer so carinski popusti znatni. Kakor smo že poročali, smo v pogodbi (po člena 3.) dobili za uvoz v Francijo minimalno carinsko tarifo za vse predmete, ki jih izvažamo v Franci». Minimalna tarifa bo veljala tudi za vse one predmete ki jih bomo v bodeče izvažali v Francijio Tozadevni seznam predmetov b;» določila na?a vlada sama in ga ho v primero dane potrebe dopolnila s predmeti, za katere bi se poiaril tak interes. Francija se je obvezala nuditi v takih primerih neposredno in brezpogojno ugodnost minimalne tarife. Za izvoz v Franc'jo igrajo pri nas večjo ulogo železniški pragovi, sirove doge. par-keti, sodarski izdelki, les za pohištvo, furnirji. sedeži, izdelki iz vpognjenega lesa. nadalje fižol, hmelj, zdravilna zelišča, sirove kože od drobnice, izdelki kitarske in žimar-ske industrije ter produkti destilacije lesa. V splošnem pa je baker glavni izvozni predmet naše države za Francijo. Vrednost v Francijo izvoženega bakra je znašala lan; preko polovico vsega našega izvoza v Francijo. po sklepu trgovinske pogodbe je računati. da se bo dvignil tudi izvoz ostalih predmetov in da se bo zbrijšale ntrgovinska bilanca s Francijo, ki je m^čno pasivna. Naš izvoz v Franci.io je od 1. 1924. močno nazadoval; v tem letu je znašal 303 milijonov Din. v 1. 1925. samo 181 v 1. 1926. 188. v i. 1927 pa 176 milijonov Din, dočim lani po dosedanjih podatkih ni dosegel niti 99 milijonov Din. Sporedno je nazadoval naš uvoz iz Francie od 353 milijonov Din v 1. 1926. na 318 milijonov v 1. t927.. dočim lani po dosedanjih podatkih ni doseuel niti 190 mH'io-nov Din. V letu 1924. je bila naša trgovinska bilrnea s Francijo še aktivna, od tedaj pa ie bila vsa leta hudo pasivna, in sicer v 1. 1926. za 164 milijonov Din v 1. 1927- za 142 milijonov Din in lani za okrog 100 milijonov Din. ___ Kanadski škof v Jugoslaviji Zagreb, 5. februarja č. V teku tega tedni prispe v Zagreb kanadski škoi Prudhomme. ki stoji v Kanadi na čelu društva za pomoč izsellenctm lz Zagreba se bo napotil v Beograd Kakor znano, je v Kanadi veliko število naših izseljencev, zlasti Daimatdncev. ki se bavijo v prvi vrsti z ribarstvom in ki jih kanadska vlada uporablja za pobijanje konkurence japonskih ribičev. Nogometna tekma med Jure .slavijo in FraücÜG Zagreb, 5 febr č. Jugoslovcnski nogo» m-etni savez je prejel dopis francoskega nogometnega saveza, ki predlaga jugoslo» venskemu savezu, naj bi se vršila 19 maja v Parizu nogometna tekma med reprezen» tancama obeh držav. Pismo francoskega sa» veza se ie križalo z dopisom jueosl-oven» skega saveza, ki ie predlagal na ta dan re» vanžno reprezentativno tekmo v Zagrebu ali v Beogradu. Če francoski savez ne bo pristal na naš predlog, ie jugoslovenski sa« vez pač pripravljen sprejeti reprezentanč« no tekmo v Parizu. Evropsko smuško prvenstvo Zakopane, 5. febr. g. V7 vztrainostnem smučanju na 50 km za prvenstvo Evrope ie starHlo 32 tekmovalcev, izmed katerih jih ie 27 prispelo na cilj Doseženi uspehi -:o bili naslednji: 1. Knovtila 3 50 01; 2 Liikkawen (Finska) 3:53:25: 3 Laarinen (Finska) 3:53:30 Za tremi prvopla^rsn mi Finci slede kot 4 Sved Bergström. 5 S,-ed Jonssrvn, 6 Ceh Donth in kot 7 Šved Han» son. Izmed jugoslovcnskih tekmovalcev ;e pri-pel na cili samo Tomaž Godec kot 27 v času 4:56:20. O ostalih tekmovalcih ni poročila. Slovita drsalna orvakmja v Zagrebu Zagreb, 5. februarja, n. Semkaj prisne jutri Fritzi Burgerjeva, prvakina Avstrije v umetnem drsan iu. ki se je tudi v borbi za svetovno prvenstvo pl'sirala na drusro mesto. Pnna Henie ie takrat di^egla samo nekai tf Čk več oi Bnrgerjeve. Burgerjeva rri-redi atrakcijski drsalni večer, za katerega vlada veliko zanimanje ne samo v Zagrebu temveč tudi po deželi. Hmeljski trg Žatce. 5. februarja, h. Promet je bil majhen. Cene eo bil« nespremenjene: 1450 do 1650 Ki Poslanik dr. Leonid Pitamic Kakor srno včeraj poročali, je kra j imenoval za pooblaščenega ministra in poslanika naše kraljevine pri vladi Ze-dinjenih severoameriških držav v Wa-shingtonu ljubljanskega vseuči.iškega profesorja dr. Leonida Pitamica. Imenovanje tega odličnega pravnika na velevažno washingtonsko mesto bo dobro od eknilo v vsej naši državi, kjer je profesor Pitamic znan kot prominenten reprezentant naše znanosti ter preizkušen zastopnik naše države na važnih internacijonalnih konferencah. Oni, ki ga bližje poznajo, cenijo v njem moža finega takta in vztrajne delavnosti. Sodeovanje v internacijonalnih zadevah, zlasti pa doba njegove zaposlenosti pri naši mirovni delegaciji v Parizu, je dr. Pitamicu omogočila dragocena poznanstva in zveze z diplomati in državniki. zlasti tudi z ameriškimi, ki mu omogočijo, da se z uspehom posveti svoji novi važni nalogi. Amerika je druga Jugoslavija. Na stotisoče živi tam naših rojakov. Slovencev. Hrvatov in Srbov, ogromen dal narodnega premoženja se nahaja tam — a naša politika v Ameriki je bila vse prej nego nacijo-nalna. Zlasti Slovenci in Hrvati so se premnogokrat čutili zapostavljene in naše poslaništvo, naši konzulati so jim le prečesto bili zelo nesimpatični predstavniki domovine Privezati našo ameriško emigracijo z novimi srčn mi vezmi na Jugoslavijo, je naravnost historična misija, ki se tako rekoč sama od sebe vsiljuje novemu poslaniku. Nič manj važno pa bo. da se tudi s službeno Ameriko navežejo intimnejši stiki ter se ustvari med Washingtono-m in Beogradom. odnosno Jugoslavijo atmosfera trdnejšega zaupanja nego je to bilo dosedaj. A i menimo, da je za obe važni nalogi poslan k dr Pitamic izvrstno kvalificiran. Ameriška vlada je gotovo rada da'a agrement za njegovo imenovanje in baš dejstvo, da novi poslanik ne priha:a iz vrst politike in diplomaci-je, mu bo v Ameriki, ki si za svoje re-prezentante rada izbira ljudi znanstvene ali gospodarske kvalifikacije, ie pomnožilo simnatija.. Pos'anik dr. Pitamic je 44 let star in je najmlajši pooblaščeni mnister naše države. Rodi! se ie leta 18S5. v Postojni kot sin tamkajšnjega odvetnika dr. Pitamica. Študiral je v Gorici in v Tere-zi:anu na Dunaju, kjer je dobil tradici-jonalno kolajno kot najboljši diiak. Visokošolsko izobrazbo si je pridobil na Danes zadnjikrat Hitite in oglejte si edinstveni film čarobne, nepozabne umetnice FdSInli) O tem filmskem delu govori z navdušenjem vsa Ljubljana. — Enakega filma še niste gledali! Predstave ob 4., Vi 6., Vi S. in 9. uri. Tel. 2124. Elitni Kino Matica. Dunaju, v Parizu. Heidelbergu. Londonu in Oxfordu. Po končanih študijah je vstopil v politično upravno službo ter je bil kmalu prideljen ministrskemu predsednlštvu na Dunaju, kjer je bil so-trudnik takratnega sek. svetnika dr. Zol-garja. Kmalu se je habilitiral na dunajski univerzi kot privatni docent za splošno in avstrijsko državno pravo, predaval je tudi pravno fi.ozofi.o. Leta 1918. je bil imenovan za izrednega profesorja v Cernovicah, odkoder je priiel 28. novembra 1918. v slovensko upravno komisi'o v Ljubljano. Ko je odšla naša mirovna delegacija v Pariz, и je bil dr. P.tamic prideljen kot ekspert za mednarodnopravna vprašanja. katero nalogo je vršil z veliko vestnostjo. Ob ustanovitvi ljubljanske univerze je bil imenovan za rednega profesorja ter si je tu utrdil svojo znanstveno pozicijo v domačem in mednarodnem znanstvenem svetu. Opetovano je bil izvoljen za dekana in 1. 1925.-26. je bil tudi rektor univerze. Ko se je v jeseni 1920. iskalo nevtralnega voditelja političnega odde ka deželne vlade, je prevzel dr. Pitamic v avgustu 19^0. po-verjeništvo za notranje posle, v decembru 1920. pa po sporazumu strank pro-vizorično vodstvo deželne vlade. S tega mesta se je vrnil nazaj na univerzo, a država ga je ponovno pošiljala kot svojega zastopnika na internacijonalne konference. L. 1924. je bil tudi član naše delegacije pri Društvu narodov. Publicistično se mnogo udejstvuje. Najvažnejše so siedeče n egove razprave: Sodelovanje avstrijskega državnega zbora pri mednarodnih pogodbah leta 1914. Pravo revolucije 1. 1919 Nove smeri pravne filozofije 1. 1920.. Plato. Aristoteles und die reine Rechtslehre 1. 1921., Die Verfassung des Königreiches SHS 1. 1922. Ustava in zakon isto leto. Državno in meddržavno pravo leta 1923.. Kritische Bemerkungen zu Kelsen 1. 1923.. Kritični pogledi na juridično osebo 1. 1925.. Pomen človeških in državljanskih pravic 1. 1926., Les defor-mations du raisonnement sources des erreurs dans 'es theoris de Г Etat leta 1926. in delo « Država», ki ie izšlo v izdaji Mohorjeve družbe. Dr. Pitamic je tudi član (rnembre associe) pravniškega društva v Parizu. Z dr. Pitamicem stopa tretji Slovenec na vodi no diplomatsko mesto Slovenski debut na tem polju ni bij baš srečen. Oba poslanika-S'ovenca sta zastopala našo državo v bratski Pragi. S poklicom dr. Vošniaka v zunanje minj-strstvo. kjer se od'ične pravniške zmožnosti tega zaslužnega nekdaniega č ana Jugosl. odbora in generalnega tajnika naše pariške mirovne de'egacije le premalo cenijo, so Slovenci bili zopet e'i-minirani ;z vodilne zunanje diplomatične službe. Prav malo je tudi s'ovenskih dipomatičnih uradnikov, a še ti so bi'i dosedai od partizanskih in porodičnih protežerjev stalno zapostavljeni. Upajmo. da postane imenovanje dr Pitamica dober omen. da se bodo tudi na tem važnem polju razmere spremenile. Kakor čujemo. nastopi minister doktor Pitamic svoie mesto še tekom meseca marca. Naši rojaki v Ameriki bodo sprejeli vest o njegovem imenovanju z velik!m zadoščenjem. Novemu poslaniku naše kraljevine pri mogočnem prijateljskem narodu Zedinienih držav severne Amerike želimo na.ilenših uspehov v velevažni njegovi misiji. Dr. Ignac Jelovšek 801etnik Danes mineva 80 !et. kar se ie rodil v znani stari Jelovškovi druž.ni na Vrhniki sin Ignac, brat Gabrijela Jelovška. Po ab-solvirani gimnaziji, ki jo je obiskoval za časa studijskih let dr. Ivana Tavčarja in še nekaterih drugih poznejših uglednih mož. je študiral medicino v Gradcu, kjer je tudi promoviral. Po odsluženem vojaškem letu v vojaški bolnici ie napravil dveletno zdravniško prakso v deželni bolnici, nakar se je povrnil v Gradec in absolviral fizikalni tečaj. Leta 1879. ie bil imenovati za okrajnega zdravnika v Radovljici, kjer ie služboval do svoje upokojitve 1924. 