Jtev. 74 ¥ Trstih f towk14. mirci ItM, Letnik XLI Uhaja vsak dan, tudf ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. I retiniftvo: Ulica S» Frančiška Asiikega *. 20, L nadstr. — V* t c risi naj s« pofcljajo uredništvu lista. Nefrankiraaa pisma se nt . *prej*»ajo in rokouti m m vraćaj. rzlajctdj ir c J govorni tre dni k Štefan Oodki«. Lastnik koniong IUf/> .FdlBrttf*.* — Tlfk tiskarne .tdinoatf". tfinm zadrug« a «n f;rnira jcroštvom v Trstu, ulica Sr. Frantilka AaMtega It 31 Telefon bfedcifttva in uprave Utr. 11-57. Naročnina rnaia; Za cel* M*...... » , K 24— /a pol leta......... , li- li tri mesece, » . . . €r-r » — ;a nedeljsko izdal« aa cela m pol leta *#§ Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke pa 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, pojlanfcc, oglasi denarni?! za« votiov ................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20— vsaka nadaijna vrsta.......: . . . . . Z — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaSuje se izključno la upravi .Edinosti".Plača in toži se v Trstu. Uprava in insecatnl oddelek se nahajata v ulici Sv.. Frančtikt ' Astttegs «. 20. — PoftnohranilniČni račun SL 841.652. Pregled nujnoveiilh dogodkov. Zapadne, bojišče. — Na večjem delu fronte živahni topovski boji, posebno na obeh straneh Moze in do Mozele. Uspešne nemške letalske akcije na progi Cler-mont^-Verdun. Ruska bojišča. — Ruski napadi ob Dnje-stru in na besarabski fronti odbiti. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Italijanska fronta. — Ojačeno delovanje italijanske artiljerije se je razširilo na vso soško fronto. Nanad pri Selcah odbit Na balkanskem bojišču položaj v splošnem neizpremenien. Turška bojišča. — V Iraku zgubil so: vražnik v zadnji bitki pri Felahie okoli 5.000 mrtvih. — Na dardanelski fronti streli ladijskih topov in letalski poleti. — Na fronti v južni Arabiji Angleži po prvotnih uspehih pognani v beg. nemško uradno poročilo. BERLIN, 13. (Kar.) Veliki glavni stan, 13. marca 1916. Zapadno bojišče. -- Vsled ugodnih opazovalnih razmer ie bilo delovanje obojestranskih artiljerij na velikem delu trome zelo živahno, na obeh straneh Moze in do Mozele srditejše. Razven patruljnih bojev ob Sommi in izjalovljenja manjšega francoskega napada v Svečeniškem gozdu nobenih dogodkov. Poleg izdatnega opazovalnega delovanja se; naši letalci uspešno napadli sovražne železniške naprave in nastanišča, posebno ob železnici Cler-n*>nt—Verdun. Uničena so bila tri sovražna letala, dve v Sampanji in eno v ozemlju Moze. Vzhodna in balkansko bojišče. — Položaj je v splošnem neizpremenien. Vrhovno arinadno vodstvo. Vojna škoda na Francoskem. MILAN, 12. (Kor.) Bivši minister Luz-zatti objavlja v današnjem »Corriere della Sera« članek, ki pravi, da se 3.200.000 prebivalcev Francoske na površini 200.000 hektarjev nahaja v sovražni oblasti. S tem je za 10 milijard nepremičnin, več kot za 10 milijard industrijskih naprav ter dragocenih strojev in sirovin, 60% vseh premogokopov, 55% kovinske industrije, 70% tekstilne industrije iti kakih 40% skupne finančne sile Francoske prešlo v nemške roke. Poleg tega je listnica francoskih vrednostnih papirjev izgubila 7 milijard zaradi izgube vrednosti, 15 do 20 milijard pa v napravah na Ruskem ter znatne druge svote. Vzlic vsemu temu pa ie vzdržal francoski patrijotizem