Stran 64
Kmetijske raznoterosti.
Prekopavanje v vinogradih. Ako hočeš kak del svoje gorice prekopati, storiš si korist, ako prej staremu tisu, ako se ga še  kaj   nahaja, vzameš zadnjo moč.   Pusti namreč
najvišje v glavi trsovi, kjer se vsa moč steka, kobilo (konjič). Ista bode trs potegnila, ti dobiš nazadnje lep dobiček, in še le sedaj prekopaj omenjeni prostor.
Gnojenje travnikov. Ako nisi v jesen pognnojil travnikov (s hlevskim gnojem), ne delaj tega spomladi, razun če bi bilo deževno vreme. Kajti v suši bi se gnoj brez koristi na travniku posušil.
Gospodar in gospodinja! Kaj bomo letos redili, da kaj prihranimo? Konji in goveda bodo na spomlad zavoljo po-mankanja krmi pri slabej ceni. Najbolje bode, ako pustimo več svinj na plemen, iste imajo še zmiraj dobro ceno. Sadimo mnogo krompirja in sočivja, ter sejajmo več ovsa. Gospodinja, ti pa nasadi mnogo kur, gosek, pur, vse se lahko speča v jeseni v denar.
Pomanjkanje slame in sena spomladi? Mnogokrat si je marsikateri kmetovalec sam kriv, da nima kaj položiti živini spomladi, akoravno pridobi mnogo krme. Kako to: Za vsako reč mora biti red. Ako v redu piplješ samo seno, da je vse v najlepšem redu, da ne rabiš krampov v skednju, in ako zmerno polagaš, ne bode ti treba skrbeti, kaj boš polagal živini spomladi.
Pokline na rokah. Komur se od mraza ali iz drugih vzrokov narede na rokah pokline, temu je priporočati nastopno mazilo: Vzemi 16 gramov čistega voska. 16 gramov fiae kafre, jeden beljak od jajca, 16 gramov smerekove smole in 10 gramov govejega mozga, in zmešaj vse to nad ognjem. To je za razpokane roke najboljše mazilo.
Gospodarjeva dela meseca februvarija.   Drevje se v tem   času   najvspešnejše   snaži   in   Čisti;   zamrzlo   raskavo skorjo   pri   starih   deblih   ostrži z žicasto  krtačo, ter   namazi z apnom, večino   škodljivcev s tem   odstraniš, zvite listke zastalih   na vejah   skrbno   pokončuj, v njih   prezimuje   sovražni mrčes.   Ptice, najboljše  prijateljice sadnega drevja, udomači s pokladanjem   hrane ob hudem   snegu.   Obrezovati se   sme, če toplina ni pod ničlo, čas je do maja, vsaka rastlina mora biti prej obrezana, kakor se zbudi življenje, vstajajoče pomladi. — Na gorko gredo, ki se da pred snegom pokriti, že lahko sadiš   cvetoči   kapus (karfijol), vmes   ali   posebej špinačo, solato, meredkev, korenčke.   —  V rastlinjaku je treba zračiti pri lepem vremenu; prenagla sprememba topline škoduje; z okna cvetice umakniti, kadar zračiš   sobo, je razlika topline velika.    Eastline   devaj   na   svetlo,   kolikor   je   mogoče   pred mrazom.   Zalivaj   le z mlačno   vodo, in le^ redkokedaj;   prah izmij z milno vodo .""'Vrtnice se cepijo.   Georgine in drugi gomolji se očedijo gnilobe ter s fino smletim ogljem otro.  Vzgajajo se cvetne  čebulice, šmarnice.   Vsa   vzgojevalna dela tega meseca se lahko odlože na prihodnji mesec.   —  V februvariju : Ako vreme   januvarijevo   ni bilo ugodno, dela   njegova opravi sedaj:   Drevje   gotovo   obrezi, breskve   Še-le konec meseca; cepiče ^shrani v_zracni kleti v nekoliko vlažnein j^esku.   Okrog debla, v širini   krone, zemljo obkoplji.   Ce nisi jeseni nasejal, sejaj   pečke  divjakov, kadar se zemlja otaja.   — Trto obrezi sedaj, če se bojiš zmrzline, počakaj do marcija. Reži tako, da ostane niže pri trti enoleten poganjek z dvema razvitima  očesoma, nad njim dolg  napnenec (4 — 10 očes), prvi (palec) bo pognal dve krepko razviti mladiki za prihodnje leto, drugi pa bo imel šibke mladike, a zato več sadja, drugo leto se odreže cel   napnenec proč.   Napnenec  upogni, če je mogoče   navzdol, razpelji   solncu   nastopno.   Prav   velike rane namazi s smolo. Lahko še cepiš v sobi ključe in korenjake;   polagaj cepljenke poprej v mah.  —  Na gredo (gorko) se sejejo zgodnje rastline,   kumare,   dinje, grah,   fižol, krompir, radič, špinača, solata. Na prosto, če je vreme ugodno, špinača, peteršilj, solata, majnikov   grah.  —  V cvetličnjaku    V lončke posadi be-gonije, cvetne kaladije, gloksinije. Cvetne čebulice se na prostem zračijo,   ffohkor vec_ svetlobe   in  t^o^^dobi^rj^tlina, toliko bolj io zalivaj.                                                                    Q/\
Stran 65.
Kako se spravijo iz obleke madeži od vina. Raztopi v vreli vodi vinskega kamena, omoči z raztopino madež od vina, drgni ga in izperi
Miši preženeš najložje z oleandrovim suhim listjem. To sfcolči v prah, pomeSaj jo * suhim peskom ter nasuj v mišje luknje Mišim je dub oleandra tako zopern, da nagloma zbeže pred njim ter se ne vrnejo z lepa.
Roks-Drops se imenuje neka slaščica (cuker), ki se prodaja v prodajalnicah in katero posebno otroci radi kupujejo. Ta slaščica je kiselasta, kakor jabolčni sok Kdor ima rad zdrave zobe, naj se varuje te slaščice, kajti kislina, ki je v njej, razkrojuje zobd los (glazura), in zobje postanejo prej ali poznej gotovo črni in razpadejo.
Milnica je izvrstno gnojilo vrtnarju. Milnico ah žajfnico, ki ostane pri pranju, proč izlivati je potrata. Zakaj izvrsten je gnoj drevju, trtam in njivi. Ako gnojiš Ž njo večkrat trti, preženeš ji plesnobo ; akj škropiš ž njo drevje, za-treš razne mrčese, zelenjadi, posebno zelju ni boljšega gnoja od milnice, pomešane z gnojnico.