2e takoi pri svojem nastopu si ie mladi zdravnik pridobil s mpatije vsega meščanstva posebno pa okoliškega ljudstva in najlepši spomini na njega bodo še dolgo ostali med Gorenjci. Slovel je kot dober strokovnjak in bjj zelo spreten diagnostik. Vs; s'oji. bo- gati in revni, so se zatekali k njemu z zaupanjem. Za vsakogar se je potrudil z vso svojo sposobnostjo. Ko pa je prišel čas plačila, si je reveža ogleda«! in pripomni: »Saj vidim. da nič nimaš, revež! Dobro bi bilo, če bi ti iaz kaj dal ! . .» Bos - lonaj je bilo neštetokrat plačilo za njegovo požrtvovalno delo. Kaj rad se ie pošali in računal 8 krajcarjev. Vedno je bil zaposlen. Gorenjske ceste po vsem okraju so kaj dobro poznale njegovo kočijo, ki jo je vozil zanesljiv starikavi konjiček, kočiral pa je doktor sam. Splošno spoštovan in priljubljen ie prebil dr. Jelovšek v Radovljici celih 55 let. Na njegov predäog so vpeljali v mnogih kiraiih. kjer so razsajale nalezljive bolezni vodovode in uredili druga potrebna hig.je-nična dela. Neumorno je deloval v letih, ko so gradili karavanško železnico in uspešno zdravi! takrat zelo nevarno razširjeno epidemijo koz. Priznanie za zasluge mu ie bilo izkazano z več odlikovanji in z imenovanjem za medicinskega svetnika. Vse življenje ie bil skrajno skromen in štedlj v in le tako ie bilo mogoče, da mu ie nekaj ostalo na stara leta. Politično življenje ie motri! s posrbnega staftšča in ostal vedno do ooz>ne starosti zvest naprednim nače/om. Po upokojitvi, pri kateri se mu je zgodila očitna krvica, da je b'I upokojen kakor mnogi drugi zaslužni možje baš zadnji dan ko ie še veljala kronska upokojitev, se ie kmalu preselil v Ljubljano Zarad: pomanjkanja ie mora] zapustiti Radovljico, kier se bodo še do'go spotn'nia'i redkega dobrotn ka Značilno za niecovo skromnost ie deistvo da se ni pustil slikati že nad 40 let Ob 801etn;c: žeimo popularnemu in mnogozaslužnemu zdravniku da naj v miru in prijetnosti še dolgo uživa čil ;n zdrav lepe spomine na svoia dobra dela kot boga-te sadove trudapo'nega življenja Volga, Volga. « Tragedija ugledne družine Hrastnik, 5. februarja V nedeljo ie umrl na Studencu pri Liub-ljani priljubljen; gostilničar g. Jože Čeč. kj ie zblaizuel od žalosti, ker se ie na Dunaju pretečem mesec ustrelil njegov edini sin Jože Strašna tragedija sinu in očeta je pretresla ves Hrastnik. Jože Čeč je bil ug'eden gostlničar v Zlati vasi in ie imel enega sina in 4 hčere. Sin Jože ie bil nekaj let plačilni natakar v hotelu »Union« v Ljub'jani. kjer je bil kot simpatičen mladenič splošno priljubljen in si je prihranil lepo vsoto denarja. Hotel se ie izobraziti še nadalje v svoji stroki in je odšel lani na Dunaj v vi-šjo hotelsko šo'o. kjer je I. semester končal s prav dobrim uspehom. Dne 13. januarja letos pa si ie iz neznanih vzrokov končal svoie mlado živ''jenie s samokresom. Dva dn po tem žalostnem dogodku se je ornra-čil um očetu, na katerega ie vest o sinovi smrti delovala porazno. Oddali so ea naj-prvo na opazovalni oddelek umobo'nice, potem oa na Studenec, kier je v nedeljo zvečer izdihnil. Z nesrečno rodbino sočustvujejo vsi. ki so pognali oba pokojn ka. Trun'o prepeljejo v Hrastnik, kier se bo vršiil pogreb iutri. v sredo popoldne ob 15. na dolsko pokopališče. S sanmi na led in v vodo Liub'Iana. 5. februarja Okrog 4. popo'dne ie prišlo na Trnovskem pristanu do skrajno razburljivega prizora Sankala se ie tam 9-le'na. na Opekarski cest! št. 6 stanujoča hčerka vdove Pavle Vrag'ieve. Prišel ie nrmo 10-letni Vinko Pavšič. stanujoč na Trnovskem pristanu št 3. ki gT ie mati poslala no kruh. Videč vese'o deklico se je tudi Vinko navdušil za sankanje. Ustav?! ie torej deklico in io poprosil, če sme prisesti. Mali parček se ie kmalu sporazumel. Vinko se ie vsedel spredai. zadai oa dek'ica. Hoteč Pokazati svoi deški pogrni ie V'nko zasukal sanke pn bregu navzdol iu zdr-ča-'a sta proH vodi. A glej. sanke se n!so ustavi'e ob bregu. temveč so zdržale po obrežnem ledu 4 m daleč v strugo, kier ie Pri obledeli, sivorumenkast! barvi kože, motnih očeh, slabem počutku. zmanša-ni delavni moči, duševni depresiji, težkih samjah želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni pzapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz-Josefove< gren-čice. V zdravniški praksi se »Franz-Josefo-va« voda zaradi tega posebno vporablia. ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in speceri.iskih trgovinah. 1.) nenadoma zimanikailo — trdnh tal Oba sta se s sankami vred prevrnila v ledeno mrzlo vodo in se pričela potapljati. Na obupne klice so postaij pozorni pasantje. ki so prihiteli na breg. a niso mogli pomagati. Krakovska policijska stražnica je bila poklicana na pomoč. Višji stražnik Anton Legiša in stražnik Josip Zavodnik sta v nai večji naeCici prdirjala do i .i ubij an i ce in videč veliko opasnost. sta brez oklevanja. oblečena, pogumno р'апЛа za otrokoma v mrzlo Ljubljanico. Bila sta do vratu v vodi. Dečko, ki se je že potapljal, se ie prikazal tisti hip zopet na površju. Stražnika sta ga hitro pograbila in ga spravila na suho. Skoro istočasno sta priiela tudi vso prezeblo deklico ter io enako kakor Pavšiča spravila na ledeno skorjo. Koi nato sta stražnika obe žrtvi neprevidnega sankanja nemudoma odvedla s seboj v tople prostore stražnice, odkoder so telefončno poklicali rešilni avto. da ie prene'yal slabotnega in vsega premrlega dečka v otroško bolnico v Streliški u'ici. Deklico Pavlo pa so odnesli na dom. kjer se že dobro počuti. A rrnii Vnko bo moral ostati neka i dni v bn!n:ci. ker ie ze'o slab Doma n'maio sredstev, da bi ga negovali v zakurieni sobi Vinkova mati ie namreč uboea de'avka. ki mora sama skrbeti za družino. jr» l*a**rti AernUnha v LiuWiani V ponede'iek zvečer se ie vršil na magistratu III. občni zbor Aero-k'uba »Vaša krüa«. na katerem ie nodal taink dr Rane obširno in o-a v zan:m'vo poročilo. Posnemamo nasVdnie podatke: Dr'n v klubu ie ЬГо razdelieno na več odsekov. Propagandna odseka A in В sta ;me'a n*Wo pronag'rati letalstvo s predavanji. publikacijami in s poleti letala »T jub-Vaina«. odseka ie v davnem vndi1 dr. *?aoe. Skunwi se \p vršHo no razn;h krajih S'oveniie 30 u«oeHb nred'vani k' i:m ie •n-isostvovaln okoli f^OOO Pudi Publikac'ie nronsig^ndn'b č'ankov 'v podi-f»čia avi'aciie fer o de'u к'1,Ья so oskrbovali naš; n^v'narii. ki iim Деггк'чФ :<7rr-k-< tnn'o z'hval" Z^ b^dnče bo treb-i doseči še ožii sf-k m^d "3š:m kb'hom in iavnostin oo časonisju o^naca-nda z lastnim leta'nm »1 шЬГ"чча« ћi'a 'ntonzrvna in usnešn^. Pr^w dv^h da1'5ih letov ie blo izvedenih 110 pasaži rskih Poletov. V zadevi ''iiifVianskpga aerodroma ie bila takoi po zadniem ob^n^m тЬти по<-1"пя «oom^nica vsem m°rr>dainim čin:teliem. kakor nrnistrstvu vo;np ;n nK>rnTic\ tvv^li-stvu letailstva. Osrednr upravj Aerokluba. vsem poslanskim k'ub^m 'z S'oven'ie. ve-1'kpmu žtrnanu in nrfd.sedn:ku oblastnega odbora lii'b'ianske oblasti, mestni rbčini Mublianski itd. Ker n' bi'o n'k-'kega огЬЧ-я га.т~п s strani ob'astne skuoščine. ie Aero-k'"h v Liub'iani <Ф1:ся1 anketo, ki so se ie udelež;ti zastopniki oblastev In razn'üi ustanov in kornoracii. Uspeh ankete ie bil ta. da ie bila soglasno ustanovb'ena potrefn znr^-d;tev 'nifrlianske-ra aerodroma ter da je b:l izv(>'ien рг: pravi a'ni odbor. k: nai bi Po-krenil zadevo z mrtve točke Klub ie skušal rea'rz'rati ideio brezmotornega Ietenia tekom vse svoie poslovne dobe. pa mu ie žai usne'o šele sedaj pridobiti si letalo za vaje. ki bo že meseca februarja, ako bo vreme domišča'o. na razpolago za poskušnje. Lanski načrt, da se uvede tečai za erad-nio modelov, se ie prav lepo posreči. Okrr>žn:ca. ki io ie Aeroklub nas'ovil na srednie- in meščansko-šolsko mladino, je bi'a sprejeta z navdušenjem. Tečaj, ki ga je vodil inž. Franjo Siana. se je končal s prav 'epim uspehom. Dne 28. oktobra se ie vršila tekma paličasti-h modelov, ki so j h zgradili naši gojenci. Kakor ie takrat »Jutro« poročalo. ie dobil prvo nagrado Franc Detter. гУ Za desinfekdjo ustne dupline in grla, za obrambo proti gripi, vnetju vrata in prehladu panflovin ■ pastile Učinkujejo specifično pri vseh nalezliivih boleznih. drugo in tretjo gg. Miroslav Jug in Anton Likar. Fotos^afski odsek v letošnjem letu ni imel posebnega dela. ker ni Mo nikakih pomembnejših prireditev, pač pa je bilo za arhiv storjenih nekai prav uspelih posnetkov o letu »Ljubljane« Ako bo program za leto 19?9 izveden, bo letos tem več hvaležnega polja za odsekovo udeistvovanje. Z željo, vzbuditi zanimanje tudi za strokovno proučevanje problema med članstvom. je bila otvorjena lastna klubova čitalnica. kjer so na razpolago zanimive publikacije. Novj izvrževalni odbor, ki mu predseduje dr. Lado Lajovic. tainikuje pa nadalje dr. Rane. bo imel nalogo nadaljevati započeto delo v naslednjih smereh: zgraditev Ihib-lianskeea aerodroma, osnovanie odseka zza. brezmotorno letenie. nadaljevanje tečaja za gradnjo mode'ov in tekma lahkih avijonov. zgrajenih v Jugoslaviji. 