ter neprestano dopri-našal nadaljne težke žrtve, da omogoči zmago in pomaga zatiranim narodom. — Kakor se zdi ta Luzzattijev članek ni pisan brez vsekakor dvoumnega, ozira na tožbe, ki jih je pričakovati v italijanski zbornici zaradi slabega položaja in zasta-janja v najpomembnejših panogah italijanskega gospodarskega in finančnega življenja. Delavsko gibanje na Angleškem. - LONDON, 12. (Kor.) Rudarji v Norci Walesu in v srednji Angliji zahtevajo 5% zvišanje plače. Posredovalni urad je preložil odločitev. Vlada je odklonila zvišanje plače imenovanim delavcem v ozemlju Ch de. Izvrševalni odsek delavcev je sklenil, da se takoj posvetuje o vprašanju, ker smatra odklonitev vsled 4% zvišanja cen živilom kot nepravično. flaše uredno poročilo. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 13. marca 1916, opoldne. Na besarabski fronti in ob Dnjestru so bili ruski napadi odbiti. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Italijansko boiišče. — Zvišalo delovanje italijanske artiljerije se je razširilo na vso soško frcinto. Popoldne ie bil sovražen napad pri Selcah odbit. Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenieno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl.Ifofer, fml. Porodio Coilorne. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne 11. marca. V oddelku Le^accio in Col del Bos (potoka Costoana in Boite) so bili sovražni delavski oddelki pregnani z ognjem naših tonov, potem ko so imeli težke izgube. Ob soški fronti, od Bovca do Zagore, je dospela naša pehota, ne meneč se za neurja, na več točkah do sovražnih črt in je metala tamkaj bombe. Sovražna artiljerija je zopet delovala proti krajem ob spodnji Soči in posebno proti Krminu, a je napravila le lahko škodo. Uspešni nastop naše artiljerije je prisilil sovražne topove k molku. Na kraški planoti so drzni naši oddelki spravili mine, ki so se nahajale v žičnih ovirah pred sovražnimi postojankami, do eksplozije. Nasprotnik je odgovarjal z bombami, ki povzročajo solzenje. Na vseh bojiščih se kljub trajne- |mu slabemu vremenu nadaljuje delovanje naše artiljerije. Sneg In neurja na italijanski fronti. MILAN, 12. (Kor.) »Corriere della Sera « poroča, da je sneg na italijanski fronti mestoma 10 metrov debel, da so vojaške barake popolnoma blokirane in nekatere točke, ki so k sreči preskrbljene z vsem potrebnim, izolirane in nepristopne. Vsu-vajo se neprestano lavine, včasih desetkrat na dan in zasipajo celo glavne prometne poti. Zasule so že več patrulj in odposlano pomožno moštvo. V Val Camo-nici je dne 9. t. m. 50 mož zgubilo življenje. Na sedlu Prevala je neka lavina barake in nastanišča zasula tako močno, da se nismo upali ukreniti niti reševalne akcije, ker je bila nevarnost, da nastanejo nove lavine. Ob dolnji Soči, kjer ni snega, so obsežne poplave. Bissolatti za vlada MILAN, 13. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Rima: Na zadnji strankini skupščini reformnih socijalistov je podal Bissolatti formalno izjavo, da prepušča svoji skupini popolno svobodo, da pa bo sam v očigled celokupnemu položaju glasoval za vlado. Sonnino in Salandra odpotujeta v Pariz. CURIH, 12. (Kor.) Poluradna italijanska vest javlja, da šele po gospodarsko-po-litični razpravi, ki se bo vršila v italijanski zbornici, minister zunanjih stvari, Sonnino, in morda tudi ministrski predsednik Salandra odpotujeta v Pariz, da vrneta francoskemu ministrskemu predsedniku Bi iandu njegov poset v Rimu. Ententna interparlamentarna zveza. - LIJGANO, 12. (Kor.) Sestalo se je 25 laških parlamentarcev, ki bodo tvorili italijanski oddelek one četverozaveze interparlamentarne zveze, ki je imela pri svojem prvem zborovanju v Parizu 20. m. m. samo francoske in angleške člane. Predsednik italijanskega oddelka bo baje bivši minister Lnzzatti. S turških bojišč. CARIGRAD, 11. (Kor.) Iz slavnega stana se javlja: Fronta vlraku: V bitki, ki se je vršila v odseku Felahie in končala s porazom sovražnika, so imeli Angleži izgube, ki se cenijo na najmanj 5.000 mož. Ujeli smo 60 mož, med njimi 2 oficirja. r— Dardanelska fronta: Dva monitorja sta iz velike daljave brezuspešno streljala na naše baterije. Na ogenj se nam ni zdeicj potrebno odgovarjati. Križarka, ki se je pojavila na to, je bila uspešno obstreljevana od naših baterij in pognana v bes. Tri letala, ki so zaporedoma letala preko morske ožine, so bila od naših strojnih pušk in baterij pregnana. — Fronta v Vemenu: Angleška kolona, obstoječa iz 6.000 mož in 600 konjenikov in ojačena z !2 topovi, ki je pričela dne 17. januarja zjutraj prodirati iz smeri Šejh Osmana severno Ade-na, je zasedla kraj AfiuŠ in 4 km jugozapadno odtod ležečo višino. Napad te kolone je bil ustavljen. Boj, k! je trajal tri ure, se je končal z umikom scfvražnika. Vsled zaščite njegovih dalekonosnih topov. je .zamogel sovražnik preprečiti, da se ni razvil umik v pravcati beg. Sovražnik se je poskušal ustaviti zopet v pripravljenih postojankah v El Majhale, 4 km južno Afiuša. vendar pa se mu ni posrečilo zaustaviti naš junaški napad. Končno je bil prisiljen, da je pobegnil v utrjeno taborišče v Sejh Osmanu. Naše čete so razrušile sovražne utrdbe v El Majhale in enakohnensko naselbino in so u-ptenhe precej ženijskega materijala. Mnogo trupel, ki j Hi sctvražnlk ni mogel pokopati, i" ostalo na bojišču. Poizvedovalna kolona, ki je bila ooslana tri dni pozneje proti El Saile, je zadela na močno sovražno konjenico. Sovražnik je pobegnil. Imel je 20 mrtvih in ranjenih. CARIGRAD, 12. (Kctr.) Iz glavnega stana se «M>roča: Dardanelska fronta: En sovražen monitor je izstrelil par granat proti Teke Burnu, nakar se je u-maknil. — Dve sovražni leteli,ste metali bombe na transporte, Ici so se nahajali v zalivu Akaba. Bombe so padle, v morje.. - Turški parlament CARIGRAD, 12. (Kor.) Senat je odobril brez debate splošni carinski tarif. Jutri bo prečitan v parlamentu cesarski dekret, s katerim bo v smislu ustave nannanjena zaključitev sedanjega ~parlamentarnega zasedanja. CARIGRAD, 12. (Kor.) Za zbornico je sprejel sedaj tudi senat zakon, glasom katerega morajo biti črnovojniški obvezanci letnika 1913/14 (18ietni) asentirani do 13. julija t. I. Po pojasnilih, ki jih je podal zastopnik vojnega ministrstva brambnemu odseku, gre za previdnostno odredbo za eventualno aktivno službovanje teh vojaških obvezancev v potrebi, posebno ker niti še potrjeni !91etni niso bili poklicani k orožju. vire ministrstvom pod vojnim ministrom I terih divja še sedaj sila sovražnika: Z Sipahrdao Azamom, v katerem so zastopani pristaši centralnih1 držav in enten-te in ki je odločen vztrajati v nevtralnosti Minister za vnanje zadeve v tem kabinetu je Starm ed Dauleh. Incident v Kairu. BERN, 12. (Kor.) »Temps« poroča sledečem incidentu v Kairu: Okoli 800 egipčanskih rezervistov oddelka kamel-skih jahalcev ie demonstriralo tri ure prec sultanovo palačo, baje radi plač, ne da bi posedla vmes policija. Ko je naslednje jutro prišel zopet sprevod demonstrantov, katerih pritožbe je vzel ministrski predsednik na znanje, se je pripetil resen incident s tem, da Je 20 angleških konjenikov baje brez povelja streljalo na demonstrante in jih 8 ranilo. Dogodki m morja. LONDON, 12. (Kor.) Admiraliteta naznanja: Pomožna križarka »Fauvette« ie zadela na severovzhodni obali na mino. 2 oficirja in 12 mož posadke je pri tem zgubilo življenje. VfltlHo stanje nd Nemalo In Portugalsko. BEIRA, 12. (Kor.) Internirani Nemci so bili spravljeni na rekvirirane ladje in par-nike vlačilce. AMSTERDAM, 13. (Kor.) Neki tukajšnji list poroča iz Londona, da je portu galski ministrski predsednik izjavil na kongresu, da je vlada prepričana o tem, da ravna v soglasju z željami naroda in da zahteva le narodno politiko, ki varuje sile Portugalske in ni izzivalna. Ameriško-mehikanski incident. WASHINGTON, 12. (Kor.) Več časopisov poroča, da je odšla v Mehiko kazenska ekspedicija. Vojni urad tozadevno ni izdal nobenega poročila. Trije polki konjenice so bili takoj pozvani na mejo. Vojni tajnik označuje ekspedicijo v Mehiko kot obrambno odredbo. AMSTERDAM, 12. (Kor.) »Times« poročajo iz \Vashingtona, da dobi ameriška četa 5.000 mož, ako je prekoračila mejo v svrho zasledovanja Ville, potrebna oja-čenja. Domneva se, da čete toliko časa ne bodo odpoklicane, dokler ne bo pomirjena cela dežela. x__ Bolgarsko sobranje. SOFIJA, 12. (Kor.) Vlada je predložila sobranju zakonsko osnovo glede uvedbe gregorijanskega kalendarja s 1. aprilom 1916. Pravoslavni cerkveni prazniki se bodo praznovali letos skupno s katoliškimi. Ker je veČina opozicijonalnih . strank za uvedbo gregorijanskega kalendarja, bo predloga gotovo sprejeta. , Prestolonaslednik Boris in princ Ciril odpotovala na Dunaj. MONAKOVO, 13. (Kor.) Bolgarski prestolonaslednik Boris in princ Ciril sta odpotovala opoldne z brzo vlakom na Dunaj. _ . Veliki admiral Tirpltz zbolel. BERLIN, 13. (Kor.) Državni tajnik državnega mornariškega. urada, pl. Tirpitz, je pred par dnevi zbolel. Posle vodi službeno najstarejšioficir. . : <; - Pisateljica Marija Ebner-Eschenbach umrla. DUNAJ, 12. (Kor.) Pesnica, baronica Marija Ebner-Eschenbach je umrla. DUNAJ, 13. (Kor.V Povodom smrti pesnice baronice Ebner-Eschenbach je poslal naučni minister vitez Hussarek nečakinji pokojnice, grofici Mariji Kinskv. prisrčno sožalje. ____ Potres. x LJUBLJANA, 12. (Kor.) Potresna opazovalnica sporoča: Danes zjutraj ob 4. uri 24 min. 19 sek. so vsi instrumenti potresne opazovalnice zabeležili izredno močan potres s središčno razdaljo 200 kilometrov, maximum'ob 4. uri 25 min. 1 sek.. konec ob 4'30. Največje gibanje tal je znašalo v Ljubljani v vodoravni komponenti 3 mm. v vertikalni, pa 1 mm. Gr banje ie bilo tako močno, da ga je ljudstvo splošno občutilo kot zibanje »n je povzročilo, da najobčutljivejši opazovalnični a-parati niso delovali več. V središču, ki mora biti ob Adriji, kakih 100 kilometrov oddaljeno od Pule, je potres moral doseči 8. do 9. stopnjo. Na podlagi podaktov, javljenih po opazovalnici v Puli, se je zra-čunala oddaljenost središča na 105 kilometrov od Pule. Vesti iz središča samega, ki je najbrž primorsko, ni. daljnogledom je mogoče natančno opazovati udarjanje granat. Za to črto besne pošasti, ki so namenjene našim utrdbam, pošasti, ki blujejo ogenj in železo. Na nebu se zibljejo koketni šrapnelski oblački, nad zemljo švigajo silni bliski. Človek Mobi občutek, kakor da je vse o-zemlje prenapolnjeno z uničevalnimi srtroji vsakih kalibrov, ki Švigajo tuleč in bobneč po ozračju. Na nekaterih krajih padajo granate kar v tropah. Namenjene so gotovim točkam in zapirajo gozdove in ceste, skušajo uničiti naše baterije, ki jih nikakor nisem mogel najti, kljub temu, da dobro poznam pokrajino. Od trenutka do trenutka nastajajo požari, za katere pa se vsled velikega obsega bojišča nihče ne zmeni. Tako gre že mnogo dni in strahovita slika se še vedno ni čisto nič izpremenila. -Pravo večno bobnenje, ki je včasih iz-preminja glas, ki včasih bolj tuli, potem zopet buči in grmi, a nikdar ne prestane. Zdi se, kakor da se zemlja pod pritiskom teh tajnih sil mora odpreti in požreti vse skupaj. Udan v svojo usodo, opazuje Verdun ta strahoviti prizor. Se se dviga katedrala ponosno kvišku. Čeprav ^ijajo na njej že močne razpoke. Še vihra tro-bojnica tako divje na trdnjavi, kakor da hoče izzivati sovražnika. Toda velika sovražna morilna orodja pojejo vedno strašnejšo pesem. Danes je padlo nad 20 težkih granat na Verdun, a hrabro lota-rinsko mesto še živi. Toda kaj je to? So-li Nemci zapazili našo opazovalno postojanko? Cela toča granat se vliva tik pred nami. Ne l To so naše granate. Poljske baterije, ki jih niti zapazil nisem, streljajo na sovražne letalce, ki krožijo ravno nad našimi glavami in skušajo uničiti naš veliki privezni balon, oko naše armade. Z vseh strani se obstreljuje vsiljivce, ki so jih kmalu zakrili šrapnelski oblački. Tesne minute. Žalibog so našla nemška letala izhodišče in beže z vso naglica Železniški promet med Verdunom in Bar le Ducom je rezerviran le še za vojaštvo. Civilistov armada, kadar grme topovi, ne potrebuje. Na povratku sem govoril z nekim podčastnikom, ki je dobil dopust in je bil silno vesel, da bo za-mogel zopet enkrat videti svojo ženo in otroke. Kje pa je vaš dom? — V Samo-gneux. — V Samogneux? Nesrečnež, tamkaj so vendar Nemci. — Mož je kakor okameneL — Taka smola, je mrmral, taka smola.... Vprašal sem gospode štaba: Smemo-li biti pomirjeni glede usode Verduna?.... Odgovorili so mi vsi enako: Na to Vam v trenutku ne more nihče odgovoriti, kajti naši nasprotniki se pripravljajo sedaj na glavni udarec. v drugi polovici meseca marca. Kajti dotično poročilo naglaša, da je slednjič sklenjeno, da bo Italija sodelovala. Potemtakem bi bil menda Cadorna zmagal. Preko Lugana zagotavljajo, da zjašnenja položaja v Italiji ni pričakovati pred debato v komori o raznih najvažnejših razmerah države. Debata se prične v tem mesecu. »Idea Nazionale« pravi, da naj se Salandra nikar ne čudi, da je nastala opozicija proti njegovi vladi, kajti izzval jo je sam s* slabotnim vodstvi in slabim političnim in diplomatičnini vodstvom vojne. Kriza, ki ni samo mini-srterijelna, marveč kriza vojne, je odkrita. Z ozirom na nordijsko konferenco, ki se bo vršila v Kodanju, piše »Frankfurter Zeitung«, da je za to konferenco dala inicijativo Švedska, kot glavna nordijska država, ki je znala najbolje ohraniti svojo neodvisnost in svobodo odločanja. Namen konference je bržkone obramba tiste države, ki bi morala prva opustiti svojo nevtralnost. V tem je politična pomembnost tega sestanka, tudi če ne bo imel direktnih rezultatov. Pogovor z sršHim Kraljem. Položaj. V verdanskem ognji Iz Perzije. CARIGRAD, 13. (Kor.) Po semkaj došli h poročilih je bil rusofilski perzijski ka-1 ko izpoznati, ki jo izdajajo le gosti oblaki binet Ferman Fernsa. nadomeščen z^ no-1 dima. naši sorednii strelski iarki, na ka- Pariški »Journal« je odposlal v glavni stan generala Petaina svojega posebnega poročevalca, ki je poslal svojemu listu sledečo sliko o opustošenjih okrog Verduna: »Kako strašno veličasten prizor! Predstavljajmo si veliko panoramo, ki je posejana z raznimi gozdiči, med katerimi se dviga par impertinentnih gričkov. Preko pokrajine vodi črta, ki jo je le tež- 13. marca. Bitka pred Verdunom traja dalje. Dejstvo, da se je Francozom posrečilo zopet odvzeti Nemcem for Vaux presojajo nemški-vojni kritiki jako hladno, naglašujoč, da je tako izmenjavanje uspeliov in neuspehov v takih velikih bojih za trdnjave, nekaj nenavadnega in neizogibnega. Nemci so s presenečenjem dosegli velik uspeh, a niso bili dovolj močni, da bi bili obdržali vse pridobljene to^ke. Tudi pred Verdunom se je že enkrat zgodilo nekaj podobnega. Nemci so vzeli utrdbo Harda-umont, potem so jim jo Francozi zopet odvzeli, a sedaj- se zopet nahaja v rokah Nemcev. Tu bi opozorili, da naj se ne zamenjujeta for in vas Vaux. For so Francozi iztrgali, vas je pa v rokah Nemcev. Ta prehodni neuspeh Nemcev odva-gujejo bogato nemški uspehi na drugih točkah. Posebno pa vznemirjajo francoske vojne kritike uspehi Nemcev na zapadni strani reke Moze. Nemci so baje le še malo kilometrov oddaljeni od železnice, ki spaja Verdun s Parizom. Nemške uspehe potrja vest, ki jo prinaša »Novoje Vremja«, da se je namreč v Parizu vršilo vojno posvetovanje, na katerem so razpravljali o ruski ofenzivi in o akciji, ki naj bi io začeli Angleži, ki naj oslabi nemški pritisk proti Franciji. General Sarrail v Solunu da dobi ukaz, naj začne z. ofenzivo. Italija prestaja notri med vojno hudo notranjo, krizo. Bissolati zahteva koalicijsko ministrstvo, ki bo obsegalo vse in-tervencijonistične stranke s pristaši Gio-littijeve stranke, ki zahtevajo razširjenje vojne z Nemčijo. »Giornale d' Italia« vprašuje opravičeno, kak utis more napraviti na zaveznike, če se imajo povrniti na vlado tisti, ki so bili proti temu, da se Italija udeleži vojne? Pa ne Ie z opozicijo in zbornico, ampak tudi s Cadorno je sedanja vlada baje prišla v navskrižje. Tako moramo soditi vsaj po vesti iz Lugano, da prihod kralja Viktorja Emanuela s fronte v Rim ni bil toliko namenjen razbistrenju političnega položaja, kolikor prizadevanju, da se vspostavi soglasje med kabinetom Sa-landre in — Cadorna Zdi se, da je bilo vzrok nesoglasju vprašanje, ali naj Italija sodeluje na drugem vojnem svetu četvor-nega sporazuma, ki se'bo vršil v Parizu; Posebni poročevalec »Berliner Tagc-blatta« brzojavlja 7. t. m. iz Aten svojemu listu: Kralj Konstantin me je sprejel v gradu, lepi beli palači, ki si jo je dal zgraditi kot prestolonaslednik, ne pa v oni veliki, nekoliko dolgočasni palači sredi mesta. Palača se nahaja v cvetočem vrtu, nekoliko bolj v ozadju in je videti bolj kot velika gosposka vila. