Leto LXV Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/llf Poštnina plačana r gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 7. oktobra 1937 Štev. 230 a Cena 1.50 Din Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 (J pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 «— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Francosko - angleški pritisk v Rimu Vlada ljudskega zaupanja na delu: Zvišanje uradniških plač Povišanja je deležno v prvi vrsti nižje uradništvo Anglija in Francija sta napravili te dni zelo resen poskus, da spravita s sveta prepir glede Španije. Zanimivo in obenem za miselnost naše dobe značilno je pri tem, da do sedaj vsi poskusi, špansko rano zaceliti z nekim složnim postopkom miroljubnih in kulturnih držav, niso uspeli. Zveza narodov je takoj dvignila roke v zrak. Potem so sklicali izven Ženeve neki zbor evropskih držav — 23 se jih je priglasilo — ki je leto dni zasedal v Londonu, govoril, pisal, glasoval, končno pa spravil papirje v miznice in odšel domov. Zgodilo se je ko takrat v francoski revoluciji, ko so imeli ministri sejo in je vdrl v zborovaluico Mirabeau ter zavpil: »Bankrot stoji pred durmi in vi še modrujete.« Dejansko sta ostali na pozornici samo še Anglija in Francija na eni in Italija na drugi strani, med njimi pa prepad medsebojnega nezaupanja in neprestane intrige tretjih sil, ki jim ne gre v račun, da bi okrog španskega polotoku nastopilo zopet mirno ozračje. Anglija in Francija, ki ju je prav španska državljanska vojna tesno združila in dosegla, kar se preje niti še tako spretni diplomaciji niti še tako surovim nemškim izzivanjem ni posrečilo, sta končno obupali nad skupnimi modrovanji evropskih držav ter sta se odločili, da bosta rajši sami reševali bankrot, ki je pred durmi, kakor pa da bi še zavlačevali negotovost, v kateri dve tako veliki državi ne moreta trajno živeti. Odločili sta se za zelo močan nastop v Italiji. Dne 2. oktobra sta zastopnik Anglije lord Perth in zastopnik Francije Blonder odnesla v italijansko zunanje ministrstvo pismi z istim besedilom, v katerih francoska in angleška vlada stavljata Itali ji zelo pameten in praktičen predlog. V teh pismih I" rancija in Italija čestitata italijanski vladi, da je po svojem zunanjem ministru grofu Cianu kakor tudi po svojem zastopniku pri Zvezi narodov Biva Scoppu dala nedvoumno obljubo, da trenutno nima namena pošiljati novih vojaških odredov v Španijo in da bo takoj odpoklicala tudi vse tamkaj se boreče prostovoljce, kakor hitro bo vzpostavljen mir na španskem polotoku. Anglija in Francija izražata tudi svoje veliko veselje nad tem. da jima hoče Italija pomagati pri nadziranju Sredozemskega morja proti neznanim roparskim podmornicam in letalom, ki nadlegujejo trgovinske ladje na tem morju. Iz teh dveh izjav sklepata Francija in Anglija, da je italijanska vlada sedaj pripravljena, da načne razgovore tudi o vprašan jih, ki Franciji in Angliji ležijo pri srcu in ki jih je treba v imenu miru čim preje spraviti s sveta, namreč, da Italija izprazni tudi Baiearsko otočje, ki so ga njene oborožene sile zasedle in ga samostojno upravl jajo in da s takojšnjim umikom svojih prostovoljcev v Španiji omogoči čimprejšnje pomirjenje na ]x>lotoku, kar pa je nemogo-če, dokler se na španskem ozemlju nahajajo tuje oborožene sile. Anglija in Francija sta mnenja, da bi bilo najbolj modro, da se o teh težavah med seboj pogovore samo tri države, ki so španskemu problemu najbližje, namreč "Italija, Francija in Anglija, ki naj bi se v ta namen zbrale na posebni konferenci v Rimu. Ako bi se pri teh razgovorih izkazalo, da je odpoklic tujih prostovoljcev nemogoč, bi seveda za Francijo in Anglijo, ki sta sc edini trudili, da bi izločili vsako tuje vmešavanje v špansko državljansko vojno, nastal neugoden položaj v toliko, ker bi morali pač tudi oui opustiti vsako nadaljnjo borbo proti vmešavanju, čeprav bi jima to bilo težko in odvratno. Ako pa bi se izkazalo, da jc po jiretcku gotovega času vendar možno odstraniti prostovoljce in tuje redne čete tako z Balearov kakor s španske celine, potem bi se med tremi državami lahko načela še nadaljnja koristna pogajanja na primer o priznanju obeh borečili se taborov in morda celo o bodoči ustavi v novi Španiji. Tako govori francosko-angleška nota, poslana italijanski vladi. Po vsebini je jasna. Tudi v vseh namigavanjih, ki jih mora Italija razumeti tako, da bo Francija odprla svojo mejo, Anglija pa odklonila vsaka pogajanja za ureditev sredozemskega spora, ako bi Italija odrekla sodelovanje pri predloženi konferenei treh držav v Rimu, je nota več kot razumljiva. Razumljivo jc v njej predvsem to, da Angliji in Franciji gre mnogo manj za Španijo kot takšno, za zmago enega ali drugega tabora, kakor za to, da Italijo pregovorita ali drugače prisilita, da zapusti postojanke, ki jih je zasedla in ki so trajna nevarnost za pomorske zveze, ki jih Francija in Anglija imala v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Prisotnost italijanskih čet na španskih tleli je stalna grožnja za svoboden prehod skozi gibraltarske ožine, obrambna črta, ki jo Italija lahko ustvari med Sardinijo in Baleari, pa lega prav počez čez življenjsko cesto, ki veže Franci jo z njenimi severnoafriškimi posestmi. Francosko-angleški korak v Rimu ima v velikem okviru človekoljubnega dejan ja za jx>mirjenjo Španije same mnogo bolj to praktično-jx>litično ozadje, ki tiče angleške in francoske varnosti v vzhodnem Sredozemlju. Tako tudi razumemo, da sta Francija in Anglija rajši sami nastopili, kot pa da bi se v Ženevi ali pri londonskem odboru za nevmeša-vanje še nadalje prckljali v družbi držav, ki teli praktičnih koristi nimajo in razvijajo tamkaj samo dolgovezne ideologije o politiki v oblakih. Nova leži sedaj v Rimu. Mussolini, ki se je iz Nemčije vrnil zelo utrujen — čemur se nikdo ne bo čudil — jc na počitku v svoji hiši v Rocca delle Caminate, in dokler ga ni nazaj v Rim, mu o noti tudi ni treba ničesar vedeti. S tem na ni rečeno, da o njeni vsebini in o odgovoru, ki ga bo treba dati na tako jasno postavljena vprašanja ne premišljuje. Kakšen bo italijanski odgovor? Po šumnih manifestacijah v Berlinu, k jer sta Mussolini in Hitler znova prisegla na »osišče Rim—Berlin«, je skoraj gotovo, da bo Italija jjoskusila potegniti v predložene posvete treh držav tudi še Nemčijo in tako srečno priti — po dolgi krivulji treh let — do svojega tolikanj obo-ževanega pakta štirih velesil, ki takrat 111 mogel /a/iveti. Brez Nemčije verjetno no bo šla sama 7» mizo, o k ros katere bosta sedela Anglež in Francoz. Čc pa povabijo še Nemčijo, je skoraj gotovo da se bo pojavil tudi intrigant Litvinov Belgrad, 6. oktobra, m. Danes popoldne od 5 do 7 je imela vlada jx>d predsedstvom dr. Stoja-dinoviča se jo, na kateri je poleg ostalih resornih vprašanj ministrski svet sprejel: 1. predlog, s katerim se od t. novembra 1937 povišajo osebne in draginjske doklade državnim uslužbencem; 2. odlok, s katerim se od 1. novembra 1937 povišajo plače uradniškim pripravnikom: 3. odlok, s katerim se od 1. novembra 1937 povišajo nagrade dnevničarjeni v državni službi; 4. odlok, s katerim se odobrijo finančnemu ministru letni krediti v znesku 240 milijonov din za pokritje izdatkov za povečanje plač državnim uslužbencem; 5. odlok, da Državna hipotekama banka lahko za hipotečna posojila, ki so bila odobrena do 1. aprila 1931, zniža obreslno mero od 9.8% ali 7% na 6% letno; (i. odlok, s katerim se avtonomne minimalne carinske postavke na avtomobile vseh vrst znižajo na 15% vrednosti; 7. uredbo, s katero se uvaja obvezna prodaja in potrošnja mešanice bencina z alkoholom za pogon motorjev in s katero se trošarina na plinsko olje zviša, znižajo pa se trošarinske dajatve za mešanico pri vseh javnih telesih ter se določi znižanje prodajne cene za to pogonsko sredstvo: 8. odlok, s katerim se znižajo carinske postavke pri uvozu bencina ali plinskega olja za mazanje; 9. uredbo, kadar in pod katerimi pogoji se lahko prekine in ustavi postopanje za monopol-ske in trošarinske prestopke; 10. sklep, da se izda uredba /. zakonsko močjo o gospodarskem dvigu južnih krajev. Jutri popoldne bo finančni minister sprejel časnikarje ter jim dal posebno izjavo o povišanju plač državnim uradnikom, v kateri bo podrobno objasuil sklepe današnje vladne seje, na podlagi katerih se bodo povečali prejemki državnemu urad-ništvu. V razgovoru s časnikarji so člani kraljevske vlade izjavili, da se po sklepu današnje vladne seje vračajo vsem aktivnim državnim uslužbencem jjosebne draginjske doklade in doklade za otroke, v kolikor so jim bile leta 1935 odvzete odnosno zmanjšane. Zvišanje uradništyh plač se nanaša predvsem na nižje uslužbenstvo ter bo segalo pri višjem uradništvu samo do 1V.-1. riti o kakšni zmagi. Dosegli 60 le manjše krajevne uspehe, ki ne pomenijo nič. Rezultat štiridnevne ofenzive so bile samo ogromne žrtve z obeh strani. Zaradi tega je japonski glavni štab zelo potrt, ker ni pričakoval, da bodo Japonci tukaj prav za prav poraženi. Za japonske kroge je to hud udarec, tembolj, ker so bili prepričani, da bodo 6trli odpor Kitajcev. Japonci si bodo lahko čestitali, če se bodo rešili iz mučnega položaja pred Šangajem na časten način. Davi je zavladal na vseh bojiščih okrog Kiang-vana in Čapeja mir. Japonci so vrgli sedaj vse 6voje sile proti Lotjenu, da rešijo sedanje divizije obupnega položaja, v katerega so zašle. V področju Lotjena je veliko število kanalov, ki so določeni za plovbo. Kitajci so te kanale zaprli ter poplavili ozemlje. Na mnogih krajih tičijo japonski vojaki do grla v vodi,in največji problem za japonski generalni štab je sedaj, kako rešiti te vojake iz mučnega položaja. Topniški dvoboj pa traja na tem bojišču naprej. Ker pa je povsod mnogo vode, granate ne morejo eksplodirati ter ne provzročajo skoraj nobene škode. Šrapnel se Kitajci ne bojijo, kar so pokazali že od vsega začetka. Tudi v pokrajini Sansi japonske čete ne prodirajo več. Prvotno m Japonci od tukaj sporočili velike uspehe, sedaj pa se 6amo omejujejo na to, da zani-kujejo uspehe Kitajcev. Vse kaže, da so dobili Kitajci tukaj močne okrepitve in ponekod prešli v napad. Tokio, 6. oktobra, b. Od začetka sovražnosti med Japonsko in Kitajsko so doslej potopili Japonci sedem kitajskih lahkih rušilcev, 8 topničark in 4 torpedovke. Dalje so uničili 315 kitajskih letal, deloma v zraku, deloma v hangarjih, porušili 60 15 kitajskih letališč in uničili 21 vojnih objektov. Zveza Narodov nudi Kitajcem — moralno pomoč Ženeva. 6. oktobra. A A. (Uavas) Snoči je skujv ščina proučevala poročilo posvetovalnega odbora o kitajsko - japonskem sporu. Paul Boncour je v svojem govoru med drugim dejal: Dolžni smo dati moralno oporo državi, kalere najstarejšo civilizacijo — starejšo od vseh naših — spoštujemo in katere prebivalstvo sedaj lako trpi. Prav lako ne smemo nič opustiti, kar bi ji lahko nudilo večjo odpornost, in stvar neposredno prizadetih držav samih je sedaj, da dajo Kilajski |x>moč, v kolikor je ta mogoča Podobno so govorili ludi drugi zastopniki. Na koncu je nastopil sovjetski delegat Litvinov, ki je med drugim poudaril: Obžalujemo,. ker nc moremo kitajskemu narodu drugače (^omagati, kakor 6amo moralno. Končno je še kilajski delegal WelIinglon Koo dal mirno izjavo, v kateri je poudaril, da so predlogi posvetovalnega odbora daleč od tega. da bi zadovoljili Kitajsko, toda pripravljeni smo jih sprejeti jkk! j>ogojem, da ostane Kitajski še nadalje dana možnost, da pred loži svoje prvotne zahteve, čim bi sc ji to zdelo potrebno. — Resolucija je bila nato enoglasno sprejeta. Japonci bodo dregnili v sovjetsko Rusijo Zaradi petroleja na severnem Sahalinu Veliki vojni posvet v Tokia Tokio, 6. okt. TG. Snoči je bila 6kupna konferenca zastopnikov japonske petrolejske industrije na severnem delu Sahalina in pa zastopnikov zunanjega, vojnega, trgovinskega in industrijskega ministrstva. Tudi admiraliteta je poslala svoje zastopnike. Konferenca se je pečala z vprašanjem, kako najbolje zavarovati japonsko petrolejske industrijo v severnem Sahalinu, do katere ima Japonska pravico na podlagi I. 1925 s sovjetsko Rusijo (severni del Saha lina je ruska last) sklenjene pogodbe, ki velja za dobo 40 let. Konferenca je ugotovila, da so japonske pravice v vedno večji nevarnosti, fo pa zaradi brezobzirnega postopanja sovjetskih oblasti, ki zatirajo japonske nameščence in na vse mogoče načine ovirajo delo japonske petrolejske družbe. Zastopniki s Sahalina so predložili celo vreto sporov, ki 60 nastali s sovjetskimi oblastmi. Našteli so vse one nameščence, ki so jih Sovjeti dali zapreti iz različnih vzrokov, nadalje tudi listo šikan, ki so jih Sovjeti zagrešili, ker so ovirali izkoriščanje petrolejskih vrelcev, zapirali radio-postaje, preprečevali brzojavne zveze in sj>loh onemogočali delo pri številnih vrelcih na ta način, da so prepovedali izgradbo odtočnih petrolej, vodov. Konferenca je pozvala zastopnika zunanjega ministra, naj napravi primerne korake pri sovjetski vladi, da se te ovire ukinejo. Vojni minister in zastopnik admiraliteta sta ta predlog krepko j>od-prla. Verjetno je. da bo japonska vlada v kratkem jioslala protest v Moskvo glede Sahalina in — ako čitamo današnje japonske časopise — pristavila Na obletnico smrti kralja Aleksandra Belgrad. 6. okt. A A. 0. oktobra t.. 1.. na obletnico tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja se bo narodno predstavništvo, ko se udeleži žalnih cerkvenih obredov v belgrajskili cerkvah, odpeljalo na Oplenac, da sc pokloni spominu ncumrlega kralja. Sprejemi pri knezu - namestniku Belgrad, 6. oktobra. AA. Nj. kr. Vis. knez-na-mestnik je dane6 ob 18. sprejel na Belem dvoru na Dedinju prosvetnega ministra Dimitrija Magara-ševiča in novega ministra za pošte Vojka Cvrkiča. Kneginja Olga operirana London, 6. okolbra. AA. Nj. kr. Vis. kneginja Olga jc v Londonu prestala lažjo operacijo. Njeno zdravstveno stanje je zadovoljivo. in že kaj sprodel, da razžene zbrano omizje. Ker pa je Franciji in Angliji resno na tem, da rešita svoji lastni vprašanji varnosti svojih pomorskih zvez, smemo pričakovati, da bo italijanski odgovor lakšen, da vrat ne bo zaprl in bo omogočil francoski in angleški vladi, da poleg predlogov stavita Italiji tudi nekatere otipljive, praktično-politične ponudbe. Med temi ponubdami naj bi bila tudi ta, da bodo iz Španije odšli v iji i tuji državljani, torej tudi zelo močni odredi francoskih prostovol jcev, ki jih je tja poslala francoska ljudska fronta. Nikar ne dvomimo, da bo os Rim—Berlin, ki zadnje čase pri svojem rimskem koncu itak že precej niha proti Ix>nd«nu, popustila in bo Italija, ki ima okrog Španije in v Sredozemlju vsaj tako važne skrbi glede >\nje varnosti, kot jih imntn Francija in Italija. Iahknci sodelovati in opustiti zvezo s sovjetsko Rusijo in da neha s podaljševanjem vojne. Če bi se to ne zgodilo, bi bila Jajionska prisiljena, d« zasede glavne važnejše točke v teh pokrajinah »poltrajno«. Uprava teh pokrajin bi v tem primeru morala dobiti »poJneodvisen značaj«. Vse je torej odvisno od kitajske vlade v Nankingu. Najlepše bi bilo, da se ustvari krajevna avtonomija, ki bi bila pod nadzorstvom kitajske vlade v Nankingu. Če bi pa to ne bilo mogoče zaradi zadržanja Kitajske. potem ne bo drugega izhoda, kakor da sc ustanovi »polneodvisna uprava«, ki bi jo morale nadzirati japonske »f>oltrajneo poslušnost nadrejenim organom prinesla jutri slavo ali kroglo v hrbet. Tudi to ni gotovo, da ne bodo jutri tisti, ki danes obtožujejo, že sami med obtoženci. Zakaj prav za prav gre pri tem čiščenju med boljše viki? Ali je morda res, da preganjajo troc-kisie zaradi tega, ker žele trajno revolucijo^ in ker pravijo, da komunizem ne bo mogoče vzdržati, ako se ga ne posreči razširiti tudi na druge olnoma nov videz. Ker bodo sadove te regulacije uživale jjredvsem bodoče generacije, je upravičeno, da se z delom po etapah neha in se najame dolgoročno posojilo, kakor je to storila mestna občina ljubljanska za regulacijo Ljubljanice. Kakor nam je znano, se za tako posojilo zavzemajo vsi v poštev prihajajoči činitelji, posebno j)a se trudi mestna občina celjska, ki želi, da bi sc rcgulacija čimprej uspešno dovršila. Knez - namestnik v Belgradu Knez-namestnlk Pavle se Je vrnil v Belgrad. Po svojem prihodu v Belgrad se knez-namestnik Pavle na topčiderski postaji pozdravlja s predsednikom vlade g. dr. Milanom Stojadinovičem in drugimi ministri, ki so ga prišli pozdravit Celje, 5. oktobra. Po končanih delih na regulaciji Savinje v It. etapi se je letos konec septembra vršila kolavdacija, katero je vodil tehnični višji svetnik ing. C). Juran in pri kateri so sodelovali zastopniki mestne občine in okrajnega cestnega odbora v Celju. Kolavdirana je bila 818 m dolga proga Savinje od tremerskega železniškega mostu navzgor do Košniee. Za regulacijo te proge se jo razširila struga Savinje od 35 na 54 metrov ter se je dno poglobilo približno za 1.5 m. V ta namen so izkopali deloma ročno, deloma z bagrom cirka 67.(KX) kub. metrov zemlje in skal. Ta material so večinoma transportirali z vago-neti na stransko odlagališče v dolino Košniee. Obrežje so |x>tem zavarovali s 3.700 kubičnih metrov težkega kamenometa ter s 13.600 kv. metrov grobega tlaka. Kamnolomi so se odprli na gradilišču samem. Delo je •svoječasno izlic-i-tirala tvrdka U. Nassimbeni iz Maribora za 2,053.429 din, vendar ji je bilo končno izplačano 2,383.134 din, to pa radi nekaterih del, ki so bila dodatno izvršena, kakor zavarovanje stebrov tremerskega železniškega mostu, razširitve ba-novinske ceste ob desnem bregu Savin je ter raznih drugi tlel. Stroške je plačala po dogovorjenem ključu kraljeva banska uprava, mestna občina celjska ter okrajna cestna odbora v Celju in Iraškem. Ti stroški so bili, kakor pri vseh regulacijskih delili poglavitni izdatki v mezdah delavcem. Delavcem je bilo izplačanih nad 45.000 mezd; zaposleni so bili v tej etapi skoro izključno delavci iz celjskega okrožja po mezdi od 2.75 do 3 dinarjev na uro. Nevarnosti večje Ljubljana, 6. oktobra. Po točnih opazovanjih in zapiskih so trajali sedanji, silni in doslej jeseni najobsežnejši nalivi, ki so se zlasti v nočnih urah razbesneli, z nezmanjšano silo skoraj dobrih 33 ur. Naravno, da so začele vode naglo naraščati, ker je tudi na drugi strani zemlja že popolnoma prepojena. Nocoj so besneli tudi viharji. Za enkrat pa ni nikjer hujše nevarnost^ za povodnji. Barjani, črnovaščani, Lipljani, Ilovčani in drugi so bili za enkrat obvarovani, da bi jim vode poplavile travnike, njive in zlasti razne ceste in pota. Kljub temu, da so potoki na desnem bregu v gorenjem toku Ljubljanice močno naraščali, se Ljubljanica ni razlila čez bregove ter je naglo vase požirala vse dotoke vode. Zato pa je tudi v kratkem času močno narasla. To kažeta v prvi vrsti 2 vodomera. Merodajen je zlasti vodomer hidrocentrale na Fužinah. Tam je bila Ljubljanica še dan pred torkovim nalivom 0.80 m nad normalo. Danes opoldne pa je dosegla stanje 2.30 m nad normalo. Samo v dojioldanskih urah se je dvignila za 5 cm. Enak položaj je bil na fepici. Ljubljanica je tu do opoldne narasla do 1.25 m nad normalo. Mnogim pa je vlil veliko upanja, da se bo vreme izboljšalo, nagel dvig barometra, ki je že dopoldne dosegel 767.5. Položaj ob izlivu Ljubljanice je popolnoma drugačen. Tja je privalila Ljubljanica velikanske množine vode, ki pa je bil nje izliv v Savo zelo otežkočen. Zato so vodne mase začele od izliva pritiskati nazaj proti Zalogu in proti Slapam. Ves kot poplavno ozemlje znan svet je bil mahoma pod vodo. Mnogi so se budovali, da sedaj pri vseh hujših nalivih to povzroča regulacija Ljubljanice odnosno nje poglobljenje, s čemer je omogočeno, da z večjo hitrostjo odtekajo vode z Barja. Po mnenju strokovn jakov-hidrotehnikov, ki proučavajo posebno vodni značaj Ljubljanice, temu ni tako. Sava je že sama ob izlivu Ljubljanice tja nanesla velikanske množine peska in proda. Pa tudi Kamniška Bistrica, ki se nekoliko višje izliva v Savo, prinaša velikanske množine kamenja, ki ga nato vali prav proti izlivu Ljubljanice. Tako se je na tem mestu ustvaril skoraj umeten nasip in se je nivo Save znatno dvignil nad nivojem Ljubljanice. Tako je jasno, da Ljubljanica ne more hitro oddajati svoje vode naprej v Savo. povodnji ni! Stanje Save. Litija, 6. oktobra. Vodno stanje Save pri mostu danes ob 10 dojx)ldne 2.26 m nad normalo. Še narašča. Ljubljana, 6. oktobra. Pri čmučah je Sava dosegla višino bregov. Kopalcem jx>znani peščeni otok sredi Save pri Stirnovem kopališču je poginoma pod vodo. Sava pri Tacnu in Brodu je primerno visoka. Pri Česnovi elektrarni je bilo danes opoldne vodno stanje 2.90 m nad normalo. Pa še daleč ni dosežena ona višina nad normalo, ki povzroča katastrofalne povodnji. Iz Rečice v Savinjski dolini je dofioldne prispelo kratko poročilo, da je Dreta od 90 cm naglo narasla na 240 cm. Ljubljana, 6. oktobra. Že nekaj let ima ljubljanska policija velike težave z znanim vlomilcem 30-lc.tnim Štefanom Tomincem, ki je doma iz Postojne in pristojen v Ljubljano. Tominec pozna samo eno strast, vlamlja namreč v blagajne. Kadar je v zaj>orii ali kadar je v svobodi, vedno misli samo na to, kako bi kam vlomil ter navrtal kje kako železno blagajno. Postal je znan pred leti, ko je vlomil v železno blagajno Okrožnega urada, na begu pa je padel ter si j>olomil ude. Tedaj je bil obsojen na tri leta težke ječe, ki jo jo v Mariboru tudi odsedel. Zadnjo čase so je. zopot prikazal v Ljubljani, ni pa hotel prijeti za nobeno pošteno delo, temveč je živel lahkomiselno, dasi ni si kot dober krojač prav lahko zaslužil, kar za življenje potrebuje. Zaradi pogostih vlomov, ki so so zadnje čase dogajali v Ljubljani, je policija pričela Tominca iskati. Tominec jo pa kar sam prišel na policijo in radovedno vprašal, kaj ima kriminalni urad zopet proti njemu, da ga tako iščejo. Na policiji pa so ga kratkomalo pridržali. Svojčas je bil Tominec osumljen, da je vlomil v menjalnico Vilka Turka, kjer je odnesel tudi nekaj tisočakov iz blagajne. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil Tominec tedaj izpuščen. Sedaj pa so mu dokazali kar več vlomov, oziroma poskušenih vlomov. Tako je vlomil v pisarno dr. Mraka, Pred Zanimiva vremenska obletnica. Prav danes je zanimiva vremenska obletnica. Po hudih nalivib od roženvenške nedelje naprej je težak in moker sneg jiobelil hrib in ravan. Vsi hribi okoli Ljubljane so bili močno zasneženi. Po vrtovih in poljih pa je ležal do 5 cm debel sneg. Zaradi svoje težine je ta sneg napravil povsod v mestu, okolici in tudi po drugih krajih velikansko škodo, osobito po sadovnjakih. V par dneh pa je skopnel in nato je sledilo lepo vreme. Tudi danes je izredno hladno. Nekateri zatrjujejo, da je najbrž danes zapadel sneg jx> višjih okoliških hribih, tako na Krimu in drugod, gotovo pa po planinah, ker je tako hladno vreme. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, 6ečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladcetno svežoet. škofijo 15. Tam so ljudje videli dva vlomilca ter v Tomincu spoznali enega izmed njiju. Takoj prihodnjo nedeljo sta vlomilca poskušala vlomiti od zadaj v Prometno banko, toda bila sta zasačena in oseba, ki je vlomilca prepodila, jo seveda spoznala pravega vlomilca zopet v Tomincu. V noči na 7. september je Tominec z nekim pajdašem skušal vlomiti v Belo dvorano hotela Union. Toda vlomilec so jo zmotil v vratih ter je res načel vrata Belo dvorane, kjer ni prav nič mogel najti, razen nekaj stolov, oči-vidno jo nameraval vlomiti v pisarno kina IJnion. Medtem pa je uslužbenka zaklenila dohode ter jo bil Tominec zaklenjen. S težavo je priklical neko uslužbenko kavarno ter ji dopovedal, da jo v kinu zaspal, nakar ga je uslužbenka spustila ven. Uslužbenka je 6erlaj v 'Tomincu ros spoznala tega nočnega obiskovalca v Unionski Beli dvorani. Zelo velik vlom pa se je posrečil Tomincu jired nekaj tedni v Pauschi-novo steklarsko trgovino v \Volfovi ulici. Tam jo pokradel za 1600 din kovanega denarja, ni pa mogel do papirnatega denarja, ki ga jo bilo za 28.000 din na dnu blagajne. Policija jo posnela prstne odtisko in dognala, da je bil na delu Tominec. Tominec seveda ni tak mož. da bi vlotne priznal, toda dokazi proti njemu so tako močni in prepričevalni, da se no lio mogel dolgo izvijati. Najbrže |ni ima ua vesti še kak drug vlom. Policija ca l>o izročila sodišču. Blaž Arnič koncertira v Mariboru Požar na Ostrem vrhu Sv. Duh na Ostrem vrhu, 4. oktobra. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je v ponedeljek, dne 4. oktobra pogorelo župnijsko gos|>o-darsko poslopje. Plamen je švignil iz skednja okoli tri četrt na f> zjutraj. Kako jo ogenj nastal, šo ni ugotovljeno, moral ju biti podtaknjen. Okoli 3 minut pred tem, ko so opazili plamen, jo prišel iz skednja neznan berač, ki jo brc/, vednosti g. župnika najbrž prenočil v skednju. Zu njim poizvedujejo. Pogorela je vsa krma, slama in gos|>odarsko poslopje. Rešili so govejo /.ivino in svinjo, kokoši pa so šele v plamenu zletelo iz hleva. V veliki nevarnosti jo bilo župni.ščc, šola, cerkev in vsa vas. Požrtvovalnosti domačinov in okoličanov sc je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Bilo je k sreči mirno vreme brez vetra, škoda znaša okoli 30.000 din. zavarovano pa je bilo gospodarsko poslopje le za 10.000 din. 'Tukajšnje obmejno ljudstvo je revno in bodo veliko težave, preden se postavi novo gosjiodarsko poslopje, če no bo [>omoči od dobrih ljudi. Nevaren vlomilec prijet splošno prizna- jvosobnem koncertu v l jubljanski Unionski dvorani, ki ga je vodil prvi dirigent belgrajske opero g. Brezovšek. V Mariboru bo nastopil na žalnem koncertu, ki ga v potok zvečer priredi pevsko društvo »Jadran«. Igral bo solo-točke: Bachov konccrt, preludij in fugo v e-molu, nadalje pa bo spremljal na or-glali umetnico, violinsko virtuozinjo, s katero lx> izvajal skladbe Beethovna, Mozarta in Hay-dna. Ljubitelje glasbo opozarjamo na to redko priliko, da morejo doživeti lep glasbeni užitek! Drobne novice Koledar Četrtek. 7. oktobra: Marija, kraljica 6V. rožnega venca. Novi grobovi ■f Josip Povh. V ponedeljek zjutraj. 4. t. m., je Gospod poklical trgovca Josipa Povha iz St. Janža pri Velenju. Priljubljeni trgovec je bil v najboljših moških letih, vseskozi poštenjak, značajen katoliški mož, ki se ni ustrašil, ko so ga preganjali. Preganjali so ga, a on je vse odpustil. Smrt ga je iztrgala iz kroga njegove žene in otročičev, ki so izgubili predragega očeta. Na zadnji poti so ga spremljali številni prijatelji in znanci, ob odprtem grobu pa je izpregovoril v imenu Združenja trgovcev g. Blatnik. Hudo prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje! -f- V župniji Mekinje je umrl v starosti 41 let samski zidarski podjetnik Generoz Iskra. Že dalj časa je iskal v bolnišnici pomoči zoper jetiko, a ji je slednjič doma podlegel. Prejšnja leta se je mnogo udejstvoval kot igralec pri prireditvah Prosvetnega društva v Mekinjah. Naj v miru počiva! Osebne vesfl — Napredovanje na univerzi. Na univerzi v Ljubljani so napredovali: na filozofski fakulteti za rednega profesorja v 111-2 dr. Balduin Saria, za rednega profesorja v 11-1 dr. Karel Oštir, za izrednega profesorja v 111-2 dr. Autou Melik. — Na pravni fakulteti: za rednega profesorja v 11-1 dr. Maklecov, za rednega profesorja v 11-2 dr. Joso Jurkovič. — Na bogoslovni fakulteti: za rednega profesorja v 111-2 dr. Andrej Snoj in dr. Janez Fabijan. — Na tehnični fakulteti: za rednega profesorja v II1-1 ing. Ciril Žnidaršič, za izrednega profesorja v 111-2 dr. Slavislav Jenčič in ing. Feliks Lobe. ObISCite v Mariboru prvorazredni restavrant VELIKE KAVARNE._ — »Straža v viharju«. Danes je izšla prva številka četrtega letnika »Straže v viharju«. Prinaša zanimive in poučne članke o konkordatu. o Koroški, o slovenskem gospodarskem položaju, o akademski mladini, in drugo aktualno čtivo. Naroča se pri upravi, Miklošičeva cesta 5, dobi se pa tudi v večjih ljubljanskih trafikah. Sezite po njej! — Naši bratje za mejami se bore brez razlike prepričanja svetovnega nazora, da ohranijo Slo-vanstvu rodno grudo. Pomagajmo jim V6i brez razlike v neenaki borbi. Dne 9. in 10. oktobra dopri-nesi V6ak svoj obolus v njihovo korist! Bran-i-bor, Ljubljana. — Iz občinstva. Te dni hodijo razni akvi-ziterji po hišah in pobirajo naročnike za neko bi-bliofikko izdajo Jegličeve oporoke, ki bi bila sama po 6ebi lahko dobra zadeva, toda strani, ki jih kažejo akviziterji, 60 skrajno diletantske in skrajno drage. Pa nič zato. Tudi to nas ne zanima, da sočasno i6to zamisel propagirata dve založbi, namreč založba »Tabor« in založba »Vla-dika«. Važno je, da obe agitirata s tem, da je sankcioniral in priporočil obe izdaji ljubljanski škof, dočim smo se informirali na merodajnem mestu in so nam to odločno zanikali. Samo toliko v opozorilo proti taki agitaciji. — Zapuščeni vojaški grobovi v Kranjski gori. Pišejo nam: V gošči pod Bukovnikom 60 popolnoma zapuščeni vojaški grobovi. Na grobovih je veliko nemških napisov, nekaj imen pa je tudi srbskih in črnogorskih. Vse te vojake je menda zasul za časa vojne plaz, izpod katerega je bilo nekaj izkopanih. Prav bi bilo, če bi 6e pristojne oblasti pobrigale, da bi zadnje bivališče nesrečnikov bilo lepše kakor pa je 6edaj, in da urede pokopališče, kakor se spodobi. Razirna krema „LA TOJA" je narejena iz najžlahtnejšib surovin po najnovejših izkustvih znanosti. — Vremenska napoved: Evropa: Umerjeno hladni val in pretežno oblačno vreme vlada po vsej evropski celini. Vedno nove mase hladnega zraka se spuščajo proti Sredozemskemu morju in Balkanskemu polotoku, kjer prihajajo v dotik s toplim zrakom sredozemskega ciklona in imajo za posledico oblačno in deževno vreme v Franciji, v območju Alp in v južnovzhodni Evropi. — Jugoslavija: Oblačno z nalivi dežja na večji severni polovici. Deloma oblačno na skrajnem jugu. Tu in tam nevihte na Primorju in v notranjosti države. Temperatura se je znižala na severu, zvišala na jugu. Najnižja Ljubljana 5 stopinj C, najvišja Mo-star 27 stopinj C. — Napoved za danes: Hladno vreme. Dež od časa do časa. Vetrovno na severu in severozahodu. — Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tyrševa 1 -III, tel. 38-79, naproša vse turistične, trgovske, športne, narodno-obrambne, umetniške, verske in druge ustanove, da sporoče takoj termine svojih bodočih prireditev radi vpisa v turistični koledar 1937-38. V kolikor bi točen termin še ne bil določen, se naproša 6amo za naslov prireditve. O vsaki prireditvi bi bilo podati kratek opis. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joseiove« vode izborno urejuje funkcije črev. Iteg. po min soc. pol. In nar. zdr. 9-br. 13.483. g. V. M. — Star kokošji tat v gajbici. V zaporih okrož nega sodišča čuvajo pretkanega kokošjega tatu, ki se je zelo izuril za to posebno vrsto tatvine. Je to star grešnik Peter Šparovec, doma iz okolice Kranja. Mnogo mesecev je /.e presedel po ječah, je prav za prav stalen gost kaznilnic. Šentviški orožniki so sedaj dognali, da je Šparovec od junija do avgusta storil 5 večjih kokošjih tatvin v okolici Medna. Iz kurnikov je ponoči grabil lepe kokoške in jih potem nosil na ljubljanski perutninski trg na prodaj. V kratkem času je pograbil 53 kokoši, ki so bile vredne do 1.200 din. Največjo škodo je napravil materi Cirmanovi, gostilničarki v Mednem. Neko noč ji je pobral iz omreženega kokoš-njaka 20 kokoši, tako stare, piščance in celo kok-Ijo. Ona sama ima do 300 din škode. — V Slulbenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 0. t. m. je objavljeno »Uredba o trgovinskem sporazumu in o klirinškem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in Švicarsko konfederacijo , dalje 7Navodilo za sprejemanje dnevničarjev na delo pri oddelku za gradnjo železnic« in Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v 1 19:i7-:i8 v občini Kranj«. liani 14. julija 1937, štev. 3401. Ljubljana 1937. Izdal iu opalografiral Roman Pahor, Ljubljana (2a-puže). Prav v »Slovencu« smo leto6 čitali, da se v naši cerkveni glasbi 6emtertja javljajo razni svetni vplivi, da ni več vse6koz vzorno cerkveno, pa da je zašla v 6lepo ulico itd. Res je najnovejša doba prinesla na tem polju žal marsikaj šibkega, morda včasih nekoliko preživahnega ali drugače manj dobrega; vendar imamo tudi iz teh zadnjih — recimo — desetih let razne vzorno cerkvene, globokega verskega duha prepojene in glasbeno umetniško oz. oblikovno neojx>rečne skladbe. V to vrsto 6tavim tudi te ravnokar izišle Železnikove dari-tvene pesmi. Skladatelj 6e je pri njih vidno potrudil in jih zložil z veliko skrbnostjo ter sklada-teljsko sposobnostjo. Iz vsake teh pesmi oz. skladb diha globok in iskren verski pa tudi močan glasben izraz, pa bodisi da v pesmi prevladuje bolj harmonična 6tran, bodisi da se 6kladbe gibljejo kontrapunktično. Marsikako mesto je zloženo čisto v Bachovem ali Regerjevem 6logu. Tudi po glas-beno-tehnični zamisli je v tej Železnikovi zbirki dokaj mikavnosti in upoštevanja vredne razlike. Ako dostavim še to, da so nam prav daritvene jjesmi danes izredno jx>trebne in dobrodošle, morem in moram te 6kladbe kot aktualne tudi v tem pogledu, prav toplo priporočati. St. P. — Novi vozni red »Ekspres« je izšel. Novi vozni red je stopil v veljavo dne 4. oktobra. Kakor običajno prinaša točne podatke o odhodih in prihodih vlakov na 51 progah v naši državi, številnih za na6 važnih progah v bližnjem inozemstvu. Nadalje vsebuje vozni red vseh avtobusnih podjetij v Sloveniji, ki je 6e6tavljen na jx>dlagi podatkov kr. banske uprave v Ljubljani. Končno prinaša tudi vozni red paroplovnih družb na našem morju. — Cena lični knjižici, kateri je priložena tudi karta prog, je 10 din. Dobi se povsod. — »DlSx samice. Opozarjamo naše cenjene čitatelje na današnji oglas firme »DIS«, domača industrija žarnic, ki razpisuje nagradni natečaj za najboljšo krilatico (geslo). — Kdor ima dobre in lepe zobe, se lahko smejo. Ali samo od sebe je to malokdaj. .. Usta in zobje se morajo varovati pred bakterijami, ki neprenehoma prihajajo v usta. Je-li to v resnici mogoče? Gotovo: samo po možnosti zjutraj in zvečer izpirati z ODOLOMl Učinek je trikraten: čist dali, sijajni zobje in varstvo pred prehladom. ODOL je idealno sredstvo za nego ust, ki vhaja v najskrivnejše dele ustne dupline ter preprečuje vrenje in gnilobo. Kdor dnevno uporablja ODOL, varuje svoje zdravje. tf^^k September—oktober ■BtcHR 10 dnevno zdravljenje ^Bpr 700 dinarjev VSE vračunano: stanovanje toaako prosta soba na izbiro) hrana (o vsaki restavracij! d la carte) 1 zdravniška pregleda, od zdravnika predpisane zdravilne ogljikove in mineralne kopel/i, velika analiza seči, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode Moderni komfor. Kavarna. Ton-kino. 300 sob (150 s tekočo vodo). Prospekte In navodila poSII/a Upraoa Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (prt Mariboru) za mešani KIII UHV3HM v i > »umu ■»."..j • . Martin Želcznik: Devet daritvenih pesmi I išani zboi. Odobril »kof. ordinariat v Ljub- » — vPutnilc« Ljubljana priredi dvodnevni avtobusni izlet v Trst od 10. do 11. t. m. Cena vožnje 120 din. — Informacije v biljetarnicah »Putnika«. — Zanimiva razstava, ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih iz MEZ prediva za ročna dela, v Mariboru, pivovarna Union, bela dvorana. Odprta od torka 5. oktobra do vključno petka, 8. oktobra 1937 dnevno od 10. do 18. nepretrgoma. Vstop prost! Ne prodaja se! OSEBNE — Večerni trnovski, tečaj na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska, c. št. 15, prične 7. oktobra (knjigovodstvo, računstvo, pisarniška dela, korespondenca, nemščina, stenografija, strojepisje). Vpisovanje še ves teden dopoldne, popoldne, zvečer do 8. ure. Brezplačni prospekti. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-losel grenčice«. _ Večerni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2-11 vpisuje in daje pojasnila dnevno. Začetek pouka 15, oktobra. Boleslavu Raku v slovo Pusto jc v moji duši in prazno. Slišal sem voljo Najvišjega, da je s svojo pravično roko odtegnil nam in presadil Tvoje mlado življenje v svoj sveti raj, kjer sc bolest in tugoba pozabi. Izpolnjena je pot Tvojega mladega poslanstva in ves mlad in ves bohoten, kot roža v jutranjem solncu in ves vdan v Gosjiodovo voljo si odšel. Brez slovesa, nisi nam stisnil roke in brez naročila. Mrtvo je v Mladinskem domu, mrtev je Tvoj dom. pusto in prazno je v naših dušah. Bolol Ali ne čuješ pritajene pesmi zvonov, ki plava nad mirnim delom mesta in se razbija tam nekje na pečinah? Ali nc čuješ joka mamice svojo in vidiš nas, ki sklonjenih glav, strti zremo negotovi bodočnosti v obraz? Nič odgovora! Strta so krila orlu, ki jih je komaj razprostrl, Tvoje telo bo prah in pepel, duša Tvoju pa je svatovsko veselo odhitela čez Kalvarijo novi zarji nasproti, po kateri je hrepenela in neskončno želela. Ne morem jiovedati, saj duša trpi! Pustil si nas same. toda vem, da boš z nami prosil Vsemogočnega za tisto, kar Ti je bilo najdražje, za svoj narod boš prosil in ljudi, za dobre in slabe, saj Gospod je usmiljen in odpušča. . ' Mi bomo pa hodili k Tebi Bolo k majhni novi gomili sredi ljubljanskega polja. Nihče nas nc bo videl, nihče čul, samo Večni bo slišal našo prisego: »Vztrajamo!« Bolo! Odšel si. toda šc si z nami, zato li dajemo k Tebi v grob besede, ki jih izreči in napisati človek nc more---sam jih čutiš. Slavko. Avtomobilska nesreča Vulired, 4. oktobra. Preteklo nedeljo zvečer jc napravil veselico / vinsko trgatvijo gostilničar Peter Kovač. Na veselico se je peljal tudi gostilničar in lesni trgovec iz Vulired« Anton Bolim, s pred kratkm kupljenim avtom. Pozno ponoči sc je vračal dobre volje domov z manjšo družbo. Blizu doma je izgubil oblast nnd volanom in avto je zdrčal po strmini v Vuhredški jiotok. Pri tem je dobil oče avtolnstnika težje jioskodbe, rln so ga morali peljati v bolnišnico, drugi so pa dobili lažje poškodbe. Karoserija se je močno pokvarila. Pred par dnevi je pa imel v isti hiši stanujoči trgovec Franc Lauko nesrečo z motornim kolesom. Poškodoval se jc na nogi. Ljubljana 1 Ciril-Mctodov zbor iz Zagreba. Velik koncert starosloveuskih pesmi starejše iu novejše dobe v ponedeljek, 11. t. m. v Unionu. Vstopnico pri blagajni kina v Unionu. 1 Sempetrski fantovski odsek zaradi Krekovih spominskih svečanosti danes nima sestanka. Člani naj se udeleže žalne komemoracije na pokopališču pri Sv. Križu, ki bo zvečer ob pol 6 in akademije v Unionu. Skupni odhod k Sv. Križu ob 5 izpred šempetrske cerkve. — Predsednik. 1 Fantovski odsek Šentjakobske prosvete sporoča, da napovedanega ustanovnega občnega zbora ne bo drevi zaradi spominskega večera 20 letnice dr. Krekove smrti Naprošajo se vsi člani in prijatelji odseka, da se kolikor mogoče v velikem številu udeleže poklonitve na grobu in spominskega večera v Unionu. 1 Razstava A. Černigoja. V Jakopičevem paviljonu je razstavil svoje slike in grafiko Černigoj iz Trsta, in sicer je nastopil takoj za »Neodvisnimi.« Mogoče je s tem začeta revia umetnikov, ki bo v času zimske sezone predstavila javnosti uspehe svojega dela, kakor jih na primer predstavijo sleherno leto v Zagrebu in tako vzgajajo javnost k umevanju in spoznavanju umetnosti, na drugi strani pa vzdržujejo stalno in živo vez s svojimi častilci in prijatelji. Tako je korist obojestranska, dana je možnost razpoznavanja in primerjanja med posameznimi umetniki, par privadi tudi širše sloje k željnemu pričakovanju priljubljenih umetnikov. Černigoj že dalj časa ni bil v Ljubljani s svojimi deli, pa je zanimivo ugotoviti njegov razvoj. Razstava bo odprta samo do nedelje, 10. t. m., in sicer vsak dan od 9. do 19. Ako želite kvalitetno blago za svoj plašč ali kostim, pridite izbirat vzorce, ki jih določa letošnja jesenska moda, v trgovino BRATA VLAJ, Wolfova ul.5 1 Kat. prosv. društvo v Sp. Šiški uprizori v nedeljo, 10. t. ni., ob 8 zvečer, v 6ani06tanski dvorani igro »Stilmondski župan«. 1 Fantovski krožek Kodeljevo. Odbor sporoča vse članom, naj se zbero danes popoldne ob 3. v Mladinskem domu na Kodeljevem zaradi pogreba pok. tovariša Boleslava Raka. 1 Nagla smrt v prenočišču. Včeraj ob pol 3. je bila obveščena policija, da leži v prenočišču pri Kajfežu v Florjanski ulici 4 neki mrlič. Truplo sta si ogledala policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Komisija je ugotovila, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi. Pokojnik je bil 44 letni trgovski potnik Janez Vencajz, doma iz Radovljice in pristojen v Kandijo pri Novem metu. Bil je samski. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k sv. Krištofu. 1 število dijakov na trgovski akademiji. Letos se je na trgovsko akademijo vpisalo v I. letnik 47 trgovskih akademikov, v II.a letnik 40, v Il.b 35, v III. letnik 47, v IV.a 37 in IV.b 35 akademikov. Vsek akademikov je 241. V abiturientski tečaj je vpisanih 59 dijakov. 1 Vse davčne zavezance opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani, da pravočasno poravnajo zapadle davčne obroke. Več je razvidno iz razglasa davčne uprave za mesto, ki je nabit na deski mestnega poglavarstva. 1 Nalivi močno ovirali razna dela. Trajni hudi nalivi 60 v torek in včeraj močno ovirali razna gradbena dela. Povsod na velikih stavbah je med nalivi delo počivalo. Končna regulacijska dela v Ljubljanici na Špici so zastala najmanj za 14 dni. Tudi včerajšnji trg, ki je drugače ob sredah izredno dobro obiskan in zaseden, je bil prav 6lab. Dovoz raznih potrebščin je bil skrčen do skrajne meje. Mnogo jc bilo sadja in tudi precej gob, ki so v ceni poskočile od 8 celo na 12 din kg, ko 60 bile prejšnji teden po 6 din kg. Včerajšnji mesečni živinski sejem je bil prav tako zelo slab zaradi deževja. 1 Ne prezrite velikega vokalnega koncerta Ciril-Melodovega zbora iz Zagreba, ki bo v ponedeljek, 11. t. m. v Unionu. I Esperantsko društvo »Zelena zvezda« otvori danes, 7, t. m. ob 20. na učiteljišču na Resljevi cesti tečaj esperanta za začetnike. Pridite vsi, ki se zanimate za mednarodni jezik! 1 Akademska Jadranska straža opozarja na svojo redno plesno vajo, ki se vrši danes ob 20. v Trgovskem domu. 1 Za uboge družine, ki jih podpira stolna Vin-cencijeva konferenca v Križankah, je darovala go spa Julijana Krošelj v Ljubljani znesek 400 din. Bog povrni stotero! 1 Trgovce in njih nameščence opozarjamo na večerni trgovski tečaj pri Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska c. št. 15. Zahtevajte brezplačne prospekte! 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leu6tek Resljeva cesta 1; mr. B.ihovec. Kongresni fr g 12 in inr. Komotar, Vič. Gledališče Drama. Začetek ob 20.: Četrtek, 7. oktobra; »Tarelkinova smrt,« Pre-mierski abonma. Opera. Začetek ob 20.: Četrtek, 7. oktobra: »La Boheme«. Red Četrtek. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi vse p, n. abonente, da poravnajo drugi obrok abonmaja do 14, t, m. J Švela: Poizvedovanja Izgubljen je bil zlat uhan z malini belini kamnom na poti iz Trnovega do Florjanske ulice Pošten najditelj sc naproša, da ga odda proti nagradi pri upravi »Slovenca«. Celje c Smrt ne prizanaia. Včeraj je zaspala v Go 6podu 5-letna hčerka mlinarja Hrovata Jožefa iz Tolstega pri Marijagradcu. Istega dne je Bog poklical k sebi 35-letncga zidarja Franca Karla iz Podgorja pri Braslovčah in Lavrenčak Nežo iz Pi-jevc pri Šmarju pri Jelšah. Vsi so umrli v celjski javni bolnišnici. c Šoferski izpiti bodo v sredo 13, t. m. ob pol 19. dopoldne na okrajnem načelstvu v Celju. Vsi ki nameravajo polagati šoferski izpit in vsi, k imajo motorna vozila in še nimajo šoferskega iz-pita, naj čimprej vložijo tozadevne prošnje na okrainem načelstvu v Celju. c »Matura« v celjskem jjledaliiču. V petek ob 20. bo ljubljanska drama uprizorila v celjskem gledališču Fodorjevo dramo »Matura«. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. Cene običajno. Maribor Drzni vlomilci pri belem dnevu Maribor, 6. oktobra. Drzni vlomilci, ki 60 svoječasno razburjali Maribor in so vlamljali v opoldanskih urah od 12. do 14, so zopet začeli s svojim nepoštenim delom. V Gosposki ulici je neznan storilec vdrl s ponarejenimi ključi v trgovino Platzer. V trgovino je prišel s ponarejenimi ključi. Odnesel je 1.160 din ter nato brez sledu izginil. Vlom so opazili ob 14. ter takoj obvestili policijo, ki je uvedla preiskavo. Daktiloskop sicer ni našel nobenih sledov, ker je vlomilec delal očividno z rokavicami. Vendar pa je ugotovljeno, da so morale biti vlomilcu razmere dobro znane. * m lz okoliške prosvete. Prosvetno društvo v Krčevini ima v nedeljo svoj mesečni sestanek. Ob 14. plačevanje članarine in pogrebnine, ob pol 15. poučno predavanje o življenju in delovanju A. M. Slomška. — Katoliško izobraževalno društvo v Ko-šakih ima v nedeljo svojo redno mesečno sejo ter plačevanje članarine in pogrebnine. m Poročili so se zadnje dni v Mariboru: Perkuš Alojz, tesar, in Marija Safran; Anton Žagar, kleparski pomočnik, iu Marija Marinč; Franc Wusser, sprevodnik v p., in Terezija Lužnic; Košir Matevž, tovarniški delavec, in Julijana Pinter; Škrabert Vinko in Elizabeta Bračič; Cvilak Ivan, trg. nastavljehec, in Vrečko Kristina; Vrabl Avgust, želar, in Purgaj Marija; Klojčnik Franc, zas. uradnik, in Kuhn Elizabeta; Bicman Albin, tkalski mojster, ic Nedon Ana; Lange.ršek Ciril, slikarski pomočnik, in Bezjak Štefka; Rep Rudolf, knjigoveški pomočnik, iu Rojko Frančiška; Fara-zia Franc, pletilr.i pomočnik, in Lungert Marija. Jfovoporočencem obilo sreče! m Cerkveni koncert o frančiškanski baziliki bo v petek zvečer. Posvečen je spominu pokojnega našega vladarja Aleksandra I. Imeli bomo priložnost slišati naše domače umetnike, violinistko gospo Faniko Brandlov'o, znanega umetnika na orglali Blažil Arniča iz Liubljane iu pevski zbor »Jadran«. Predprodaja vstopnic pri gospe Zlati Brišnik. m Posestne izpremembe. Prodali so: Zadružna gospodarska banka Vesnarjevo žago iu parcelo javni trgovski družbi Novak in Co. za 290.000 din; Alojzij Jevšenak Jakobu Krsniku hišo v Taborski ulici 9 za 149.000 din, Karoliua Prichau trgovcu Ivanu Pečarju del parcele v Vrbauovi ulici za 10.023 din, mariborska mestna občina Josipu Ilein-richu parcelo v Magdalenskem predsetju za 22.980 dinarjev in Leopoldu Homšaku parcelo istotam za 15.576 dinarjev. m Zdravniki in nameščenci OUZD so darovali mesto venca na grob primarija g. dr. Robiča znesek 313 din v fond protituberkulozne lige. m Mariborska dekleta! Drevi ob pol 8. se začne tridnevnica v kapelici sv. Frančiška v frančiškanskem samostanu. Pridite! m Manifestacijsko zborovanje bo ob 17 letnici koroškega plebiscita v nedeljo, dne 10. oktobra ob pol 11. v veliki dvorani Narodnega doma. Ob pol 12. bo v frančiškanski baziliki služba božja za slovenske fante in može, ki so leta 1919 dali svoje življenje za osvoboditev Koroške. m Klub lekarnarjev v Mariboru je imel v lovski sobi hotela »Orel« svoj V. redni letni občni zbor, na katerem je poročal predsednik mr. Ivan Vidmar o plodonosnem petletnem delu lekarnar-ske organizacije. V klubu so včlanjeni lekarnarji s vsega področja bivše mariborske oblasti. Klub je dosegel v tem razdobju lepe U3pehe. Predvsem.se lepo razvija lekarnarska zadruga, ki prinaša članom obilo gospodarskih koristi. Klub prireja strokovne sestanke in predavanja, izdal je Damaškovo predavanje o sodelovanju lekarnarjev v obrambi proti napadom s plini, podpiral je bolne tovariše, zbiral zdravila za deco v počitniških kolonijah, dosegel je zopetno upeljavo tedenskega turnusa v nočni službi ter je izposloval, da smejo lekarne prodajati zdravila državnim uradnikom in upokojencem s posebnim popustom. V novi odbor so bili izvoljeni _gg. mag. ph. Vidmar za predsednika, Orožen (Ptuj) za podpredsednika, Minarik za tajnika, Maver za blagajnika, za odbornike pa: Sa-vost, Albaneže, Posavec (Ptuj); namestniki: Traut-vetter (Orniož), Konig, Vavpot, Rems; preglednika Devide (Sv. Lenart v Slov. gor.) in Tonič (Ma-renberg). ni Lep uspeh Tujskoprometne zveze. Mariborska Tujskoprometna zveza je pristojna oblastva opetovano opozarjala na občutno škodo, ki jo trpi naš turizem zaradi predpisa, da je znižani turistični vizum za 10 din vezan na tridnevno bivanje v naši državi. Na prizadevanje Tujskoprometne zveze je zunanje ministrstvo sedaj vse omejitve glede izdajanja znižanega vizuma za Avstrijo in Italijo ukinilo. S to novo olajšavo se bo gotovo znatno dvignit izletniški promet, zlasti vveekend-promet iz Avstrije v naše kraje. m V visoki starosti 85 let je umrla v Stross-majerjevi ulici 26 zasebnica Alojzija Babič. v Naj počiva v miru! m Dr. Rudolf Lovrec zopet ordinira Slross-majerjeva ul. 8. Kranj Za knjigo »Šenčurski dogodki«, ki jo je izdalo letos Tiskovno društvo v Kranju, je zavladalo povsod veliko zanimanje. Knjiga opisuje vse ozadje dogodkov pred leti, ki so razburili ve6 slovenski narod. Knjigo lahko naroči vsakdo v Tiskovnem društvu v Kranju (za farno cerkvijo). Župnija Šmartno pri Kranju obhaja letos trojni jubilej, namreč 200-letnico posvečenja župne cerkve in podružnic v Stražišču in na Sv. Joštu. Za obletnico 6e bo župnija duhovno prenovila v 6v. misijonu, ki je že od 3. oktobra in bo še vključno do 10. oktobra. Sv. misijon vodijo misijonarji sv. Vincencija Pavelskega. Velika zunanja slovesnost pomembne obletnice pa bo v nedeljo 17. oktobra, za katero bomo spored pozneje objavili. Prosvetno društvo v Besnici bo priredilo v nedeljo 10. oktobra ob 3. popoldne na prostem poleg šole v Besnici igro »Divji lovec«. V slučaju slabega vremena bo igra v prostorih pri g. Štiheljnu. Cisti dobiček je namenjen za društveno dvorano. Novo pokopališče v Kranju. Ker dosedanje pokopališče v Kranju močno ovira razvoj mesta in jc sedaj že nekako v sredini mesta, zato se v Kranju že dalje časa vršijo pogajanja glede novega pokopališča v Kranju. Po dolgih pogajanjih, ki so se vršila na mestnem magistratu, so ee končno zedinili za zemljišče, ki je blizu mesta Kranj in vasi čirčič, Huj in Klanca, le Struževo bo imelo nekoliko daljšo pot. Zemljišče za novo pokopališče meri okrog 21.000 kvadratnih metrov in bo približno še enkrat večje ko 6taro. Vsi mrliški sprevodi iz mesta in Struževega bodo šli po Mestnem trgu in mimo župne cerkve po novem mostu čez Kokro, od koder bo lepa cesta na novo pokopališče in bo iz mesta lep sprehod na novi dom pokojnih. Kaj bo e starim pokopališčem, bodo od-iočiii pozneje. gospodarstvo v avgustu Narodna banka jc pravkar izdala 6voje mesečno poročilo za avgust leta 1937, iz katerega posnemamo najvažnejše podatke o razvoju našega gospodarstva: Borze: promet v efektih promet v devizah 1% inv. pos. vojna škoda 4% agrarji begi. obv. avg. 1930 julij 1937 avg. 1937 8 25 29 249 259 312 84.21 89.48 90.74 364.95 407.80 406.62 48.39 52.54 52.98 68.96 76.60 76.79 indeks na debelo rasti, proizv. živina in proizv. miner, proizv. indu6tr. proizv. Cene: Belgrad Zagreb Ljubljana Skoplje 66.0 60.8 62.6 80.8 67.6 n a drobno: 77.7 79.5 S3.2 84.7 73.7 71.5 65.5 88.1 76.3 85.6 82.6 85.6 89.5 75.3 74.5 66.1 88.1 78.0 85.9 83.2 85.8 90.3 Promet: •uatovor. vag. v tis. 145 152 163 rečna plovba t/km 72 87 87 tonaža prisp. ladij v tis. za julij 1936 in 1937 1. 953 2.294 — Te številke nam kažejo, da se gospodarska delavnost v naši državi še vedno giblje na znatno višji stojHiji kot je bila in da skoro vsi objavljeni indeksi še ne kažejo znakov popuščanja. Posebno se opaža letos vzgon cen, ki stalno naraščajo in 6ino dane6 že zopet na višini v cenah, kot smo jo zabeležili leta 1931. V avgustu je bil letos posebno opažen dvig cen rastlinskih proizvodov. Ce bi Narodna banka objavila še indeks ceu uvoznih in izvoznih proizvodov vse do zadnjega, bi videli, da še ni opaziti novih izprememb v dosedanjem ravnotežju med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov, kar je zelo važno za presojo možnosti nadaljnega razvoja našega gospodarstva. Dvigu cen na debelo 6lede tudi nadrobne cene, ki 6e letos gibljejo na znatno višjem nivoju kot lani, posebno v središču države, v Belgradu. Za tečaje državnih papirjev je značilno, da 6o se razmeroma ustalili na sedanji visoki stopnji, kar je zelo značilno za razvoj našega kapitalnega trga. Tudi vloge so znatno višje kot so bile lani in kažejo nagibnost k stalnemu naraščanju že od leta 1935 dalje. Kongres ribičev v Novem Sadu Osrednja zveza sladkovodnih ribiških zadrug in organizacij v Novem Sadu je priredila ob priliki novega ribiškega zakona kongres svojih včlanjenih organizacij, na katerega so prišli zastopniki iz Slovenije, savske, primorske, donavsko in moravske banovine. Kongres je vodil predsednik ing. Gjorgje Žakič, za častnega'predsednika pa je bil izvoljen prof. dr. Sinoša Stankovič. Kongresa se je udeležil tudi kmetijski minister gosp. Sveto-zar Stankovič. Na kongresu je bila sprejeta naslednja resolucija: X. kongres sladkovodnih ribičev izreka kr. vladi svojo zahvalo za novi ribiški zakon, za katerega so nadeja, da bo neprecenljive koristi za napredek sladkovodnega ribištva. Ker so pravilniki sestavni del zakona in deloma za ribištvo važnejši kot zakon sam, prosi kongres banske uprave, da takoj začno z izdelovanjem teh pravilnikov in da se pri tem poslužujejo mnenja praktičnih ribičev, odnosno posvetovalnega odbora, kamor morajo slednji tudi priti. mmgres apelira na kr. vlado, da v duhu odredb novega zakona pomaga do skrajne meje ribičem in ribiškemu gospodarstvu z največjim zui-žanjem prevoznih taks za ribe in ribje proizvode, posebno za one, ki služijo za prehrano. Pred izdajanjem koncesij industrijskim podjetjem za izkoriščanje in izpuščanje zajezenih voda in odpadnih voda v ribolovne vode je neobhodno potrebno v prvi vrsti ozirati se na mnenje ribiškega strokovnjaka-biologa, ki naj bi dal svoje merodajno mnenje, če so zavarovalni ukrepi zadostni. Za močnejši razvoj rakolova in izkoriščanje rakolovnih voda, istotako pa tudi za uspešnejše vnovčenje lova je neobhodno potrebno posvetiti lovu na rake in zaščiti rakov najresnejšo jiozor-nost, posebno pa je treba dati ugodnosti za prevoz rakov z železnico in pošto. Oblasti, ki imajo pravico kontrole po novem zakonu, naj najenergičnejše nastopajo proti nelegalnim ribičem. Kongres želi in priporoča vsem složno delo ribiških gospodarskih organizacij s športnimi ribiškimi združenji v interesu čim močnejšega pospeševanja ribištva. Končno prosi kongres ministra za kmetijstvo, da s svojimi organi podpira snovanje in razvoj ribiških organizacij. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 30. septembra kaže naslednje stanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. september): Aktiva: zlato v blagajnah 1.673.2 (+ 10.1), zlato v inozemstvu 31.03 (—0.1), skupna podlaga 1.704.2 (+ 10.0), devize izven podlage 712.3 (minus 13.9), kovani denar 349.5 (—25.77), posojila: menična 1.338.4 (+ 16.25), lombardna 251.1 (—0.04), skupno 1.589.5 (+ 16.2), prejšnji predujmi državi 1.652 (+0.2), razna aktiva 1.784.05 (+35.65). Pasiva . bankovci v obtoku 5.842.6 (plus 104.7), drž. terjatve 19.8 (—14.6), žiro 1.338.15 (—78.7), razni računi 998.74 (+ 30.2), skupno obveznosti po vidu 2.356.67 (— 63.1), razna pasiva 304.8 (- 18.84). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.199.26 (-1- 41.6), skupna podlaga s primom 2.189.9 (plus 12.8), od tega samo zlato v blagajnah s primom 2.150 (+ 12.95), skupno kritje 26.70 (26.68)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 26.22 (26.19)%. Izkaz kaže običajno obremenitev za ultimo. Obtok bankovcev je znatno narastel zaradi odtoka državnih in zasebnih naložb na žiru pri banki. Med aktivi se pozna povečanje zlatega zaklada, katerega je skoro kompenziral odtok deviz. Tudi menična posojila so znatneje narasla. Gospodarska književnost Jugoslavija v številkah. Osrednji tiskovni urad v Belgradu je izdal v francoščini knjižico »Jugoslavija v številkah 1937«. Knjižica prinaša v lepo urejenih tabelah najvažnejše statistične podatke iz našega gospodarskega in državnega življenja najnovejših podatkih, ki delno doslej 6ploh še niso bili objavljeni. Knjižica obsega 8 poglavij: splošne podatke, zemljepisne, narodnogospodarske, pravne, šolske, fizičnovzgojne, zdravstvene in tujbkopro metne. Priloženih je več kart. Ekonomija potrošnje. Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Belgradu je izdala kot 17. zvezek svoje zadružne knjižnice spis prof. trg. akademije v Zagrebu g. Šefkije Bubiča o ekonomiji potrošnje. Knjiga, 6pi6ana v srbohrvaščini, je eno prvih del na tem polju ter popisuje vprašanja po; trošnje v sodobnem gospodarstvu. Uvodno govori pisec o osnovi in ekonomiji sodobnega konzuma, nato o organizaciji konzumnega gospodarstva, velik del knjige pa je posvečen oanošajem zadružništva do potrošnje. Knjiga ima 288 strani, stane 60 din. Nemški diplomirani kmetovalci so letos spomladi priredili svoje prvo študijsko potovanje. To potovanje jih je peljalo skozi našo državo, o kateri je sedaj vodja poti min. svetnik dr. Kiunmer napisal daljši članek. Pisec popisuje dogodke na poti, kar ilustrirajo številne slike. Popis je izšel v glasilu državne zveze nemških diplomiranih kmetovalcev >l)iplomlandwirts z dne 15. avgusta. V isti številki popisuje gosp. Hans Dittmer iz Berlina jugoslovansko kmetijstvo, tudi s številnimi ilustracijami. ^ Modernizacija ceste Naklo—Brezje. Kr. ban-ska uprava razpisuje za sprameksiranjo državne ceste št. 2 od km 648.675 do 660 (Nakio—Brezje) I. licitacijo za 29. oktober 1937. Proračunska vsota 2,202.625 din. Nove izvozne kvote za les. Na konferenci v Stockholmu, o kateri smo že poročali, so bile določene tudi nove izvozne kvote za les, in sicer te-le (v standardih, vsak standard jc 4.67 kubičnih metrov): Finska 904.500, Rusija 855.500, švedska 738.500, Poljska 281.700, Avstrija 247.500, Romunija 221.400, Jugoslavija 151.200, Letonska 114.300 iu Češkoslovaška 86.400, skupno 3.6 milij. standardov. Za bodoči razvoj cen lesa na svetovnih tržiščih je najbolj meroda jna Anglija, katere izvozniki pa imajo znatne zaloge lesa. Zveza slovenskih zadrug je imela na koncu leta 1936 381 članic, kar pomeni v primeri s 1935 povečanje števila zadrug za 4. Zadruge se razdele sledeče (v oklepajih podal k i za 1935): kreditne 154 (150), nabavljalnein prodajne 29 (29). mlekarske 31 (31), živinorejske in pašniške 31 (32), kmetijsko strojne 19 (19), elektrarniške 24 (24), obrtniške 17 (17), vodovodne 16 (16), zavarovalne 6 (6), vinarske in sadjarske 6 (5). razne 48 (48). Bilanca Zveze za 1936 izkazuje zmanjšanje naložb zadrug pri Zvezi od 23.9 na 22.84, kreditov zadrugam od 26.64 na 26.6 milij. Rezerve in deleži dosegajo 1.33 (1.2) milijonov dinarjev. Vloge vseh zvezinih članic so znašale 1935 524.8 (1934 567.6), posojila pa 522.4 (585.46). lastna sredstva pa 65.9 (76.3) milij. din. Zadruge pridelovalcev bombaža. V strumi-škem okrožju sta bili ustanovljeni dvo novi zadrugi pridelovalcev bombaža: Okrajna kmetijska zadruga za proizvodnjo in predelavo bombaža v Dabilju in Zadruga za proizvodnjo in predelavo bombaža in svilenih kokonov v Bogdancih. Sejem v Litiji dne 4. oktobra. V ponedeljek je bil sejem v Litiji, ki je bil dobro obiskan. Prignali so 220 glav živine in 20 drobnice. Kupčija je bila zelo živalina. cene 60 bile za vole 1. vrste 5.50 do 6 diti za vole II. vrste 4.50 do 5.50 din. Titanit, d. d. za kemično industrijo v Karlovcu-Zagrebu izkazuje za 1936 s prenosom vred 1.8 (1.4) milij. din čistega dobička na glavnico 8.0 in bilančno vsoto 11.1 (10.7) milij. din. Borza Dne 6. oktobra 1937. Denar V zasebnem kliringu jo angleški funt ostal neizpremenjon na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.48—8.58, v Zagrebu na 8.405—8.505, v Belgradu na 8.4397—8.5397. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.10—30.10, v Belgradu 29.65—30.35. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 13.65 do 13.85, za konec decembra so beležili 13.36 do 13.56. V Zagrebu so beležili 13 605—13.805, za konec novembra 13.3o—13.55, za sredo decembra 13.335—18.535. V Belgradu so beležili 13.65—13.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1 milij. 110.109 dinarjev. Ljubljana — tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2395.41—2410.01 Berlin 100 mark............1738 02—1751.90 Bruselj 100 belg ...... 729.95— 735.02 Curib 100 frankov............996 45—1003.52 London 1 funt...... , 214.18— 216.23 Newyork 100 dolarjev .... 4299.76—4336.07 Pariz 100 frankov ...... 142.27— 143.71 Praga 100 kron ....... 151.73—152.83 Trst 100 lir................227.75— 230.83 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.30, London 21.5175, Newyork 434.50, Bruselj 73.25, Milan 22.93, Amsterdam 240.25, Berlin 174.50, Dunaj 79.85 (81.85), Stockholm 110.95, Oslo 108.125, Kopenbagen 96.05, Praga 15.23, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Ateue 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Ilelsing-fors 9.515, Buenos Aires 130.50. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 92.50—93, agrarji 52.50—54, vojna škoda promptna 111—414, begluške obveznico 76—77, 4% severni agrarji 51—53, S% Blerovo posojilo 93—94, 7% Blerovo posojilo 8*1.50—85.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, Trboveljska 240 blago. Zagreb. 7% investic. jx>sojilo 93—96, agrarji 53 denar, vojna škoda prompna 412—114, begluške obveznice 77 denar, dalm. agrarji 75 denar, 4% sev. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo pos. 92.50 do 94, 7% Blerovo posojilo 84—85, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101. — Delnice: Narodna banka 7.300 denar, Priv. agrarna banka 197 denar, Trboveljska 235 blago, Gutmann 50—50.25, Nar. šumeka 15 blago, Isis 30 blago, Sbdk. tovarna Berčkerek 650 blago. Osj. livarna 200 blago. Du-brovačka 425—140, Jadranska plovba 425 denar, Oceania 275 denar. Belgrad. 7% investic. posojilo 93.25 denar, agrarji 53.25 denar, vojna škoda promptna 411 do 412, begluške obveznico 77.50—78, dalm. agr. 75.60—77, 8% Blerovo posojilo 95 blago, 7% Bler. posojilo 84.75—85.50, 7% posojilo Drž. hip. banko 100 denar, 7% stab. posojilo 86.50—87. — Delnice: Narodna banka 7.100—7.600 (7.500), Priv. agrarna banka 201.50 denar. Dunaj. Zaradi neugodnih vesli iz inozemskih borz je bila tudi dunajska borza brez pravega raz-jioloženja in v slabi tendenci. V kulisi so iiili vsi tečaji pod včerajšnjimi tečaji, večje izgube izkazujejo Alpina, Rima in Scmperit. Tudi v za-gradi so bili tečaji nižji, v večji meri so oslabeli nekateri rudarski, kovinski in papirni papirji. Beležili so: Donavsko-savsko-jadranska obligacija 62.08, avstrijske stavbne srečice iz leta 1926 18, delnice: Creditanstal-Bankverein 270, Donav-sko-eavsko-jadranska 20, Graz-Koflach 27.20, Steg 27.52, Steweag 28.60, Magnesit 91, Trboveljska 27.50, Alpina 47.25, Rima Murany 88.50, Steyr-Daimler-Puch 229.50, Leykam 75, Semperit 80.25. Hmelj Žalec, 6. oktobra 1937. Zanimanje za letošnji pridelek hmelja traja dalje, četudi je več povpraševanja zaenkrat le za cenejšo blago. Ceno so ostale v glavnem neizpre-menjene, veudar so za boljše in najboljšo blage le bolj nominalne. Zatec, 6. oktobra 1937. Na tržišču zanimanje za letošnji zateški pridelek trnja dalje iu se plačuje po 12—20 Kč, t. j. 18—30 din za kg. Živina Ljubljanski sejem 6. oktobra. Današnji sejem je bil slab zaradi neugodnega vremena. Prignanih je bilo (v oklepajiii število prodanih glav): 56 (20) konj, 49 (20) volov, 34 (9) krov, 18 (14) telet, 9 (4) prašičev in 197 (47) prašičkov za rejo. Cene 60 bile iste kot na prejšnjem sejmu: voli I. vrste 5.50—6, II. vrste 4.75—5.25, III. vrste 4—4.50, krave debele 4—5.50, klobasarico 2.50 do 3.50, teleta 7—8, prašiči 5.50—7 din za kg žive teže, jirašički za rejo 140—240 din komad, konji po kakovosti 400—3500 din za komad. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tedenca neizpremenjena. — Promet srednji. Sejmsha in tržna poročita CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE v Kranju 4. oktobra 15)87 Voli I. vrste 6.50 din za kg, voli II. veste 5.50, voli III. veste 5, telice I. veste 6.50, telico II. veste 5.50, telice III. vrsto 5, krave 1. veslo 5.50, krave II. vrete 5, krave III. vrste 4.50, teleta I. vrsto 8.50, teleta II. vrste 7, prašiči špeharji 9, prašiči pršutaTji 8, goveje meso L, prednji del 10, zadnji del 12, govejo meso II., prednji del 8, zadnji del 12, goveje meso III., prednji del 7, zadnji del 9, svinjina 16, svinjska mast 18, slanina suha 18—20, čisti med 24, neprana volna 24, oprana volna 32 za 1 kg. — Govejo surovo kožo 14 din kg, telečje surovo kože 16 din kg, svinjsko surove kože 9 din kg, mleko 1.50—2 din za liter, finejše kvalitetno vino 16 din liter, Navadno vino 10 din liter. — Pšenica 220—250 din za 100 kg, ječmen 215, rž 220, oves 160, koruza 145, fižol 200—250, krompir 75, lucerna 2000, seno 60—65, slama 50, jabolka I. vrsto -100, II. vrste 300, III. vrste 250, hruške I. vrste 500, II. vrste 400, 111. vrsto 300, češplje (suhe) I. vrste 1000, II. vrsto 900, III. vrste 800, pšenična moka 350, koruzna moka 250 din za 100 kg. CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE v Brcžicah 1. oktobra 1937. Voli I. vrste 6.50 din za 1 kg, voli II. vrsto 5.50, voli III. vrete 5, telice L vrste 0, telice 11. vrste 5, telice III. vrste 4, krave I. vrste 5.50, krave II. vrste 4.50, krave III. vrste 3, teleta 1. vrste 6.50, II. vrste 5.50, prašiči špeharji 8.50, [irašiči pršutarji 7, govedina I. vrste 12, II. vrsto 10, svinjina 14, svinjska mast 20, slanina 15, čisti med 16 din za 1 kg. — Goveje surove kože 8 din za 1 kg, telečje surove kože 10, svinjske surovo kože 3 din za kg; Mleko 1.50 din za jiter, vinski mošt iz navadnih vrst grozdja 4, finejše kvalitetno vino 7, navadno vino 5.50 din za liter. — Pšenica 170 din za 100 kg, ječmen 130. rž 170, oves 150, koruza 130, fižol 200, krompir 75, lucerna 60, seno 40, slama 25, jabolka L vrste 200, II. vrsto 150, III. vrste 1000, hruške L vrste 250, II. vrste 200, III. vrste 100 din za 100 kg. — Za Jogličev akademski dom so darovali: Dr. Ivan Slokar, Ljubljana, 2000 din (kot dobrotni član). — Okrajna hranilnica Slovenjgradec, 500 dinarjev. — Dr. Fr. Jerč, prof. Št. Vid nad Ljubljano, 50 din. — Matej Tavčar, župnik, Poljano nad Škofjo Loko, 20 din. — Župnik, Sv. Jederl, 25 din. — Jože Jagodic, ravnatelj, Ljubljana, 50 din. — Dr. Matelič A., fin. svetnik, Skoplje, 100 din. — Dr. Fr. Debevec, Ljubljana, 50 din. — Klemene P., Črnomelj, 100 din. — Dr. Hanželio R., Celje, Opatija, 100 din. — K. Cerin, inful. prošt, Novo mesto, 100 din. — Župni urad, Dovje, 20 din. — M. U. dr. Fr. Klar, banov, zdravnik, Dolnja Lendava, 100 din. — Dr. A. Ramšak, zdravnik, Črna pri Prcvaljah, 100 din. — Dr. Schrott J., zdravnik, Ljubljana, 50 din. — Dr. J. Kamušič, advokat, Ljubljana, 100 din. — Klub železničarjev JRZ, Rogatec, 100 din. — M. U. dr. Ivan Oblak, zobozdravnik, Ljubljana, 50 din. — Ivan Avsenek, Ljubljana, 200 din. — Dr. J. Golias, Bled, Trieslc, 100 din. — Vsem darovalcem se iskreno zahvalju-jemol Prosimo vse, ki morejo in jim je pri srcu naša velika socialna ustanova, naj k dograditvi tega Jegličevega spomenika doprinesejo svoj dar. Pošiljajte na naslov: Hranilnica dravske banovine, Ljubljana. — Akcija za Jegličev akad. dom. Kulturni obzornik Zagrebško pismo Med najboljša dela, kar jih je doslej izšlo v »Savremeni knjižnici«, ki jo že drugo leto z Ie-jjim uspehom izdaja Matica Hrvatska, moremo šteti Mihaličevo zbirko novel »Knjiga o Mlakam i drugima< (knjiga 8., str. 180) in pa Kozarčaninov roman »Sam čovjek* (knjiga 9., str. 267). Svojevrstno delo so tudi »Moderni engleslei eseji«, ki so izšli kot 7. knjiga iste zbirke (str. 223). Te eseje, kateri nudijo literarno izobraženemu bralcu izreden užitek, je vzorno prevedel iu opremil z lepim uvodom dr. Vinko Kriškovič, eden prvih hrvaških esejistov, ki se že blizu pol stoletja bavi z angleško kulturno in literarno zgodovino ter je izdal že lepo kopico knjig in študij s tega področja, razen tega pa še dve knjigi klasičnih komentarjev Shakespearjevih dram. Toda o dr. Kriškoviču bo treba kdaj posebej spregovoriti, zlasti še zaradi njegovega silno aktualnega eseja »V svetu para-dok&dv*, ki je letošnje poletje izšel v Matični Mali knjižnici: (zv. 9., str. 104) in kaže Kriško-viča tudi kot prvovrstnega misleca in stilista. Stjepan Mihalič in Ivo Kozarčanin pripadata onemu delu hrvaških mlajših pisateljev, ki se zadnjih deset let vedno bolj uveljavljajo in bodo kmalu glavni in edini predstavniki brv. lepe knjige. Mihalič je začel z novelo in dozdaj izdal že nekaj zbirk novel, ki dokazujejo lep napredek, Kozarčanin pa se razen v noveli javlja tudi v pesmi, eseju in kritiki, zadnji čas pa se je z vso intenzivnostjo posvetil romanu in rodil že prav razveseljive sadove: roman Tudja žena«: (ocenjen v -Slovencu 2. aprila 1937) in sedaj roman »Sam čovjek*, ki z novelami »Mati čeka« tvorita prozni ciklus tLjudi«. Mihaličeva --Knjiga o Mlakaru i drugima* prinaša pet novel, ki so nastalo med L 1933. do 1936. iu so bile. nekatere že objavljene. Dasi so te novele kvantitativno zelo različne, vendar jih veže enaka miselna uglašenost, ki povsod izzveni v pogumno obtožbo lažnivega domoljubja, nedoslednosti in hinavščine v vseh slojih naroda. Cankar je tako močvirnato gnilobo imenoval Šentflorijan-sko dolino, tukaj jia je Jazbečevo polno Mlakarjev, Bačanov, Marakov, Bradačev, Ciudričev, Lipajev in Kupčincev, ki pod lažno obrazino domoljubja stiskajo in izžemajo ubogega kmeta. Človek bi res obupal v tej »prekleti žabji mlakk (106). odkoder skoraj ni videti zarje pravičnejših in lepših dni. Toda že prihaja novi rod izobražencev (učitelji Opalički, Cerovac in Pogledičeva, študent Tomo Mlakar in odv. kcncipijent dr. V. Bor), ki je izšel iz tega zatiranega naroda in mu hoče prinesti pravice, poštenja in osvobojenja. Zemljo naj dobi oni, ki z njo in za njo živi, ne pa lahkoživi mag-nat, ki meni, da je zemlja vlačuga (str. 68). Sklepna »Novela o Medvjedima*-, ki žal ni dozorela, je napisana čisto v smislu ideologije bratov Radičev in sedanjega brv. kmečko-narodnega gibanja, češ, da v to gibanje ne spadajo šolani in pogospodeni kmetje, ki niso samo pozabili vasi in kmečkih tegob, marveč celo zaničujejo in sovražijo vse, kar je kmečkega. Proti odvetniku dr. Kupčineu, ki hoče biti med prvaki one stranke, katera ima na programu izboljšanje življenjskih razmer hrv. kmeta — kot odvetnik pa hujska kmeta proti kmetu, da se tožarijo in on iz njihovih krvavih žuljev zida vile, se dvigne njegov koncipijent dr Vuk Bor, nosilec nove miselnosti o razmerju med kmetom in izobražencem. Dr. Bor je sin akeesista ki jo v mladih letih kol orožnik pretepal svobodoljubne Hrvate, pozneje pa kot brezsrčen davčni iztirjovalec rubil iu skubil brezjiravnega kmeta. To očetovo početje se je pri-gnusilo sinu, da je vstal zoper »državotvornegat očeta in odločno stopil na slran zatiranih. V začetku, v prvih dveh novelah, pisatelj še ni dovolj jasen, marsikaj še ni dozorelo in izkristalizirano. vendar je že čutili roko močnega umetnika, ki v naslednjih novelah prihaja vedno bolj do veljave. Najdaljša in najmočnejša je novela »Badnjak u Jazavčarima«, kjer je glavna oseba pijavka Mlakar, po katerem nosi naslov cela zbirka. To je prava mojstrovina z zelo močnimi detalji (n. pr. ono Zugčevo pripovedovanje v Pi-škorjovi gostilni) in daje Mihaliču prostor ob Slavku Kolarju in drugih najboljših hrv. novelistih. Mihalič resno jemlje svoje umetniško delo, vendar se bo moral še čistiti, koncentrirati in olresti še zlasti Krleževega vpliva, ki ga dostikrat zavede v patos in deklamacijo (čudno je, kako danes skoraj vsi pisatelji zahajajo v patos!). Šele ko se bo popolnoma osamosvojil, izčistil in poglobil, lahko upa. da bo dosegel ono popolnost, ki jo s svojim talentom moro doseči. Tudi Kozarčaninov roman »Sam čovjek« je protest umetnika zoper današnjo življenjsko zlaganost in licemerstvo, obtožba razočaranega človeka zoper vse obliko prostaštva, katero sc rafi-nirano skriva pod plaščem gnile civilizacije in trhlih zakonov. Ta »martirij človeka brezdomca in siromaka v ozkih okvirjih naše žalostne, jalove stvarnosti« (str. 267) nam riše ves »groteskni, fantastični in pisani, večinoma sivi in neveseli konglomerata današnjega življenja, kakor se razvija po zakotnih predmestnih gostilnah in beznicah, po podstrešnih in kletnih stanovanjih, ki zastrupljajo človeku dušo in telo. Kozarčanin je razdelil svoj roman v dva dela z avtobiografskim uvodnim (Nočni dijalog) in sklepnim akordom (Sam čovjek). V prvem, krajšem delu, riše svojo »mračno mladost*, ki jo je lueživel ob skrbni in dobri materi in mrkem, skopem in sebičnem očetu (trgovcu). Tukaj je Kozarčanin postavil prelep spomenik svoji trpeči materi. Ob materini smrti je začel dvomili v očeta, ki je zelo surovo ravnal z rahločutno materjo in bil deloma kriv njene prezgodnje smrti. Oče, mu je prvi zastrupil življenje! Druga mu je zagrenila življenje mačeha, mlada, razsipna in razvratna žena, ki jo je oče po materini smrti privede! v hišo, da je uničila dom, očeta in sebe. Tretji, ki je prilil strupa v kupo ujegovega življenja, je bil cinični profesor zgodovine, kateri ga jo s pravim sadizmom trpinčil in njegove zadrege smešil pred vsem razredom. Šolo je občutil kot breme, ki ga je ob pomanjkanju in gladovanju še bolj dtišilo. Sam je bil v šoli, sam izven šole, sam med šolskim letom in sam med počitnicami. Enako odbijanje in razočaranje je našel na univerzi, ki je ni dokončni. Zadnje razočaranje pa mu je zadala žeua, s katero se je poročil, pa so mu je izneverila. Med njima je rasla vedno večja in vedno strahotnejša praznina, ki se jo stopnjevala do umora žene in njenega zapeljivca. Tako jc ostal Valentin, skozi katerega govori pisatelj, znova sam na svetu: »Jaz sem sam človek, kateremu so vzeli vse, kar jo imel! Zastrupili so me in mi dvignili roko z nožem. Jaz sem sam človek, ki od nikogar ničesar ne zahteva in ki nikogar ne potrebuje. Najsrečnejši bom, ko nikogar od vas več ne bom videl, ko bom ostal sam s seboj in s svojim življenjem, ki je še edino, kar imam. Prosim vas, prizanesite mi, ker dalje no morem, ne morem .. (str. 16). Kakor pri Mihaliču, tako moramo tudi pri Kozarčaninu opaziti močan vpliv Krleže, ki se kaže posebej v mnogem praznem besedovanju in naštevanju nesmiselnih atributov, še bolj pa v sivem in mračnem tonu, ki se kakor slrupena megla vleče skozi vse delo. Zopet pa jo treba priznati, da sc Kozarčanin vedno z večjim uspehom trudi za svoj lastni izraz in slog, da mu je karakteri-zacija oseb vedno bolj plastična in risanje zgoščeno ter nazorno. Nekateri značaji in prizori nas spominjajo še na Dostojevskega in Reymonta (vrnitev mačehe sir. 95—98), kar pa ni treba razumeti kot posnemanje, saj je na drugi strani tudi mnogo črt in barv, kakršne najdemo v Cankarjevih t Podobah iz sanje. Želeti bi bilo samo malo več idejne jasnosti, pa bi bilo to delo Se močnejša in trajnejša podoba bridko sedanjosti, -»ko izpod sivega neba neprenehoma sneži, na vsakem razpotju pa namesto kažipotu visi razpel človek in gleda trudnega popotnika, ki hiti za srečo...« Gregorič Jože, Nemško vojno ladjo »Friderik Veliki« so pri Scapa Flowu med svetovno vojno sami Nemci potopili, a dvignila jo je zdai neka angleška tvrdka za kovinsko industrijo. .Jeklo in druge kovine ladje bodo Angleži uporabili ■/.» lastno brodovje. Na sliki jc vojna ladja »Friderik Veliki«, ki jo v Rosythu na Škotskem razdirajo. Številna odlikovanja za brezbožnike Osrednji svet bojujočih sc brezbožnikov je poslal sovjetski vladi prošnjo, naj vlada — v času jubilejnih slavnosti ob 20 letnici sovjetske unije — počasti 200 vodilnih osebnosti mednarodnega orez-božniškega gibanja z »Leninovim redom«. Za odlikovanja so predlagani: Jaroslavski, Dimitrov, Lukačevski in Amozov. Med kandidati za ta red so še poljski, češki, belgijski, ameriški, angleški, japonski in kitajski brezbozniki. ki so zaeno komunisti. Podelitev odlikovanj bodo v Kremlju slovesno obhajali. Takrat bo predsednik svčta ljudskih komisarjev, Kalinin, razdelil odlikovanja. Grški prestolonaslednik Pavel Častni korporal? Mussolini je Hitlerja imenoval za častnega kor-jjorala. Korporal je šarža, predstojnik, ki vodi majhno število vojakov. Naj>oleon 6e je kot cesar imenoval »častni korporal«- in to ime je radi 6voje preprostosti posebno počeščenje. Italija je potem prevzela ta svojski naslov. Viktor Emanuel II. je imel ta pridevek. Podelili so ga tudi Mussoliniju in še nekaterim izredno zaslužnim Italijanom. Hitler je prvi inozemec, ki je bil imenovan za častnega korporala. 3 Za smeh »Krasno jesensko vreme, ali ne?« — »Ali 6te znoreli?« — »Kaj pa še! Lekarnar 6em!« Predavatelj: »Dostikrat so majhne stvari, ki nas bolj razburjajo kot velike.« Kocjan (iz ozadja): »To bo pa res, gospod, mene na primer že zelo razburi, če mi natakarica prinese prav majhno klobaso.« »Ab si bil pri 60sedu?« »Včeraj. Pomisli, znorel je!« »Bog pomagaj! Prav zares znorel?« »Zares. Zmedeno govori in besni.« »No, kaj pa zdaj?« »Skušal sem pametno govoriti z njim in mr dopovedati, da mi jo še 100 dinarjev dolžan.r. >Pa jih je dal?« »Kaj še! Tako nor na še ni! « Elastični sedeži za ventile Poizkuse z elastičnimi sedeži za ventile so izvršile delavnice amerikanskh tovarn Etbyl-gasoline in Wright-Aeronautice. Izpušni ventili motorjev so vedno izpostavljeni visokim temperaturam izpušnih plinov, so neprestano v ognju, ki ima zelo visoko temperaturo. Kljub temu, da se uporablja za take ventile in njih sedeže jeklo posebne vrste, »zgorijo« prej ali slej na ploskvah, kjer 6e stikajo. Posledica tega je, da je zatemnitev vedno slabša. To 6e dogaja pri eksplozijskih motorjih vseh vrst, celo pri težkih, stabilnih eksplozijskih motorjih s širokimi izpušnimi ventili. Tej napaki od pomore konstrukcija novega sedeža, ki jo kaže naša slika. Sedež se pri udarcu ventila nekoliko vda. Zato ploskvi, ki se stikata manj trpita. Poizkusi so pokazali, da ventil in sedež na stičnih ploskvah pri taki izdelavi ne »izgo-rita«. Ventil je bil izdelan iz krom-niklovega jekla. Stoj, če pride letalo! — Letališče v Glendalu v Kaliforniji je tako blizu ceste za avtomobile, da so morali postaviti svarilno tablo, ker letalo spočetka tako nizko vzleti, da so avtomobili v nevarnosti •Japonska pehota prodira naprej. Pa še ameriški slikar! Ljubi Bog, koliko jih je že pred njim joskušalo izvesti ta blazni načrt, da bi paro uporabili pri brodarstvu! Samo če človek pomisli: para! — Zdaj pa ti pride neki Fulton, nemirni človek, ki je danes to, jutri ono, pa vrže čopič iz rok. preplava ocean in se hoče pomešati med učenjake in kaj novega povedati velikim možem, ki se vse življenje bavijo samo z vedo! Kakšna domišljavost! Nikoli bi ne prišli na obrežje Seine, če bi jim ne bi! ukazal Napoleon. Napoleon, ki ga je ameriški poslanik Livingstone opozoril na Fultona. ki je bil v Parizu že kazal posrečene poskuse s torpedi Ladje na paro! Imj>erator 6e je bil zaprl v svoj kabinet in je več ur dolgo tuhtal, ko je bil zaslišal čudovito vest: ladje na paro! — Kako je je bilo to važno zanj, za Francijo, za Anglijo! »Neomejeno bi zavladal morju, 6lava Francije na Na pariško svetovno razstavo šc zmeraj prihajajo goste ljudske trume. — Slika jc posneta k letala. Grozotna žetev smrti Nemška princesa Friderika, hči zeta bivšega nemškega cesarja, ki se je poročila z grškim prestolonaslednikom Pavlom Znanost Nedavno ie v Nottinghamu zborovala »Britska družba«. Med povabljenimi gosti je bil tudi jezuit Henry Gill iz Dublina. Angleški Ii6ti hvalijo njegov govor, ki je obravnaval razmerje med znanostjo in vero. »Moderni čas,« je dejal slavni jezuit, »ima to značilnost, da izjavljajo neizobraženi in napol izobraženi demagogi, da človeku ni treba Boga. Nezreli akademiki in nezreli govorniki in pisatelji mislijo, da se proslavijo s tem, če se norčujejo iz Stvarnika. Na drugi strani pa veliki znanstveniki, ki 6o vse svoje življenje posvetili znanosti, kakor Newton, Medel. Lord Kelvin, Rontgen, Marconi in drugi, izf>ovedujejo vero v edinega Boga in pri- in vera znavajo poirebo Stvarnika. Navedel bom le besede Lorda Kelvina, ki je dejal: ,Ne boj se biti svobodo-mi6lec. Zakaj, če močno pomisliš, te bo znanost prisilila, da boš veroval v Boga, ki je izvor vse vere. Spoznal boš, da znanstvo veri ni sovražno, ampak da jo še pospešuje.' Celo Darvin, ki o njem večkrat napačno trdijo, da izključuje 6tvariteljsko zamisel Stvarnika, je zapisal: ,Nekaj veličastnega je to novo življenje, ki ga je prvotno vdihnil Stvarnik nekaterim oblikam ali pa eni 6ami in to v času, ko je nastopil ta planet 6vojo pot po trdno začrtanih gravitetnih zakonih. Iz te tako preproste praoblike so se razvijale in se še nenehoma razvijajo najlepše in najčudovitejše oblike'«. Kakor poroča »Agence d' Informations de l' Orient« iz Moskve, je v koncentracijskih taboriščih na Solovki radi pomanjkljive prehrane izbruhnila epidemija legarja, ki mu je doslej (-odleglo več ko 2000 jetnikov. Zlasti se je bolezen razširila v »taborišču popov«. V tem taborišču je več ko 900 duhovnikov; to število pa se je v poslednjih tednih radi umrljivosti močno zmanjšalo. Umrl je ondi — nekako pred dvema tednoma — tudi bivši škof saratovski, Poltorackij. — Ker so taborišča skozi in 6kozi zanemarjena in je tudi premalo zdravilnih sredstev in je slaba in nezadostna hrana, zato nima pobijanje legarja v taboriščih nobenega uspeha. Nove črpalke za olje Angleži so iznašli novo črpalko za olje, ki daje do 36 litrov olja na minuto in proizvaja pritisk do 70 kg na kvadratni centimeter. Konstruirana je lako. da so kovinske ploskve dotikajo samo v leža-jih. Zato je trenje reducirano na minimum. Črpalka se lahko rabi tudi kot motor, ki ga poganja stisnjena tekočina. Kot motor in kot črpalka se lahko vrti v obeh smereh. Nova iznajdba bo izvrstno služila za hidravlični pogon oklopni h stolpov, za pogon loput za pristajanje pri velikih avionih, za pogon najrazličnejših hidravličnih naprav itd. sil in ga te zgradil v družbi londonske tvrdke Boulton in Watt. Ladjedelec ni bil prav nič zavzet za Fultonov predlog, vendar ie čez več časa privolil. Fulton je štiri dni živel v smrtnem 6trahu; štiri dni ni jedel, štiri noči nič spal in ko je prišel dan, ko so spustili ladjo v morje, ga je tresla mrzlica. . Ladja 6e je začela počasi gibati, množica ob morju se ni upala niti dihati. Fulton je bil bled ko zid, kakor je zapisal neki tedanji opazovalec. »Clermont« ie polzela po valovih Hudsona, oddaljevala se je bolj in bolj in je izginila izpred oči vzklikajoče množice. Cez 32 ur je ladja brez kakih nezgod srečno pristala v Albanyu. Ladja se je peljala 32 ui in je napravila pot 200 km. — Dve sto kilometrov v 32 urah — seveda se dandanes smehljamo, ko to beremo, a jozabiti ne 6tnemo, da je bil takrat ta uspeh zmagoslavje človeškega duha, da so ga proslavljali kot veličastno Fultonovo zmago. Strojni ravnatelj Po usjieli vožnji 6 parnikom so ustanovili redni osebni promet po Hudsonu. Razne paro-brodne družbe 60 kar čez noč ustanovili in čez pet let so v Združenih ameriških državah po V6eh velikih rekah vozili parniki; bilo jih je že 50. Po svoji zmagi pri Albanyu je Fulton predlagal vladi Bavarske, naj uvede po Donavi vožnjo s parniki. Toda strojni ravnatelj J. Baader, ki 60 mu dali Fultonov načrt v presojo, je 6toril isto napako. kakor so jo zagrešili pred štirimi leti znanstveni gospodje Napoleonovega spremstva. V svojem dopisu z dne 3I. marca 1810 je Baader zapisal, da je parnik »popolnoma brezpomembna iznajdba«. Slikar je izumil parnih Prva vožnja pred 130 leti ,, Brezpomembna iznajdba!4' Pred 130 leti 60 spustili v morje parnik »Clermont«. Ladjo na p»aro je iznašel ameriški slikar Robert Fulton. Prva vožnja je bila od Njujorka v 200 km oddaljeni Albany Hudson. S tem 6i je nova iznajdba, ladja na paro ah parnik, po toliko nesrečnih poskusih vendarle utrla pot v zgodovino človeštva, katerega 6i v poslednjih 130 letih brez parnika ne moreno misliti. Dne 9. avgusta 1803 je stala na bregu Seine gruča moških. Sredi njih je bil Korzičan, pri čigar imenu je vzdrhtelo polovico sveta. Cesar se je pogovarjal z družbo, 6 slavnimi strokovnjaki in znanstveniki tiste dobe, z modrimi in preiskušenimi gospodi, ki jih je bil sklical semkaj, da vidijo nekaj nenavadnega. Učeni gospodje 60 se kaj posmehljivo držali, toliko da se niso smejali vpričo cesarja, saj so bili trdno prepričani, da se bo poskus tistega ončga — kako se že piše? — tistega Roberta Fultona ponesrečil. Parnik! Ladja na paro! Kdo bi se ne smejal! Kakšna trapasta zamisel! morju, konec Anglije! Kaki mogočni armadi s parniki bi angleško brodovje ne bilo ko6.« To so bile cesarjeve sanje in te sanje naj bi 6e bile tistega dne — 9. avgusta 1803 — izpolnile? Ni6o 6e izpolnile. Fultonov parnik je pač šel naprej, vendar je bila to prekratka pot: malce po reki navzgor, nato navzdol — pa konec. Parnik je umolknil; strahotna tišina je bila v njem, ni se zganil. Učenjaki in modri gospodje 6o smehljaje se pogledali drug drugega: Saj stno vedeli! Ladje na paro — kakšna zmota! Soglasno so izjavili, da je to 6ploh neizvedljivo. Cesar se je razočaran obrnil. Od tega dne dalje noče poznati nobenega Fultona več. Iz-najditelj se je ves strt odj>eljal v domovino. Igre je konec? Bor se nadaliuh Ali je bilo igre res konec? Fulton je kmalu pozabil na zaušnico, ki jo je dobil od znanstvenikov. Ni odnehal. Slišal je, da gradi Amerika novo ladjo — »Clermont«. Na »Clermont« je hote! spraviti 6voj parni 6troj, ki je imel 20 konjskih K šolski anketi s Torej kaj •..? IX. Noka.j bora napisal. Čeprav samo zu to, da bodo visoki gospodje gledali s posmehom in zu-uičevanjem na modrost nižjih stanov. T11 če tudi no spadam ne med šolnike profesorje in ne med starše davkoplačevalec. Torej, če tudi nu šolsko vprašanje gledam le tnko bol j od strani. Najprvo nekaj splošnega. Vsepovsod vlada po naših šolah velika zmeda. Saj niti vsi ne vedo, kdaj uaj bo prav za prav šoiska mašu za začetek šolskega leta. Ali 1., 2., ali 5. septembra? Pri srednjih šolah istu zmeda? ')., 10., 11. ali na 12._ septembra. Naj se enkrat točno določi, kdaj naj bo začeta služba božja. Za ljudske šole bi bil najprimernejši dan šesti september, kraljev rojstni dan. Zu srednje šole pa vzemimo za vse en duu: 15. september. To naj se točno določi rccimo vsaj za'dobo desetih let. Druga zmeda jo praznovanje raznih spominskih dni. Lani je bilo. Vse šole sO stale pred velikim vprašanjem, kaj bo z obletnico po tkralju Aleksandru. Belgrad je pa lepo molčal in šele v zadnjem hipu brzojavno odločil, naj se vrši slovesna komemo-raeija. Oddaljeni kraji so to vest gotovo dobili prepozno. Gospodje tam doli pri zelenili mizah: čemu taka površnost in brezbrižnost! Vi hočetci naj bo vzgoja patriotičnu, sami pa tako delate! Veste, mladina tudi vidi iu čuti in sodi in sklepa. Veliko zmede delajo prestave učiteljskega in profesorskega osebja. Čas bi že bil, da se vse to in take prestave urede med počitnicami. In res že med počitnicami, ne sumo v postavi in na papirju. Med šolskim letom naj sc vrše prestave le v skrajno nujni potrebi: čc umrje kaka učna moč, čc kdo oboli itd. No pa. kadar se to poljubi kateremukoli šefu tam doli na Belgrajskcm. Tako se pa leto za lc.tom ponavlja ista neprijetna pesem: začetek šole jc tu. učnih moči pa ni ali so šele na potu v svoje službeno mesto. Mine mesec, mineta dva, pa šc ni rednega šolskega pouka. Kdo no j nosi škodo radi te in take malomarnosti! Seveda bo kdo rekel: To je naravnost nemogoče! Država jc prevelika iu ni v močeh prosvetne oblasti, da bi mogla med počitnicami urediti vse neštevilne prestave. Gospodje! Kar javno povejte, ali ni ta izjava naravuost prekletstvo našega nesrečnega centralizma. Če ni mogoče in ker res ni mogoče, da cen trum dobro vodi našo prosvetno upravo — dobro! naj sc pa prepusti ta reč banovinam! Zakaj pa ne! Ali res mislite, da bi banovine ne tnoglc nastavljati učiteljev iu profesorjev. Iu bolje nastavljali, kakor to dela naš centralizem! Sadove tega nesrečnega centralizma pa mora v najvišji meri občutiti cvet in nadu našega in vsakega naroda — šolska mladina. Velika napaka našega šolstva — srednjega šc /lasti, jo tudi ta, da učna oblast v vedno večji meri nastavlja med nami profesorje z juga. Naše pa poriva ua jug! Ena najvažnejših zahtev našega šolstva jc in mora biti ta, da učenec profesorjevo besedo razume. Zelo, zelo dvomuo pa je, ali naši prvo- in drugošolarčki obvladajo toliko srbohrvaščino, da morejo nemoteno slediti pri razlagi in izpraševanju. In tudi, ali tam doli na jugu obvladajo ondotni šojarčki jezik naših slovenskih profesorjev. Če torej hočemo, da bo noša šola, dosegla svoj uspeli, naj bo res učilnica. no pa mučilnica naše mladine. Zato ji dajte takih profesorjev, da jih bo mladina lahko razumela. Naj le pridejo bratje z juga službovat v naše kraje, a zavedajo naj se, da uče slovensko mladino. Spet drugo, kar mora zahtevati vsak pa-mctcu človek je to, da mora iz šolskih prostorov ven vsaka politika, vsako strankarstvo. Ni glavna reč to. kdo in kuj si, ampak koliko znaš. Ne strankarsko pripadništvo, ampak znanje nuj se ocenjuje. Dokler bo pa znanje ničla, vse pa strankarska pripadnost, toliko časa pa nikar ne pričakujmo, da bomo dobivali nu najbolj odgovorna mestu v državi v resnici sposobne ljudi... Mislim, d ti bo tudi bolje, če se vpeljejo spet kakor nekdaj' klasične gimnazije in realke. Realna gimnazija se dozdeva nam nekaj, kar ni ne tič ne miš. Preveč predmetov iti premalo znanja. Naj se spet vpelje sistem takozvanih prostih predmetov, kakor smo jih imeli včasih, pa tudi ne bo nič napačnega. Čemu bi silil otroka k petju, če nima posluha, čemu k risan ju, če nima roke za ta predmet, čemu tako poviševanje in oboževanje telesne vzgoje! Čudno pa, zakaj so doma lega vse naše gimnazije zavrgle zelo potrebni pouk stenografije. Prav tako je g. inšpektor svojčas pametno predlagal, naj se vpelje kot prosti predmet strojepisje. Kdo bo pač poslušal pametnega in izkušenega šolnika! Dobro pa vemo, da bi ta dva predmeta dobro služila žc vsakemu občinskemu tajniku. Ali uaj se ju šele uči, ko bo zasedel častitljivo mesto novo nastavljenega občinskega tajuika? Bo pač prepozno. Mimogrede povedano: odpravi naj sc tudi na vsak način monopolizirunje tako šolskih zvezkov kakor tudi učnih knjig. Enotnost v teh dveh zadevah ue bo doprinesla zaželjenega uspeha. Ponižuje pa naše dijake, profesorje, trgovce in založnike. Čc jih naravnost ne ubija! Patriotič-I nega čuta pa ne vžge niti za iskrico ne. Kako naj se dijak uči iz knjige, v kateri mrgoli na kupe grobih in debelih slovniških napak! Takih napak, za katere bi on v šoli upravičeno in po zusluženjti dobil »cvek«. V šolski učni knjigi iia smejo biti, zato ker je monopolizirana! Kako naj z veseljem poučuje profesor, ko mu pa taka ska/a na ves glas govori: »Tudi ti bi lahko spisal knjigo svoje stroke, pa ti ni dano. Zdaj moraš učiti iz tc, tebi vsiljeuc knjige to, kar ti desetkrat bolje znaš!« Več svobodnega razmaha našim profesor jem, odličnim šolnikom, več našim založnikom, saj država lahko tudi drugače nadzira in preprečuje oderuštvo^ na šolskem knjižnem in zvezkarskem trgu. Kaj pa, če niso zvezki naših založnikov boljši in cenejši kakor monopolski? Tako vsaj mnogi upravičeno pritr- J 1 fc moj namen, da bi hotel s temi vrsticami kogarkoli poniževati. Tudi gg. profesorjem in profesoricam z našega juga vsa čast. Saj sem prepričan, da bodo tudi oni raje in uspešneje poučevali tam, kjer bodo videli sad svojega truda kronan z uspehi, kakor pa tam, kjer vidijo, da po krivdi svojih višjih nr morejo biti deležni uspehov, kakršne bi radi. Dvignite našo šolo, prižgite iskro veselja našim profesorjem in v blagor uaše šolske mladine so prišle te vrstice na dan. To bo v največjo korist tudi naroda in države. Jan. Spoti Gledališče in koncerti LubVansha drama: „Berašha opera" (30. septembra 1937.) Uprizoritev »Beraške opere« je brez dvoma kočljivo vprašanje; kočljivo je to delo 6 čisto lepo-čutnega vidika, pa tudi vzgojno ne more biti v tisti smeri, kjer se lepota in resnica prikazujeta v kolikor mogoče skladni in čim prikupnejši podobi. Zato povprečna sodba utegne reči, da je nelepo, da je celo odurno in prostaško. In vendar je stvar precej drugačna, če skušamo dojeti delo v njegovem bistvu, v zgodovinski povezanosti, pa tudi v tisti resničnosti, ki je potrebna, da življenje sprejemamo v celoti njegovih oa6pro-lii .Tudi razbojniki, zločinci in nravno ponižani imajo svoj sklanjeni 6vet, grozen, pa vendar žive v njem človeške duše, se love za svojo pravico in čast in imajo morda še vsaj zadnje: občutek žalostne biti in čut za brambo. Vse te nelepe resničnosti se v življenju navadno rešujejo ko bolni duševni pojavi ali kot pravno zdravljenje družbene groze; niti dobrodelnost niti dušno pastirstvo jim večkrat ne moreta do živega. Taka je snov »Beraške opere«: podobe iz krajev človeške ponižanosti in pre-palosti, kriki nasprotovanja in klici po kruhu in časti. Sicer pa z zgodbami v tej operi niti tako grozno ni — »Bcraška opera« je v osnovi parodija opere. Tam nastopajo v zlaganem blesku vitezi in vladarji, prikazujejo se slovesnosti v pretirani veličini in celo najosebnejši, najprirodnejši trenutki življenja, ljubezen in smrt 6e upodabljajo v arijah, dvospevih in zborih — tu se vse take stvari kažejo v nasprotnih podobah, pa življenju mnogo bližje. Tako je nasproti romantično baročnemu svetu oper postavil Anglež John Gay v začetku 18. stoletja svojo »Beraško opero«; s podobami iz be-raškega razbojniškega in vlačugarskega življenja smeši operno umetnost, obenem pa odpira pogled v svet, kjer žive ubožci vseh vrst. Tu igra organizirana beraška armada, ki jo tiransko vlada poglavar Jonathan Feachum; njegova hči Polly se proti očeto volji omoži s poglavarjem tolovajske tolpe Macbeathom. Macbeath svaiuje kar v konjskem hlevu in pripravlja ob času kraljičinega kronanja nova presenečenja; zakaj nič 6e mu nc more zgoditi, sai policijski načelnik je njegov mladostni prijatelj. Končno ga ugonobi tastova maščevalnost in njegova lastna neugnanost ponočnjaštva. Že stoji pod vislicami. Toda na morišču doživimo presenečenje: kraljica hoče gledalce pritegniti od morišča na ce6to, da gledajo njen sprevod kronanja, zato tolovaja pomilosti, ga povzdigne celo v plemiški stan in mu nakloni letno rento. Tako se v tej igri s petjem mešajo literarna in muzikalna satira, spaka in obešenjaški humor z najbolj golo resničnostjo. Toda naivna, skoraj pravljična romantika se sproli spreminja v pretresljive ugovore ponižanega človeštva. Zato ta igra, ki je zložena iz docela starih, obenem pa najbolj živih sodobnih občutij, vpliva zelo čudno: budi smeh in sočutje obenem, toda vse drugače, docela prvinsko; morda je prav zaradi godbe pravo nasprotje vsake tragikomedije. Kdor obojega; smeha in resničnega sočutja obenem ne prenese, igre ne bo prav razumel in naj si ne obeta užitka. Tn umetnost ni lepa, ampak je kljub svoji današnji kabartnosti resnično grozna. Snov je po vsem izrazito angleška. Kdor se spomni morda na W. Scottov uvod v Starinariu kjer pisatelj obširno govori o angleških beračih. ali kdor je bral o razvoju družbene zakonodaje izza Elizabete, zlasti o ubož«iih zakonih, ki so potisnili Dickensu v roke pero za Oliverja Twista, si pod zunanjo plastjo strogo urejene angleške družbe more šele misliti slikovito grozo junaških beračev, tatov in tolovajev. Ali ni 6enca te groteskne šale šla tudi mimo Cankarjevega »Pohujšanja«, ali nam pri tem ne stopijo bolj živo in bolj resnično pred oči nekatere novejše podobe iz potepuškega življenja v Molnarjevih in Langerjevih igrah, ali celo našega Leskovca »Drugi breg«? »Beraška opera« je dobila v predelavi Berta Brechta novo obliko. »Songi«, ki jih jc prireditelj vpletel, dajejo tudi globljo vsebino. Te pesmi so pretresljive balade, večinoma prave umelnuic, saj jih je nekaj napisal sam Villon. Godba Kurta Weila uporablja poleg starinskih primerov skoraj same izrazite novotarske oblike, zato delo vpliva še bolj dražljjvo. Omeniti je posebej, da so prireditelji in prevajalci slovenskega besedila odlično izvršili svojo nalogo, — Sporno vprašanje, ali naj to delo uprizarja drama al' opera, je naša Drama odlično odločila. Zakaj prav gledališka umetnost, ki je v svojem izrazu bližja resničnosti in se more »parodiji« tudi neposredno približati, lahko to dramsko spevoigro res prav podaja. Niši igralci niso samo dobro prikazali parodije, ampak so tudi spodobni pevci; v splošnem lahko ugotovimo, da bi značaja nekaterih »songov« in zlasti igre ne mogel bolje izraziti noben pevec. Zato lahko prištejemo »Beraško opero« pod vodstvom ing. arch. B. Stupice med prav posebne dramske dogodke. Duhovita zamisel celotne uprizoritve, zastora, prizorišča in igre same dokazuje režiserjeve vrline, zlasti njegovo izvirnost in neposrednost. Režiser sam nam je z groteskno junaškimi potezami na eni strani, po drugi strani pa z vsakdanio preprostostjo igral poglavarja Macbeatha. Strohotno razumna in komično topa dvojica sta zakonca Jonathan in Peachumka, ki iu igrata in pojeta g. Debevec in ga. P. Juvanova. Ga. Severieva, odlična v oblikovanju tragičnih nižin, je s pretresljivo dramatičnostjo podala tudi svoje pesmi. Policijski šef g. Skrbtnška je ostra, skoraj veličastna kreatura, njegova hči Lucy ge. Boltarjevc pa naivno nasprotje ženske občutljivosti. Krepki cestni tolovaji so gg. Daneš. Potokar, Dremovec, Plut Pianecki, Muzikalno vodstvo te »vo-jevrstne igre ima g. B. Adamič, F. K. Programi Radio Liublianai Četrtek, 7. oktobra: 12.no Slavni Klasovi (plošče) — VJ.4.1 Vreme, poročilu — 13.0(1 ('as, spored, obvestilu — It.iin Vreme, borza — 1N.00 Koncert Radijskega orke sira — 1H.40 Slovenščina /.a Slovence (g. dr. Kudnll' Kolarič) — 19 00 Ous, vreme, poročilu, spored, obvestila — m.m n'aclonuln.1 ura: Snvez sokola kraljevine Juho slavije - 19..VI Deset mlllUt -zabave — •-luni I. ura slovenske zborovske glasbo. Sodelujejo: pevski /.bor Slu