394 odpovedi stanovanj Ljubljana, 5. februarja Na stanovanjski oddelek okrajnega sodišča je bil danes velik naval ki se bo do 8. t. m. gotovo še stopnjeval Dočim ie oddelek še 1. februarja registrira' samo 184 stanovanjskih odpovedi, iih le danes zjutraj že zabeležil 263 odpoved; ter se ie število odpovedi do 2. popoldne pomnožilo še za 131. tako da jih ie sedaj podanih skupno 394 za 1 mai. Mestna obč:na je danes predložila 75 odnovedi. in sicer g-'ede najemnikov, ki že dalj časa niso zmoil- plačati najemnine. Odpovedi mestne občine se predvsem nanašajo na stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti, v Delavski zbornici, na stanovanja na Gradu in zasilna stanovanja v Koleziii So pa stanovanja odpovedana tudi nekaterim strankam v barakah na Ižanski cesti. Hišni gospodarji so predvsem odpovedali stanovanja onim strankam kakor že lani v iebruariu. a so bi'i odklonjeni Naiveč ie odpovedanih malih stanovanj, obstoječh iz ene sobe in kuhvnie. v katerih prebivajo delavci in nižii uradniki, dalje Pa tudi nekaj večjih stanovanj bolje sUuiranim privatum uradnikom. Stanovaniski oddelek neprestano posluje po ves dan in ie že pripravil nad 200 za eksped cijo godnih odpovedi, ki jih bodo jutri dopoldne ljubljanski pismonoše dostavili strankam. Prvenstvo Jugoslavije v umetnem drsanju Od leve na desno: Inž. Stanko Bloudek (SK Ilirija), Id si Je od 252 dosegljivih točk z 217 točkami priboril naslov državnega prvaka v umetnem drsanju, ea. Gizela Kadrnka-Relchmann, državna prvakinja, pa Je dosegla od 216 dosegljivih 203 točke, Viktor Vodišek (drugo mesto s 164 točkami) In France Avčin (tretje mesto s 140 točkami). Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA Sreda, 6.: *Betlphemska legenda». B. Četrtek. 7-: Zaprto. Petfk, 8.: «Utopijenea». A. Sobota, 9.: «Danes bomo tiči». Izven. LJUBLJANSKA OpERA Sreda. 6.: *Jonny svira». D. Četrtek, 7.: «Gospod Lamberthier» Gostovanj Gajdarova in Gzowska'e. Izven, petek, 8.: Zaljubljen v tri oranže». C. Sobcta. 9. ob 16.: «Pri treh mladenkah>. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedela, 10. ob 15.: «Boccacio», oprreta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: «Carmen». Gostuje gosp. Iličič. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda. 6.: Gostovanje v Ptuju. Četrtek, 7. ob 20.: «Na cesaričino povelje». C. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 6. ob 20.: «Učiteljica». Gostovanje "^iborčanov. Za gostovanje Gajdarova iutri v četrtek v ljubljanski operi je na razpolago še nekaj lož v 1. redu. poliska opera o Kraljeviču Marku. Poljski skladatelj Rožiekv, ki je nedavno uglas-bil Vojnovičev oratorij «Dubrovnik sv. Vlaha», pripravlja sedai opero «Kraljevič Marko». Libreto .je spisal prof. Golenilčev. «Nova literatura». Izšla je 2 številka beograjskega mesečnika za kulturna vprašanja «Nova literatura». Časopis zastopa marksistično orijentacijo. Hrvatski književnik Jos. Kulundžič piše v članku «Veliki kritičar u dilemi» o sedanii zmedi v srbohrvaški literarni kritiki in se izreka za «jasno» orijentacijo. Pod njo misli po vsej verjetnosti marksizem. Nadaljnji članki so po večini prevodi, ki jih markirajo imena: Gorkij, Barbusse. Krisebe, Claud Mac Kay in dr. V kulturni krnoiki je več glcs o dnevnih in literarnih vprašanjih. «Nova Pteratura» je edina beograjska revija, ki izhaia v latinici. cSrpski kn:iževni g'asnik». Prva februarska številka «S. K. Gl.» je objavila povesi Sibe Miličiča «Slikar», zgrafeno na avtorjevih reminiscencah s fronte, pesmi so prispevali Sima Pandurovič. Branko Gjukič, S. A. Burma. Znaten del številke zavzemajo eseji. Rista Ratkovid piše o duhu nove poezije in njeni tehniki, dr. Vlade-ta Popovič o razvoju srbske lirike z ozirom na svetovno, dr. A. HaJier o sodobni italijanski filozofiji, S. Beleg - Misirlič o francoskih diplomatih pri Srbih 1. 1848. Umetniški, muzikalni, šolski, vojaški in politični pregled vsebu,'e:o aktualnosti. V beležkah so poročila o raznih novih knjigah in publikacijah. Almanah jugoslovenskih socialnih lirikov pripravljajo v Beogradu. Zastopani bodo najmlajši. predvsem pristaši tako zvanega «pro-letkulta» (proletareke kulture). Nadaljnji prevodi čeških pisateljev v francoščino. Kot drugi zvezek zbirke «Collection Aventinum», ki jo izdajata praško založništvo «Avfintinum» in pariško B. Grasseta, je izšel prevod romana Ivana Albrechfa «Ječa najtemnejša» (La geole la plus som-bre»). prevel ga je G. Ancauturica. 20 najboljših knjij?. V pariškem zborniku «Les ouvrages remarquables» je izšel seznam najbol:ših, lansko leto izišlih kn,'i nesrečno med sani. da so mu raz-mesarile stegno ter je odletel čez sani v sneg Težko ranj nega drvarja so snoči PTipelirl' v mariborsko bolnico. a— Nenavaden роя:гг'' se bo vršil jutri ob 5. popoldne na P. brežju. V mariborski bolnici je namreč predvčerajšnjim umrla 44 letna c ganka Cecilija Gärtner, ki se je preživljala z muzic:ranjem po :avnih loka-lih. Na njen pogreb bodo prišli številni ci- M ' jz Grosuplje se dobi po o-'^'Wr" »ovam^rih cenah v: Tovarna motv za m «rvam» I t »irn ■Hitilje nr L:ubliani in ajenih knmiMjski'1 'л loga h: pran< Palme Ljubljana Gospoevetska tel §t 28"6; Franc Palme. Celje. Cankarjeva 7, tel. M. Franc Palme, Maribor, Koroška 8, tel. št. 86. Ker moramo film odposlatl, danes zadnji dan!! WINGS Kdor še nI prišel na vrsto, naj se požurl, ker Je danes zadnji dan!! Ob 4-, И 8., 3 « 10. KINO «DVOR» Telefon 2730. gani, njeni tovariši in tovar šice Napovedani so celo iz Gradca Na grobu ji bodo za-svirali. preden jo pokrije črna zemlja. a— Domače živali ginejo. Hud mraz občutijo tudi živali, predvsem domače Tako poročajo od severne me:e. iz okolice Št. II a, da je zmrznilo večje število domačih '.ivali. predvsem prascev. a— Pralnica . svetlolikalnlca Rakuša Slovenska ulica 15- zraven Ljubljanske kreditne banke se priporoča. 276 a— »Karneval v Mouün Rouge« bo predstavljala letošna Sokolova maškerada 9. t. m. v Narodnem domu ki bo v vsakem oziru na višku. Veiika dvorana bn pravo pariško zabavišče v znamenju »Rdečega ml ma< v II. nadstropju velemoderen bar, dalje kavama iz dobrih starih časov itd. vse toplo zakurjeno. Prvovrstna plesna godba v veliki dvorani in v baru Vstop brez posebnih vabil. Vstopmce Po 15 Din v trgovinah Bureš. Majer, Pinter <5c Lennrd in prj večerni blagajni. 299 NAZNANILO Radi popolne preureditve ostane hotel »Bellevue« v Ljubljani kratek čas zaprt. Zoperna otvoritev se slavnemu občinstvu pravočasno javi. 2č>16>a KARL MAY v slovenščini! I. zv ezek se dobi v Cirilovi knjie,nrni, M anbor. 2612*a Da najboljši je to znaj F! "» A l M Г „OLOru зОСЕУМНС Aa; Pomlad v cvetja Na številna vprašanja glede toalete za nemaskirane dame odgovarja prireditveni odbor: tradicionalna -.uKolska maškerada jc splošno ljudski predpu->tni karneval. Na» rod v vseh svojih piasteh naj trenutno po» žabi vsakdanje težave in enkrat zaraja in se poveseli brez škroba in toaletne konku« renče. Čedna enostavna promenadna po« mladanska toaleta prilega najbolje ge-lu "Pomlad v cvetju» Sokol je osnovan na demokraciji — za vse in vsakogar. Mi ne vabimo z besedami «edina elitna priredi« tev», to je za nami. Doba feudaicev, plem« stva. razne bogataške in inteligenčne kaste ali malomestne moške m ženske frakarije v obleki in namišljeni ogabni družabni nad» rejenosti so pokopani in ljud>ki duh časa gleda na take poja\e samo še kot na gro* bove. Mi pravimo: pridite vsi. maske čed^ ne in dostojne v smislu danega gesla. ne= primerno strogi cen/OTji izločijo — vsi dru« gi priprosto čedno in mnogo volje za leno zabavo m veselo poskočnost! 268 Iz Kranja r— V sredi predpusta. Na Svečnico sc je vršil v vseh prostorih Narodnega doma odlično obiskan gasilski ples. Obisk iz oko» lice je zaradi silnega mraza nekoliko trpel. V soboto bo Sokolova maškerada «Kresna noč», na pustni torek pa Gledališka reduta. Letošnji predpust beleži manj prireditev kot lansko leto. r— Gledališki oder pripravi ia znano Mo!» narjevo legendo «Lilijom» v režiji Ijubljan* skega višjega režiserja prof. Šesta. Igra bo brezdvoma velik degodek na kranjskem odru. Nadalje se vrše pridno skušnje za druga dela in celo operete, da se obeta še prav živahna in bogata sezona. Iz Trbovelj t— Mraz. Tudi pri nas vlada mraz z vse vztrajnostjo. V nedeljo je kazal toplomer — 28 stop. C, v ponedeljek — 26 stop. C. Vode so zamrznjene. Pri rudniški separa» ciji je zamrznila celo Sava. kar se že ni zgodilo leta in leta. Zamrznili so tudi vo» dovodi. V hudem mrazu močno trpe siro» maki, ki si ne morejo nabaviti kuriva. Sttu» carjev pa tudi ta mraz ne plaši V soboto in nedeljo jc prišlo več skupin smučarjev iz drug h krajev in odšlo na Mrzlico in na Sv. Planino, kjer je teren za smučanie ze» lo ugoden. Ta zdravi šport se je letos zelo razvil med domačim prebivalstvom, tudi med delavstvom. t— Občinska uprava. Z veliko radoved» nostjo se je pričakovalo, kaj bo z našim ob-inskim zasipom. Sedai je imenovan za občinskega komisarja dosedanji župan g. S:tter. Imenovani so tudi vsi dosedanji ob^nski odborniki, izvzemši komunisti, ka» ter'h mandati so razveljavljeni. Mes'o teh o imenovani gg.: rudniški ravnateü inž. Pauer, r"dnlški zdravnik dr JenS'crie. po« »estnik A'o'zij Cestnik, oosestnik Rnš Fer» do ter Breoko Martin. Kakor se čuje. bo* do imenovani še nekateri drugi. Iz Utiie i— Sokolsko drušfvo v Litiji priredi na pustno soboto dne 9 februarja zvečer obi» čajno predpustno maškerado z izbranim zabavnim sr>r>redom pod naslovom «Japon» ska no"». Dekoracija, ki jo je izvršil go» spod Drago Когђзт iz Zafforja, je res nra» vo mojstrsko delo te vr^te in smo uverie» ni, da boHo oo^eifriiki n-w ma^kerade ve» deli ceniti lično delo mladegi moistra со» '^Tidi Ko-biria Vabimo v«e niše prH^te» 'ie. da prvsetijo. S3j v Litiji je vc^ o fletno. Zdravo! 29S h j— Ptujsko °ledališče. V sredo, dne 6. t. m. gostujejo Mariborčani v Nieodemijevi krasni in ganljivi komediji «L'citeljica». ki zasluži razprodano hišo, ker bo brez dvo» ma izredno ugajala. « Sport Športni drobiž Kakor smo že včeraj na kratko omenili, se je v nedeljo vršila na Avali p1^3 sijvu» ška tekma, ki je glede organizacije kakor tudi glede rezultatov prav dobro uspela. Najprej so bile določene tri skupine, go» epodje, dame m deca, v zadnjem trenotku so določili še četrto skupino pomladka. Za tekmo gospodov je beograjski list «Po» litika» podaril lep pokal. Proga za gospode je znašala 7 km. za dame 2 km, za pomla» dek 3, a za deco 1.5 km Rezultati so bili naslednji: Gospodje: 1. pporučnik Kosta Popovič 45 min tri in pol sekunde, 2. pporufinik Slavko Bjelalae 48 min. II in pol sek., 3 Vojislav Popovič 55 min 44 sek. Ker sta prva dva izjavila, da sta kot častnika smu» carska nastavnika tekmovala izven konku» renče, je dobil pokal «Politike» 171etni Vo. I 29. se Шш jisiav Popovič. I ostane do 500 km Dame: 1. Mrrjana Lazič 17 min. 43 in po! sek., 2. Lilv Zega 17 min. -15 m po! sek., 3. Zajgorka MijuškovičsHristič m Anita A'kalaj, obe v istem času 17 min. 56 in pol sek# Deca: 121etni Gjorgje Švejkar 13 min. IS in pol sek., 2. osemletni Ciril Žižek (Slo» venec) 14 mm. 14 sek., 3. Branko Markovič 14. min. 20 in pol sek. Pomladek: 1 Dušan Markovič 11 miti. 54 sek. 2. Ratomir Grbo vi <5 15 min. ena tn po,} Sek. — Tekmovanje ie pokazalo, se smučarski šport tudi v Srbiji prav uspes no razvija. Pri organizaciji tekme ie od» lično sodeloval znani slovenski športnik dr. Žižek. Kako so odrezali naši smučam pri nem» škem prvenstvu v Khngsnthalu, o tem manjkajo še poročila. V teku na 18 km je v I. razredu H. Bauer (Bayr. SV) de pričetka dela na novem igrišču, kakor tudi glede verifikacije novih članov, posebno nara-ščajnrkov itd. Posebno se pozivajo na trening gg. Kre-mžar, Burja, Ko«, Zatokar. Pleš. Tro-bevšek, Sernec, Marinko ter Lukanc. - Načelnik ASK PrimorJe (nogometna sekcija). Trening П. grupe se vrši danes od 15. naprej. Zbirališče pri Kačiču. — Načelnik. SK Jadran. Seja upravnega odbora se vrši v četrtek, dne 7. tebruarja 1929 ob 8. uri v Narodni kavarni. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. (>o«nodarstvo Reforma železniških blagovnih tarif zmagal v I. razredu ... . - . . . 1-10-4.S Prvi imozemec, ki se je plasiral, je bil Ceh Fi^era. ki ie v času 1:22:48 pn* šel kot šesti na cilj. V I. semorskem raz» redu je zmaeal znani češki smučar Donth, ki :e z 1-18-43 dosege! najboljši cas dneva. Nem=ki prvak v skokih je postal G. Mu!» kr (BayerischsZell) s 6Ö6.725 točk. Včeraj v torek so se pričela v Zakopa» nih tekmovanja za prvenstvo Poljske, in s-Čer s tekom na 50 km. Kakor znano staT» taio tifdi naši smučarji. Da je JZSS razveljavil placement, ki ga je dosegel slovenski drsalec g. P. Schwab v Zagrebu, poročamo službeno na drugem mestu. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju dam si je v Budimpešti priborila pred šti» rimi dunajskimi tekmovalkami lanska pr» vakinja Norvežanka Sonja Henie (mest» na štev. 5. 2S0.40 točk). V svetovnem pr» venstvu parov je zmagala dunajska dvoji» ca Scholz-Kaiser (mestna štev. 6, 11.25 točki. .,,.,, JNS je na svoji zadnji seji sklenil, da ne reflektira na nadaljnje sodelovanje v tekmovanju za srednjeevropski pokal, ker je Jugoslavija igrala v preteklem letu pod» rejeno vlogo m ker je komite za ta pokal postopal nelojalno napram JNSu. Nogometni prvak Španije je postal Espa» nol iz Barcelone, ki je premaga! Real Ma» drid z 2 : 1 (1 : 0). V ponedeljek se je v Parizu rta svečan način vršilo žrebanje parov za Davisov po» kal. Jugoslavija igra v prvem kolu proti Grčiji Izid žreba-nja je bil naslednji: I kolo: Avstrija : Češkoslovaška, Belgija : Rumunija, Danska : Chile, Grčija : JugO' slavija. Norveška : Madžarska. Monako : Švica, Finska : Egipt. Holandska : Portu» galska II. kolo: Španija : Nemčija, Irska : Italija, Švedska : Južna Afrika, Anglija : Poljska. V ameriški coni igra v prvem kolu Kana» da proti Zedinjenim državam. Za drugo kolo sta bila izžrebana Mehiko in Kuba, za tretje kolo pa Japonska. Raz^ss smučarskih tekem za srednješolski crehodni pokal SK Ilirija razsuje propagandne tekme v s!a-krrnu po naslednjih propozicijah: 1.) Vsakoletne tekme se udeleže lahko le dijaki srednjih šol v skupinah iz zavodov. Najmanj 6 dijakov tvori moštvo enega zavoda. 2.) Pokal si pribori moštvo onega zavoda, ki doseže tri sezone zaporedoma ali petkrat v presledkih največje število točk. 3.) Za izvršitev tekmovanja je potrebna prijava najmanj štirih zavodov. 4.) Tekme se vrše v okolici Ljubljane. Tekmuje se po začasnem pravilniku za slalom. Prva tekma se vrši ietos; čas in kraj se objavi v prihodnjih dneh Prijave so pismene; iz njih naj bo razvidno ime posameznih smučarj-ev, moštva, zavod, morebitna klubska pripadnost in starost. Prijave ie vložiti najkasneje do 16. ure dne 9. t. m. pri tvrdki Goreč. — SK Ilirija. Schwcbov placement v Zagrebu razve» Ijcvljen. Pri drsalni tekmi, ki jo je priredil dne 3. t. m ZKD. v Zagrebu, je startal tu» di član SK Ilirije Schwab Polo, ki je dis» kvalificiran ter ne bi smel sfartati. Plači» ral se je na prvo mesto JZSS jc v svoji seji v ponedeljek sklenil, da se zaradi ob» stoječe kazni Schwabov placement razve» i javi in da se smatra njegov start kot ne» izvršen. O tem se obvesti podsavez v Za» grebu. — JZSS. ŽSK Herraes. Redne tehnične vale (trening) s» vrše vsako sredo in soboto od 19. do 21.30. v šolski telovadnici v Šiški. Naroöaim, da se treninga v sredo, dne 6. t. m- sigurno udeleže vs> aktivni člani, in to prvega moštva, rezerve in naraščaja. ker se bo istočasno vršil razgovor gle- prvega marca t. 1. bo stopila v veljavo uova lokalna in Inška tarifa «a prevoz blaga, ki je bila sestavljena na podlagi lanskoletnih posvetovanj tarifnega odbora s prdestav-niki gospodarskih krogov. Lokalna tarifa se v vseh normalnih in ugodnostnih tarifnih razredih (izvzemši ugorln. tar. razreda 29) poviša linearno za 5' %. Dosedanji najvišji ugodnost ni razred 29. se ukine. Ugodnostni tarifni razred 28. nespremenjen, preko 500 km pa bo nekoliko znižan Poleg tega se med dosedanje razrede 25 in 26. vstavi nov razred, med dosedanje razrede 27. in 28. pa dva nova razreda. Iz dosedanjega tarifnega razreda 29. se izločijo drva za Vojvodino ter drva, rude, opeka in bavksit za izvoz. Ti predmeti pridejo v nov ugodnostni razred 31. ter bo znašalo povišanje tarif pri 100 km 40 %, pri 200 km 30 %, pri 300 km 26 %. pri 400 km 23 pri 500 km 22 %, pri 600 km 18 % in pri 700 km 15 %. Za železno rudo iz prijedora do meje je v prilogi določena jxisebna tarifa, ki odgovarja dosedanji, prav tako za bavksit v dalmatinskih relacijah, pri čeme* se dosedanje tarife povišaio za 13 do 25 %. Predmeti iz dosedanjega razreda 28. pridejo v nove razrede 30., odnosno 29. Po novem ugodnostnem razredu 30., bodo tarifirani naslednji predmeti: premog za Vojvodino, gnoiila. led in sneg, oljne pogače (zadnje samo za izvoz) ter bo znašalo povišanje pri 100 km 10 %, pri 300 km 5 %, pri 700 km 2 %: jx> novem ugodnostnem rnzr. 29. pa: drva, taninski les. opeka in lesni brikeii (povišanje pri 100 km 30 %, pri 300 km 22 %, pri 700 km 8 %). Predmeti iz dosedanjega ugodnostnega razreda 27. bedo vneseni v ugodnostni razred 29. (premog, kamenje), odnosno v razred 28. (apno). Novi razred 29. bo prišel za dosedanjim 27. razredom (ki dobi št. 28), novi razred 28. pa odgovarja staremu razredu 27., povišanem za 5 %. Pri premogu (za izvoz) in kamenin bo znašalo povišani« pri 100 km 17 %, pri 200 km U %. pri 300 km 10 %, pri 400 km 9 %, pri 500 km 8 pri 600 km 5 % in pri 700 km 2 %; pri apnu pa pri 100 km 25 pri 300 km 25 % in pri 700 km 10 %. Za domači premog, ki se je dosedaj tari-firal po ugodnostnem razredu 26., je predviden nov razred 26., ki bo ustavljen med dosedanje razrede 25. in 26. in bo znašalo povišanje pri 100 km 15 %, pri 200 km (3 %, pri 300 km 10 %, pri 500 km 9 % in pri 700 km 9 %. Deske pri tivnzn. ki so se doslej tarifirale po ugodnostnem razredu 21., se bodo v bodoče tarifirale po razredu 20. ter bo znašalo povišanje 10 do 14 %. Doge in pletarski predmeti pridejo iz 17. v 18. razred ter bo znašalo povišanje 9 do 18 %. Važno ie nadalje nkinjenje tarif št. 39. za pasivne kraie in za izvozne tarife št. 8. ra les. kar bo seveda povzročilo povišanje tarif za prizadeto blago. Za naslednie predmete se tarife zniža >o: otrobi (do 400 km za 12 %. 500 km za 13 %. 600 km zn 14 %, 700 km 15 %), okrogli les za žage (pri 100 km za 6 %. pri 200 km za 8 %. pri 250 km za 9 %), furnirji pri izvozu za 73 %, pri 200 km za 38 %, pri 400 do 700 km za 40 %), jamski les (pri 100 km za 12 %, pri 200 km za 16 pri 300 km za 19 %, pri 4f!0 km za 21 %. pri 500 km za 22 %, pri 600 km za 23 % in pri 700 km za 24 %), papir poz. H.-2 pri izvozu (ori 1C0 km za 15 %, pri 200 -700 km za 18 %). Lokalni tarifi je dodana še priloga, ki vsebuje znižane tarifne stave za posamezne predmete v gotovih relacijah, ki imajo začasen značaj in veljajo do preklica, najdalje pa do konca 1. 1929. V bodoče bo luška tarifa veljala samo za izvoz v inozemstvo in uvoz ix inozemstva. Uporabljala se bo takoj potom kartiranja na ta način, da se bo moralo pri izvozu v 6 mesecih (pri lesu v 9 mesecih) dokazati, da se je blago dejansko izvozilo. Nova luška tarifa ima samo eno tabelo, ki odgovarja dosedanji tabeli I., povišani kakor pri lokalni tarifi. Za Solin, Split in Šibenik od ali do postaj vzhodno od Ogulina, se ima računati voznina po oddaljenosti za Sušak - pristanišče; po tej oddaljenosti se ima računati tudi voznina za Dubrovnik in Metkovič od ali do postai vzletno od Slavonskega Broda. Nova luška tarifr. vsebuje poleg luških tarif za posamezne predmete še iuške tarife št. 1. in 2., ki vsebujejo ugodnostne tarifne stave za vse blago, ki se tarifira po normalnih stavih. V novi luški tarifi je uveden princip, da so vsi predmeti, na katere se uporablja luška tarifa, posamezno navpdeni. Dalje je razlika v tem, da so posebne izjemne tarife uvedene samo za ono blago, ki uživa ugodnosti samo od ali do gotovih Postaj, od nosno za ono blago, za katero velja luška tarifa samo pod gotovimi nadaljnjimi pogoji. Vsi ostali predmeti, za katere velja luška tarifa do ali od vseh postaj, so navedeni v posebnem spisku z označbo ugodno-stnega stava, po katerem se tarifirajo. Ker nova luška tarifa velja samo za uvoz, odnosno izvoz, so ukinjene tarife št 8. in 42., ki veljajo za kamenje in asfaltno rudo iz naših otokov. Kakor v lokalni tarifi, so tudi v luški tarifi predmeti iz nižMh razredov na isti VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod т Ljubljani. 5. februarja 1929. Višina barometra 308.8 m. Kraj 1 Cks opazovanja Baroin. Tem per. u л t* . 1 * Smr-r vetra in brzina t m in век. O с 0 II 0 Ljubljana Maribor Za?reb Beograd 8 771-8 767-9 769-9 7c7'5 —19-1 —Q*0 -13-0 —6-0 86 80 60 NNE 1 SW 2 SSW 1 W 1 4 0 9 9 •^sralrvo o-o SKopI te 7 768 4 -12-0 80 SE I 9 1 luhrovnik ■spin 765-5 — 1*' 2i NE 3 0 Padavine Vrrt, v mm do 7. ure Solnce vzhaja ob 7.16, zahaja ob 17.15, luna vzhaja ob 447. znhaja ob 1238. Najvišja temperature danes v Ljubljani -«8.7, najnižja »-20 2; v Mariboru »-M v Zagrebu —15.0; v Beograda —13.0; v Skoplju v Splitu —1Д Dunajska vremenska napoved za sredo: Obiačno; temperatura se bo zopet dvignila. M. stoma je pričakovati nov sneg. Hladen zrak iz Finske je prodrl zopet do vzhodne Pru sije. sneg pa že do Karpatov. način pregrupirani. V novi luški tarifi ie končno izostala refakcija od 10 % za letne transporte od 15 000 ton. Ta refakcija bo podaljšana samo še do konca septembra t. 1. Važna odredba proti špekulaciji z dinarjem Lani le bilo ponovno opažati, da se ie o1 časa do časa povpraševanje po devizah v zvezi z neutemeljenimi vestmi o nevarnosti glede stabilnosti dinarja močno dvignilo, nakar se je vedno zopet pojavilo pomirjen je. To se je redno dogajalo pred početkom izvozne sezije. ko se vsako leto devizni zaklad Narodne banke skrči, ali jxi ob važnejših političnih dogodkih. Finančno ministrstvo je pustilo v takih primerih preiskati poslovanje bank ter ie ugotovilo, da s^ velik del na-kujxiv deviz vrši na podlagi obveze, v kateri se kupec devize zavezuje, da bo uvozil v državo najkasneje v 6 mesecih ustrezno količino blaga, kar mora izpričati. Tako se je od časa do časa razvila neka špekulacija, ki je povzročila, da se je povpraševanje po devizah dvignilo preko normalne potrebe in je po nepotrebnem začasno slabilo devizni zaklad Narodne banke, pogosto se je tudi dogajalo. da ?o kupci deviz na podlagi obveze, po preteku 6 mesecev zopet stavili dotične devize na razpolago, češ, da niso mogli uvoziti blaga. Da se taka špekulacija proli dinarju omeji, je finančni minister, kakor smo že poročali. zmanšal rok 6 mesecev za opravda-nje nakupa deviz na 3 mesece. Istočasno je odredil, da se ima v bodoče vršiti zavarovanje valute tudi pri izvozu sirovega bakra, svinca v ploščah, umetnih gnojil, asfalta in materijah za strojenje kož, ker je izvoz teh predmetov v zadnjem času močno narastel in bi bilo krivično zahtevati zavarovanj? valute samo za proizvode kmetijstva, živinoreje, šuniarstva itd., dočim bi bili izvozniki bakra ali umetnih gnojil oproščeni od zavarovanja valute. =r povišanje obrestne mere za vloge na knjižice pri poštni hranilnici. Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Poštni hranilnici od 18. januarja t 1., s katerim so bile odpravljene omejitve glede višine vlog na posamezne knjižice in glede obrestne mere, je poštni minister odredil, da znaša obrestna mera za vloge na knjižice v splošnem 4 %; pri vlogah do največ 50.000 Din, ki ležijo najmanj 3 mesece, pa se obrestna mera poveča na 5 %. Za vioge, ki jih naši izseljeniki pošljejo Poštni hranilnici v tuji valuti in jih poštna hranilnica pri Narodni banki zamenja za dinar», znaša obrestna mera za vsote do 250.000 Din na eno kjigo 6 %, ako je denar vložen najmanj, me-ser dni. Za vse vloge, ki ne bodo ležale pri Poštni hranilnici vsaj 15 dni, se ne bodo plačevale obresti. Za dvig vlog od 100.000 do 500.000 Din na eno vložno knjižico, znaša odpovedni rok 20 dni, za vloge preko 500.000 Din pa 1 mesec. Vse te odredbe se nanašajo samo na vloge na knjižice in ne na vloge na čekovnih računih. Po dosedanjih predpisih se ie moglo na eno knjižico vložiti največ 50.000 Din in je obrestna mera znašala brez izjem 4 %. — Sora borzna komisarja v Ljubljani in Zagrebu. Dosedanji komisar finančnega ministrstva za zagrebško in ljubljansko borzo g. Arandjelovič, bo v kratkem zapustil to mesto. Njegove funkcije bo v Zagrebu prevzel namestnik upravnika podružnice Narodne banke g. Krušne, v Ljubliani pa eden od uradnikov podružnice Narodne banke. = Sanacija Francosko - srbske banke. V. soboto se je vršil v Parizu izredni občni яЬог delničarjev Banke Franco - Serbe, ki > odobril sanaciiio banke potom znižanja glavnice od 20 na 2 milijona frankov in ponovnega povišanja glavnice na 20 milijonov frankov. Večino novih delnic bo prevzela Banque Ottomane, deloma tudi Banque de Paris in So-cičle Financiere d'Orient. = Madžari kupujejo rudnike železa v naši državi. Kakor poročajo iz Budimpešte, je veliko madžarsko železarsko jwidjetje Rima-muranv - Salgo - Tarjan poslalo v Jugoslavijo svoje inženjerie zaradi nakupa železnih rudnikov v pieternicah. Borze 5. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten, zlasti v devizah na London, Prago, Curih, Berlin in Dunaj. Razen malenkostne potrebe v devizi na Trst, je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Deviza na Berlin je dalje slaba, deviza na London pa se je za malenkost okrepila. Med efekti so bile zaključene Vevče po 125. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila. Pri slabem prometu je za aranžma notirala 434 — 435. trgovala pa se je kasa po 434 in za februar po 435. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami je j>opii-stila Unionbanka zaradi večje ponud!>e iz inozemstva; prvotno .iie bila zaključena po 56, kasneje r>a je notirala 55 — 55.25. Dalje so bili zaključki v Fraštedioni po 930, v Z-e-maljski (Sarajevo) po 140, v Jugobanki po 90.50 — 91 in v Ljubljanski krediitni po 125. Med industrijskimi papirji je bilo živahnejše zanimanje za delnice lesnoindustrijskih družb ter so bili zakl.tučki v Narodni šumeki po 32, v Gutmannu po 200 — 205. v Slavoniji po 5.50, v Vevčah po 125 in v šečerani po 480. Devize in valute. Liubliana: Amsterdam 0-22 8275. Berlin 13.5075 — 13.5375, Bruselj 0—7.9177, Budimpešta 0-9.9355. Curih 1094.4 - 1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9925 — 8.0225 (8.0075), London 275.9 — 276.7 (276.3), Newyork 56.77 — 56.97 (56.87), Pariz 221.63 - 223.63 (222.63). Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 297.1 — 299.1 (298.1). Zagreb. Amsterdam 22.7925—22.8525. Düna«! 7.9905 _ 8.0225, Berlin 13.5075—13.5375, Budimpešta 9 9106—9.9405, London 275.9 do 276.7. Milan 297.1 — 299.1, Newyork kabel 56.885 _ 57-085. Newyork ček 56.77-56.97 Curih. Zagreb 9.127, Pariz 20.31. Londo 25.21, Newyork 519.98. Milan 27-205. Prag 15 385. Dunai 78.075, Budimpešta 9067Г B.-rlin 123.40. Bruselj 72.25. Amstefdar 208.30, Varšava 5830, Bukar^ta 8.125, Sofii 3.75. Ё!ек((. Ljubljana. Celj?ka 154 defi. Ljublj. kred5' 125 den., PraStcdiona 930 den.. Kreditna 175, 1 deti., Vevče 125 zaklj., Kranjska industrijska V ätepa (ßtmgoma ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO m i L o 280 den.. Ruše 260 — 280, Stavbna 56 den., Sc-šir 105 den. Zagreb Državue vrednote: Vojna Skoda aranžma 434 _ 4:%, kasa 433.5 — 434, za februar 435 — 436, za december 469 den., investicijsko 87.5—89, agrarne 53.5 den.; bančne vrednote: Praštcdiona 930 — 935, Union 55 — 55.25, Kreditna 93 den., Zemaliska 139 do 141. Jugo 90.50 — 91, Srpska 153 — 154, Ljubljanska kreditna 125 — 126, Narodna 7425 den., poljo stara emisija 17-5 — 18; in-dustriiske vrednote: Gutmann 199 — 205. Sla veliš 102 — 105, Slavoniiia 5.50 — 6. Narodna šumaka 32 — 33, Drava 460 — 465, Isis 26 blago, Vevče j2o — 126, Dubrovačka 510 blago. Brod vagon 320 — 330, Trbovlje. 485 den., Šečerana 480 — 4S5, Narodna mlinska 20 den. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 3 vag. bukovih hlodov., 1 vagon desk in 1 vagon iitvic. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona koruze. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, 80 kg, 2 % primesi plač. 30 dni): baška. promp'na po 287.5 do 290, za februar po 292.5 — 295. za marc po 300 — 302.5. za april po305.5 — 307; moka tOg». fco Ljubljana, plač. po prejemu bbga po 420 — 425; koruza: taplatska. promptna postaja Domažel po 345. baška. času primre-110 suha, promptna, slov. postaja, po 295 do 297-5; Žitni trg. Na novosadskem žitnem trgu je promel dalje slab, kar je v zvezi z dalje tra-iajočim mrazom. Baška pšenica se trguje po 245 — 247.50, deloma tudi do 252.50. koruza pa po 262.50 — 265. Cena moki je ostala nespremenjena pri 345 — 350. аишјиииииаш Dunajska borza za kmetijske proizvode (4. t. m.) Pod utisonj prijaznejših inozemskih jx>ročil ie biio razpoloženje na dunajski borzi boljše. Cene pšenici so ostale slalne. Po-dunavska koruza se je nudila po 1.68 Kč ex «lep Dunaj. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Dunajski goTeji sejem (4. t. m.) Dogon 2647 komadov, od tega 56 iz Jugoslavije, 990 iz Rum unije in 457 iz Madžarske. Pri nekoliko živahne Sem povpraševanju so cene ostale nespremenjene, in sicer za kg žive teže: voli izjemno 2 — 2.20. I. 1.65 — 1.95, II. 1.20 _ 1.60, III. 1 — 1.15, biki 1 _ 1.40, krave 0.90 — 1.50. slaba živina 0.65 — 0.90. 2617 л Zadruga ključavničarjev za sodni okraj ljubljanski javlja tuino vest. da je dne i. t. m. ob 23. uri preminul njen dolgoletni člaa, gospod Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dine 6. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti v Zg. Šiški št. 57 na pokopališče v Dravljah. V Ljubljani 5. iebruarja 1929. Načelstvo. ZAHVALA za premnoge dokaze sočutja in tolažbe ob prerani smrti ljubljene soproge, predobre mamice, gc-spe Marije Oberstar roj. Kozina se zahvaljujemo zlasti prov!. gasilnemu društvu v Sodražici za častno stražo ob mrtvaškem odru, njega načelniku gosp. Ivanu Perdanu ла prelep poslovilni govor, gasilnim društvom v Zigmaricah in Za-mostecu, Vinicah in Ribnici, Soko-'skemu društvu v Sodražici ter njegovemu pevskemu zboru za globoko v srce segajoče žalostinke. zdravnku g. dr. Ivanu Oražinu za lajšanje njene bolezni, prečastiti duhovščini za spremstvo in tolažbo na njeni zadnji poti, rodbinam IvatvJev! in MikoličAVA 17.25: Koncert moderne giasbe. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert. - 16: Koncert kvartet2. — 19.30: Presto za prenos iz dunajske državne opere. — Orkestralen koncert. — BERLIN 16.30: Pevski in klavirski koncert. — 19 30: Adamova komična opera »Ako bi bil jaz kralj!» — FRANKFURT 16 15: Koncert iz Stuttgarta. — 19.30: Koncert lahke glasbe. — 20.20: Dramski večer iz Langenberga. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert orkestra. — 20.20: Dramski večer. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20 20: Dramski večer iz Langenberga. — Koncert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 9 15: Koncert vojaške godbe. — 17.40: Ciganska godba. — 19.20: Kälmanova opereta *C;ganski poglavar.. — Godba za ples. - LONDON 19.45: De-bussyjeve klavirske skladbe — 20Л5: Lahka glasba. — 21: Koncert orkestra, pevskega zbora in solistov. — 22 40: Dramski večer m iahka giasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Večerni koncert lahke glasbe. — STOCKHOLM 18.30: Večerni koncert lahke glasbe. — 20.15: Koncert vojaške godbe. — Lahka glasba. Kumiite ..Zvezdaüko"! Štirje vzorci najnovejših klobukov ♦ PREŠERNOVA ulica, p»le8 frančiškanske cerkve 4 H. SUTTNER Lastna. oromfcollral»* tuvarn» UR • Svlc» Največ)» talne? UR Л .A TNINF in SRERR NINF SIZKF CENE. SOIJDNA POSTREŽBA Rovlimst* *nher-R»ski»pt Olr <4.60 Kovmasta -inker-Koskop) i radiu» Števil!. , nj Id kazalci Hi» 6Ч.2Ч St. 105. Buii ... 16 cid »Isiika * prvovrstnim anb r-strolein Din 64.2f £AH TEVAJTf ВОПАГО iltiSIKIVANI CE-MIK S KOI.F.HARJFM OR А Г IS IN FRANKO' »d H Sutt er, Ljub jait 4 Kupult. »ainu KI** SRE BRNO JF.IHi.NO ONOIIJE. S PE rilFSETI.ETNO TU VAKNlftkO OaRAMCIJO pn () šl-TTNER Ljubljana. Pre4arn<>va ulic» QU> a bukove in hrastove 2W)x 2«/24* 14 kupi tnaivec|ü aipiooai* na vsem sveti rad' svoie orvovrstnf kvalitete LIPTON cai 241 Društv« Lipton Ltd, London Zastopstvu n skladišče ta Stoveniio, Hrvatsko, Slavonijo. l)ai nacijo Bosno Hercepovino in Črno goro Nikoia Stankov, Zagreb Pr iai 75 Prodaja iz skladišča in direktno ч oodona ščeio «e okalrr /astoonik L. Franc Sršen Danica Sršen roj Battellino poročsna Ljubljana. 3 februarja 1929 5614 J Več e podjetje sprejme dobro strojepisko, s popolnim znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisave., ter več astavl e cev (Hüftform) vseh vrst po meri priporoča A. HUTTER, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11/11, poleg sodnije. 2604=a Na mnogobrojne veščih galanterije in modne stroke. Reflektira se le na prvovrstne moči. Tozadevne nglase na uoravo ».hitra« ood »zanesljiv«. v ьет uradom zlasti občinskim sodnim in žandarnicruskim pri-oor ičamo £akon ■') oo^esi» tn nosnii nroz i pravilnih k temu «.iKouu uravilniK с 'Zdriavi tn prodaj. ->r»žia in komentarj- k njim v izdaji dr Ot Pirkmairrja Vezana knjiga tfelia s poštnino vred 67 50 Dm ter str dob v knirearni f skovna t» Чя ""«»II u j ta i, Рп! ег"0»? ui, S naših klPcntov objavljamo vsako sie-Jo zahvnlnice o Figolu. P. n. lekarna dr. SEMELIČ, Dubrovnik 2 Javljam Vam. da mi Vaš FIGOL ugaja, a istotako moji cbitelji. Deca moje sestre takisto pije FIGOL in se je docela okrepila. Meni FIGOL tudi za tek dobro stori, ker prej v pisarni nikdar nisem imela teka, a sedaj je izvrsten in sem pridobila 6 kg na teži. Radi tega vsakomur pri» poročam FIGOL, kdor hoče, da bo zdrav in debel. Želim Vam srečen Božič in Novo leto. S pozdravom Dragica Sočo. poštna uradnica. Brčko, 23. decembra 1926. Razen za gon navedeno bolezen Jt Figo! sigurno zdravilo pri neurejenih pre ba villi h. t. i želodcu m črevah ter ž n;i-nvi v zvezi bolezni ledvic, ieter glavobola. brezspanja in hemeroidov Figo! proizvaija m razpošilja proti povztiju lekarna dr. Semelič v Dubrovniku 2. Cena: 3 stekl. 105 Din. 8 stekl M5 Din 1 poskusni steklenici 40 Din Znani mlinski koncem sprejme agilnega, zanesljivega ZASTOPNIKA za Slovenijo. V obsir pride samo uvedena tvrdka ali gospod, kf za-more prevzeti garancijo za delkredere. Obširne ponudbe poslati pod »Leistungsfähig 321-9» na Interreklam d. d., Zagreb, Marovska al. 2S 2597-a übt'i'i» Ljubljana Mditni »->erebni lav ud V globoki žalosti naznanjava vsem prijateljem !c znancem, da Je naša iskreno ljubljena mali in tašča, gospa Amalija Češark zasebnica v torek, dne 5. t. m. po daljšem bolchanju v 60. letu starosti v Trebnjem boguvdano preminula. Truplo nepozabne pokojnice se prepelje v LJubljano in se vrši pogreti v četrtek, dne 7 februarja t. 1. ob 4. nri popoldne iz pokopališke cerkvice pri Sv. Križu na pokopališče istotam. Trebnje - Ljubljana, dne S. februarja 1929. TILKA CESARKOVA sinajia Dr. ALBIN ČEŠARK, zdravnik sin V brezmejni za'osti javljamo tu?ncga srca pretresujočo vest. da se je danes ponoči preselil v Večnost komaj 3S let star. naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod WH!"! posestnik v J ur ki vasi pri Novem mestu. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 7. februarja ob 11. uri dopoldne iz hiše žalosti v Jurki vasi. Blagemu pokojniku ohranimo svetel siwmin! Jurka vas, dne 5. februarja 1929. IVTc!. soproga: Dušan, Darinka, otroka; Jože, Albin, Vinko. Marija. Eraa porol Vintar, Olga, Vilko, brat e in sestre ter ostalo sorodstvo. 26 » Potrti v neizmerni žalosti javljamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, tast itd., gospod Josip Ceč posestnik In gostilničar dne 4. februarja t. 1. po kratkem in mučnem trpljenju v 54. letu starosti sledil v večnost svojemu pred tremi tedni na Dunaju preminulemu sinu-edincu. Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje iz Ljubljane v Hrastnik na dom, kjer se vrši pogreb dne 6. februarja t. 1. ob 3. popoidne rz hiše žaksti Zlata vas št. 1 na farno pokopališče Do! pri Hrastniku. LJublJana-Hrastnik-Lašfco, dne 4. februarja 1929. FRANJA CEC. soproga; CVETKA por. KLEPEU, MILKA, FAN1 por. SENICA, ANICA, sestre; ZVONKO KLEPEU, L SENICA, zeta in ostalo sorodstvo. m po cehi zato p« $td kruh i rs pecivo iz nje nenadkmijiva V neizmerni žalosti Javljamo, da je naša nad vse ljubljena, nepozabna srčno dobra hčerka oziroma sestra, gospa 1 Ma Diiiil ro ena Ropan tragično preminula. Po kratkem obisku pri svojcih v domovini se je vračala nazaj v Ameriko. Pri želez, nesreči blizu Mona-ovega dne 30. i., je med štirimi žrtvami izdihnila svoje mlado vljenje tudi ona. Naj v miru počiva! Prijatelje in znance prosimo tihega sožalja. Uub?čna pri Celju, 2. februarja 1929. Žalujoče rodbine: F. ROPAN, LJubečna, J. ANlClC, Polšnik, F. CATER, Celje, A. BLCHBLROER, Dunaj, »JUTRO« št. 31 8 Sreda, б. II. 1929 Wichel Zčvaco: 44 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. Spet so se naklonili drug drugemu in Pardaillan je krenil dalje. Ni še utegnil napraviti treh korakov, ko je začutil, da mu je nekdo stopil na peto. Med množico dvorjanikov se je začulo pritajeno hahljanje. Pardaillan se je naglo okrenil in zagledal Rdečebradca, ki je debelo buljil okoli sebe. Velikan je bil čisto nehote stopil vitezu na peto. Ä ta brezpomembni pripetljaj je Dil zanj navdahnenje. »Našel sem sredstvo!« je zamrmral sam pri sebi in se udaril z dlanjo po čelu. »Vendar že!... Ali se bomo smejali!« Pardaillan ga je hladno in posmehljivo premeril z očmi; toda Barba Roja je pogumno prenesel njegov pogled. »Oprostite, gospod,« je rekel vitez s kar neverjetno krotkostjo, »nadejam se, da vas ni preveč zabolelo.« To rekši je sredi obče veselosti iznova krenil dalje, baš mimo vrat, ki so vodila v kraljevo delavnico. V njegovem očesu se je posvetila iskrica, ki pa je takoj ugasnila. Čez nekaj trenutkov mu je Barba Roja v drugo stopil na peto. Pardaillan se je spet obrnil in opravičil: »Bojim se gospod, da me boste imeli za nerodo.« A ko je hotel nadaljevati svojo pot, mu je Barba Roia položil roko na ramo. Pod mogočnim pritiskom velikanove dlani so se vitezu zaši-bila kolena. Če bi bil Barba Roja poznal Pardaillana, bi se bil morda začudil, da je naletel na tako šibak odpor. Toda Rdečebradec se je v svojo nesrečo zanesel na svojo moč in je mislil, da ga je res potlačil. Zaničljivo je postavil nevrednega nasprotnika na noge in ga velikodušno izpustil, tako nenadoma, da se je ta kar opotekel. Vseobči grohot in zadivljeno vzklikanje, ki sta pozdravila ta junaški čin, sta še pOkurrla ničemurnost Filipovega bivola in ga izpodbudila, da je vztrajal v svoji vlogi. Dvorjaniki so vedeli, da dela Barba Roja vse, kar dela, na kraljevo povelje. Ploskati mu, je bilo zanje dolžnost kakor vse ostalo, s čimer so se mogli prikupiti vladarju. Ni čudo, da se je pravkaršnja tišina mahoma izpremeni'!a v hrup in trušč. Pardaillan si je rahlo po drgnil ramo m rekel s klavrnim obrazom, kakor bi komaj dihati od občudovanja: »Moj poklon. gospod; trda je vaša pest!« Barba Roja je mignil sobarju. Vzel mu je ebenovo palico, nagnil jo v vodoravno lego, črevelj ali kaj od tal, in ukazal: »Drž: jo takole.« 'Sluga je.poslušno počenil im nastavil palico, kakor mu je bilo zapovedano. Rdečebradec pa se 'e obrnil k Pardaillanu, ki je z ostalimi vred pazljivo spremljal njegove priprave ter velel: »Stavil sem, gospcd, da boste skočili preko te pa-Iice.« »Preko te palice? Vraga!« je kakor v zadregi vzkliknil Pardaillan in si zasukal brke. »Aii hočete, da zaradi praznih pomislekov izgubim svojo stavo?« »Praznih pomislekov, da,« je zamrmral naš vitez. Ves zmeden je bil videti. Barba Roja je stopil k njermi in z okrutnim zmagoslavjem pokazal na palico v sobarjevi roki. »Skočfte, gospod!« je dejal s pretečim glasom. Vse okoli njiju je vzklikalo in se razburjalo. »Skočil bo!« ie rekel neki velikaš. »Ne bo!« »Sto dublonov proti enemu, da bo skočil!« »Velja!...« »Ne bo skočil! Niti če bi hotel, ne bi imel moči!« »Skočite, gospod,« je ponovil Barba Roja. »In бе bi se branil?« je skoro boječe vprašal Pardaillan. »Tedaj vas bom izpodbujal s temle,« je hladno odvrni] Barba Roja in zgrabil za meč. »Vendar že!« je pomislili Parda'llan. Obraz se mu je zjasnil od mogočnega veselja. Brez obotavljanja je izdrl rapir. Dvoboj v kraljevem predsobiu!... Dogodek je bil nezaslišan; nihče razen Rdečebradca si ne bi bil smel dovoliti tolikšne predrznosti. Ne glede na svojo izredno moč je slovel veKkam kot eden najboljših mečevalcev na Španskem; če n.u je bil nasprotnik količka: kos, se je obetal gledalcem brezprimeren prizor. Kakor bi trenil, je nastal clkoli njiju širok polkrog. Stola sca nedaleč od priprtih vrat, izza katerih je Filip II. z divio škodoželjnostjo opazoval spopad. Pardaillan je tako mojstrski igra] strahopetca, da so bili vsi, vladar in dvorjaniki, enakih misli: kraljev pes-krvaš bo strahovito kaznoval ošabnega Francoza! Sobar je hote! odstopiti, a Barba Roja se je tako trdno zanašal nase, da mu je velel: »Ne gani se nikamor, gospcd bo skočil, preden zmoliš očenaš.« Služabnik se je z nasmehom ukloni] povelju. Protivnika sta sredi grobne tišine stopila nared. Uaročdo- vo vsa, dopise,. Ucobosjo, trvaLh, oglasov, jo, pusLab, tui, Oglasru, od, 'cLal&k ■JiUra,] hubljasbO, + Tat h i^gi PriJi гпилих. JLalu oglasu, ko slu ijjo и рагг^Нхл^сйлА иъ roajal, пл, гимпапл, okcuLstoa, vsaka bssa-da, P си- — Naj nuzsysL zsiMsah. Duo 5 -. "РгъЖуЬиоа, za, šifro Duo J- (Jjt prurlojbuLc. jo v posla, to obatuasTi с nsirocJüno, м, слг so, oglasu ив. prxobcua Čtkovru гасил, pošbu. Ста ruln^ca (рЉЏаља, št 4847 TLojuJaj«,, <1ориг<пгалјО. ml, o-glcLSt, trgovskima, alt гчЈгЈлмплада, zruicaja, vsaka btse.da/ Duo - Naj -rruxnjŠL zsotsak Duo to - Vrtstojhuoa, za, šifro Duo Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati oos«>bno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele!, štev. 3492. 24Q2 »e* ekspozituro v ЬШ teM "*ev 3203. № Kuharico starejšo, vajenu boljše kuhe ia Jugih gospodinjskih del, sprejmem z dobro plače v stalno službo. Otrok vajene imajo prednost Lepo ravnanje zasigurano. — Nastop službe tainoj. Pismene ponudbe na poštni predal 1!. Ceije. ali o eb-no: Crljf. Kovaška ul. 3/1 2611 Učenko pridno ;n poštene sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod šitro «Učenka» п.; upravo Jutra v Cel .u. 2612 Skladiščnika bi bil obenem nakupo-valec jajc in izurjenega šoierja iščemo proti dobri plači za na novo ustanov,jeno ekspertno trgovino jajc v Mariboru. Reile.vtira se farno na ljudi, ki so v tej stroki bili že za.po=lenj in poznajo dobro krog prodajalcev in odjemalcev v .-koliei. Dopise nasloviti na M. Fritzhand, Varaždin. 2616 Modistinjo spretno in pošteno eprej-шеш. Lastnoročne ponudbo in zahteve na oglasni oddelek «Jutra» pod «Tuli iz dežele». 2539 Trg. učenca r primerno šol-ko izobrazbo sprejme ze'eznina A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. 2224 Mizarski delovodja mojster aH začc4nik. vešč vsega stavbni ga in pohištvenega mizarskega dela. dobi službo po dogovoru v novoustanovij"nem mizarskem podjetju. — Prednost imajo tisti, kateri ima o veselje za napredek podjetja ter svoje bodočnosti in da ima res znanosti. — Tajnost zajamčena. — Ponudbe na oglasni oddelek Prodajalko I dobro izurjeno, prijazno e strankami, zgovorno, prednost imajo izučene na deželi, sprejmem s 1. marcem Ponudbe do 15. t. m. na ogla«, oudelek «Jutra» pod «Dobra moč 266». 2625 Izurjenega Žagarja k benečausiemu jarmeniku, oženjenega, na stalno mesto s prostim stanovanjem 2 sob, kurjavo in razsvetljavo, sprejme lesna industrija Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinski dolini 2630 Dva dimnikarska pomočnika pridna in poštena sprejmem takoj proti plači po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 2623 Fanta treznega in poštenega, za hišna dela in kletarstvo sprejme takoj D. Pačnik, Laško. 2622 Strojnika treznega in zmožnega vseh ključavničarskih del ter električnih naprav, sprejme proti dobi plači takoj tovarna usnja Tone Knallič v Kamniku. 2518 Trg. sotrudnika temeljito izvežbanega. z dolgoletno prakso in dobrimi referencami sprejme takoj stara, velika trgovina z mešanim blagom — Ponudbe z navedbo plače pod značko «1864» na okojenci imajo «Jutra» pod =iiro «Stro- prednost. Ponudbe kovnjak 990». 2635 Delavca eprejmem takoj za izdelavo tirkovih metel Ponudbe na ogla«. oddelek «Jutra» pod «Metlar». 2629 odelek «Stalna Jutra» služba pod 100» na ogl. šifro 2433 Kuharico samostojno pridno, snaž no, varčno in zdravo, г večletnimi spričevali sprej me trgov.-ka hiša na deželi Oaeb 12 Ponudbe s pre pisi spričeval in navedbo plače na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dolenjka» 2144 Trgovski pomočnik vojaščine prost, prvovrsten špecerist in železninar se sprejme v stalno službo V poštev pridejo le samostojne in res dobre moči. — Ponudbe na na.-lov: A Peče, Črna pri Prevaljah. 2521 Fino šiviljo za ženske kostume in površnike. popolnoma samostojno, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Eleganten» 400. 2522 Vodilno moč za pisat niška in tTgovsfea dela iščem. Zahteva se znanje nemškega jezika in stro'eipisja ter nekaj prakse. Reflektira se na popolnoma zanesljivo in pošteno mlado osebo. Ponudbe pod «Zanesljiva moč» na ог1а«. oddelek «Jutra». 2651 Tovarna vagonov. Jase-nica. Srn с d Palanka, išče sposobnega mizarskega in pleskarskega poslovodjo ki je že dalje ča«a delal v tovarni za potniške vagone bodisi kot poslovodja ali oddelkovodja ter se spozna v ttj stroki. Vse prošnje je poslati na tovarno v Smedereveki Pa-lanki, Jasenica. 2519 Hišnik brez otrok katerega žena je vešča po-sprav janja sob in č ščenja parketov (proti mesečni nagradi) dobi postranski zaslužek in stanovanje. Predstaviti se v trgovini na Mestnem trgu št. 3. 2681 Gospodinja ki b: kuhala in tudi postregla gostom, se išče za nosilno na deželi. Nastop takoj. Plača in drugo po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Gostilna». 2687 Trgovski potnik posebno dobro vpeljan, ki stalno potuje z avtom ter redno obiskuje vse speceri-ste v Sloveniji, bi vzel še kak predmet proti proviziji e seboj. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod šifro «S 300». 2671 Profesor poučuje v popoldanskih in večernih urah s ovenščino, -rbohrv,. češiSlno. mmšči-no, italijanšč no in klasične jezike. Prevzame tuli instrukcije Jamči za u-mh Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2640 Gradbeni tehnik z obširno prakso, Ьбе s.už-bo. — Pouudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šilro «Stavbenik». 2615 Samostojen uradnik z večletno bančno in industrijsko prakso, išče zapo-slenja. Gre tudi na deželo. — Cenj. dopise na ogla-ni oddelek «Jutra» pod silro «Takoj». 2684 Dekle vajeno vseh gospodinjskih dei, z letnimi spričevali, išče službe. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». L655 »I» Pridno kuharico •red njih let. sprejmem Na lov v oglasnem oddelku «Jutra» 2316 j " 11 Miček TlčeSi piše in riše Ksenija Prunkova. 12- Padla bi bila naravnost v žabje žrelo, da ni tedaj troj korak preplašil žab. Ti si se »klonil, mi pomagal г bilko na suho, me varno položil na marjetico, da sem se posušila in si opomogla od strabu. Tako sem te spoznala. — Kralju Cvetne poljane sem povedala o tebi. Ti si mu sedaj edino upanje. Gotovo nas rešiS strašne pošasti, saj si dober, pameten in pogumen!» Strojepisna dela prevzame Christofov zavod proti nizkemu honorarju. — Učna ura samo 4 Din. 2664 Fina šivilja vfišča krojenja, kombiniranja, sprejme obleke in peri.o na. dom. Naslov v otrl. oddelku «Jutra». 2673 Drsanje Iščem učitelja za drsanje, po možnosti v opoldanskih urah. Ponudbe na oglasni oddelek pod «Mlada dama». 2601 Učiteljiščnik spreten inštruktor. vešč nemščine, išče instrukcij. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »tlč'-teljiščnik». 2576 SUtibtisu Prodajalka špecerije in delikatese išče službo v Ljubljani. Celju ali Mariboru. Cenj. ponudbo na oglasni oddelek «Jutra» pod šilro «Izven mesta». 2632 Kontoristinja vestna in marljiva, z več-letno pisarniško prakso — želi nameščenja pri vi čjem podjetju Ponudbe prosi na oglas oddelek «Jutra» ped značko «Vestno opravljam svojo službo». 2489 Šivilja dobro izurjena za per'lo in obleke z dobrimi spričevali, išče primernega mfvta. Cenjen» ponudbe na oorlas. oddelek «Jutra» pod šifro «Vestna št. 211». 2659 Asistent farmacije (neizprašan) želi za kratko dobo name.-č»nje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe ia oglasni oddelek «Jutra» pod «Asistent farmacije». 2485 Zidarski poiir ki je tudi dober risar, z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Polir». 2547 Višji zvaničnik finančn^ carinske stroke, ki govori 4 jezike, išče mesto knjigovodje, ekrb i nika. skladiščnika ali kaj I sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Finančni zvaničnik». 25.7 Več motociklov skoraj uoviti, malo rablje-nih, znamke BSA, z garancijo o kvaliteti se ugodno preda. Največ od teh modeli 192» 5HP, pripravni za prikolice, tumi in hitrejši motocik i OHV Rellektanti dobijo informacije in ogled pri Automobiles & Moto-cikles, Maribor, Trg sVLbo-d„ st. 6. 2556 U }oitišUw 7 Krasno vilo cddam v najem s 1. marcem, oziroma tudi prodam, 15 m.nut od |>0-taje Bistrica pri Mariboru, obstoječa iz 6 »od. v»rande, kuhinje in z v.-emi pritiklinami — ekktr. razsvetljava, dobra stu lenSnii a, veiik ,c nčni sadonosnik njiva. 3 vrtovi ter potokom, pripravljen za kopališče, vse ograjeno Cenj. ponudbe na po ruž-nico «Jutra» v Mariboru pod «Ugodnost». Stanovanje 5 sob, \ sredini m sta oddam s 1. majem t. 1 Na-lov pove oglasni oddeb'k «Jutra». 2618 Stanovanje 2 ali 1 velike sobe, s kuhinjo in pritiklinami iščeta 2 dami za takoj ali kes-neje — najraje v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2641 Trgovsko hišo na Štajerskem, na najlepši točki -redi trga. tik lame cerkve in glavne ceste — radi bolezni oddani takoj v najem ali tudi prodam. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šilro «Najleji-ša točka». 2510 Stanovanje 2614 j sobe in kuhinje takoj oddam na Kodeljevem 260. 2638 Za 1200 Din mes. oddam v najem ,užno stanovanje v vili v TivoLju, 2 veliki sobi, poselska .-o-bica, kuhinja. pritikline. kopalnica in pralnica, elektrika. vodovod in plin. — Na ogled nied 10 in 13. uro. — Naslov v og-asnem oddelku «Jutra». 2304 Fotograf, objektiv Tessartyp Ksenar 4.5 21 cm Brennweite Compour. popol-liova nov, prima, za splošna dela, se proda. me. to za 2400 samo za 1700 D.n, event. tudi z aparatom 13 + 18. Hotel «Strubel 4 soba 33. 2573 Potnika manufakturne stroke, za obisk privatnih strank, za Mar,bor in okolicc išče dobro vpeljana tvrdka. — Dober zaslužek zasiguran. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru po 1 šifro «Potnik». 2617 Provizij, potnika mladega, resnega in ag:l-nega išče za takojšen nastop tvornica likerjev Samo dobro verzirani v tej ctroki naj pošljejo ponudbe na ogla.-ni oddelek «Jutra» pod «Re.-nost». 2354 Potnike manufakturne stroke, га obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici, sptej-memo takoj. Cenj. ponu !he na oglasni o-ldele* «Ju'ra» pod šilro «Fiksmn In pro. vizija». 2683 Trg. pomočnik vsestransko verz'ran manu-fakturist in gaianterist — spreten prodajalec. vojaščine pro«ovi6 Zagr-h lite» 42 13 Gratis v reklamne svrhe dam svojim o ijemalcem eno povečano s iko. ki narjcö vsaj za 160 Din. — Foto Staut. Gosposvetska с. 1/2 2352 2 dijaka (inj«) spire mem * 1. marcem v i sredini mesta na stanovanje in hrano. Nas'ov pove oglasni oddelek «Jutra» 2670 РгШШ Prvovrstno seno za krave in konje presano in neprešano ma po primerni ceni naproda J Oblak. Vrhnika štev 1 2232 posodim. Ljubljana, Valva- primerne za pisarne, trgo-zorjev trg št. 6, pritličje, vino ali skia Iii« , v sre-2676 dini mesta oddam proti me. eoni najemnini 1(H)0 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra». 2665 Plačilna natakarica iz bo jše hiše, z večletno zadovoljivo prakso, želi menjati mesto v kako boljšo restavracijo ali kavarno v Sloveniji. — Nastopi lalv'ro Avtomobil CHEVROLET, osebni, odprt, petsedežni avtomobil 1927 tipe, v zelo dobrem stanju 35.000 Din; CHEVROLET, o ebni, odprt. petsedežni avtomobil 1927 tipe. z usnjem tapeciran. dve rezervne gume. amortizerji, no-ač za prtljaTO. 40 000 Din; CITROEN, osebni, odprt, pet-sedežen avtomobil, dobro ohranjen, 10/24 k. s., 26.000 Din: PEUGEOT, petsedežen, odprt o«ebni avtomobil, ma-io vožen, dobre gume — 10/24 k. s , 26.0ГЮ Din; PEUGEOT. štiri-edež»n. odprt, malo rabljen avtomobil. 5/12 k. s.. 25.000 Din PEUGEOT, poltovorni av-tomobil, 5/12 k. s., prevožen 17.000 km. 19 000 Din; FIAT 501. Sport tipe. petsedežen. odprt avtomobil ncve gume, novo Duco ličan. 32.000 Din. Informacije da:e V. i. M. Barešič & Co.. Ljubljana. Dunajska cefta 12. 2658 Kunirn Lisičje kože in v?eh drugih divjih živali kupuje stalno skozi celo leto D Zdravič. trg u-nja Ljubljana Flori jan--ka ulica 9 18Ы-а угглггпл Prostore prikladne za mesarijo, iz-vosčka ali premogarja, dam v naji m. 5 minul od kolodvora Ljub jana. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 26C8 Vse vrste moko iz najboljše banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran Juvan. val i,ii mlin. Štednje Gameljne — [Kjšta St Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik: Solidna postrežba. 35 s knjigami je bila ztrub jena od p- tka na soboto — Pošten najditelj «e naproša, da jo proti odškodnini odda v og1. oddelku «Ju'ra». 2613 РррЩЛ Katera mlada učiteljica o ,novne aH me čuiuiie šole bi hotela korespon iim.i z mladim, ve-eiim uradnikom (Stajerc. m), ki čuti o am jene 'a v tu ini. — j Cenjene dcpls" na oglasni , с '.'elek «Jutra» po 1 šilro «Šumi. šumi goz 1 zeeni». 2628 «Irfe Maribor» Hvala za vrstice in sl ko. Otvoritev točilnice v Dol. Logatcu v Sitd -rlovm poslopju poleg srezkega poglavarstva. Pristna domača kar- jica in dober prigriz: k. Se pri' o-roča M Antičcvič. 2084 V svrho reklame i prodajam Vermut po 28 ! in novo vino po U Din v 1 vinotoču na Poljan ki c. 17 i646 Dražbii poh-štva Prostovoljna javna dražb» različnega pohištva, postelj' ne tei kuhinj-ke oprave, se bo vršila v sredo, dne 6. februarja ob 3. uri pop v F orijanski ulici št. 31/11 2650 Izjava. V ! Kot sostanovalca 1 sprejmem dijaka ьа -tano-j vanje z vse oskrbo, v bli-j žini realke in obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». -633 Pro=im toč. n naslov, radi i podpisani preklicujem ž a, dopisovanja brez ovinkov, i ijivke, ki sem jih izrekel «Novo življenje». 2079 j I>roti g. Antoniji Co.ija, Nuša'cva vojašnica, ter se Z majhnim notul v najem Crikvenici, nasproti ko- kapitalom о1'1а тыша, Ljub- Ijana. МьЛщ trg štev. 25. 2607 Sostanovalca sprejmem. Na-lov v oglas zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Erber Lulo-vik. 2656 Avto «Ford» v najboljšem stanju radi —- - o'potovanja po n zk ceni takoj. Ponudbe pod rnačko naprodaj ponudb» na ogl. «Plačilna tako » na ogla ni o l lelek «Jutra» pod š Iro oddelek «Jutra». 2886 «Ford» bi se udeležil trgovine, agencije, zasiou-tva, inte-; ligenten izobražen in več jezikov govoreč gospod z lep m nastopom. poznan pri tujezemskih tvrdkah. Ponudbe na oglas, oddelek, «Jutra» pod «Mali kapital» | 2572 ' Družabnika v svrho povečanja obrata ?prejmem v trgovino mešanega blaga Samci, dobri manufaikturisti imajo prednost. — Cenj. iionudb" na oglas, oddelek «Jutra» po I šilro «Dežela». 2642 Družabnika s 15.000 Din in sodelovanjem iščem za takoj v trg. podjetje. Ponulbe na ogi. o'delek «Jutra» ped iifro oddelku «Jutra». "2620 ilfilin Ш1 Sobo oddam blizu Tabora dvema gospodoma ali go-podična-ma Naslov v og asnem oddelku «Jutra». 2636 Stanovanje z 2 sobama in pritik inami,' v Trnovem ali na Piulah PraznO Sobo išče m.rna stranka. Najem- , post,bnini vhodom, v cen-шпо plača event. poi e-a ,гц „ко: 0),iam. Na«lov v oglasnem oddelku «Jutra». naprej. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pol «Takoj stanovanje». 1239 2633 I «Febrim 29» Brezplačno stanovanje z uporabo vrta oddam v lastni hiši mirni osebi — radi varstva Kdcr bi lahko »o odi! 25 nno Din naj fe javi po Iifro «Zadovoljno t» ra oglasni o 'de- 2637 i lek «Jutra». S610 2634 ' |f»rt»rr|ie-'< »oN' po n;zki ceni takoj oddam v novi hiši na Miklošičevi cesti. Na lov pove ogla-ni oddelek «Jutra». 2645 Doremlieno «-ob .. zajtiknm oddam na Sv Petra nasipu it. 43. ?644 Trgovec v 34 leiu, če.tue zunanjo-.-ti, s 40.000 Din gotovine, se želi seznaniti z goepo- ' (lično ali vdovo brez ui:u'.;| — v svrho priženitve. k dobre idoči trgov.n: aii gostilni, z lastno hioo. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šilro «Srečen zakon 34». £621 Naobražen gospod 27 let star, la ti.ik v ljke-ga, dobro idočega po Ijetja. z lepimi doho Iki, so i len in miren značaj, želi resnega znan a v svrho ženitve s simpatično in inteligentno gdč iz ugledne j rodbine, v starost 18—25; let, s primernim premože- j njem Trgov.-ka irobrazba ilobrodoS a. kar pa ni po- i goj Samo resne stvarne. | neanonimne dopise s «liko, I -atera se vrni. pro im na oirlas oddelek «Jutra» po 1 j Silro «Harmonija». 2627 ' Radio aparate^ za p-ik'.irüek na ..(l. kir čni tok in vse rad.o (>o . febščine / * Vam nu /.^T li naj ceneje Strokovno podjetje za splošno radio tehniko LJUBLJANA Мек» п г va . t. Urejujt Davyrm Kavljt ti LcJaje ea konzorcij «J_tra» Adoli Ribnikai La Ntrwino tiskaruc d d kol liska.uafja Frani Jezeršck Z«, in^eratui del je jdjjovureD 4iojzij Novak Vsi v Ljubliam iT,i. .li-iiliiJi'- _ _<_ __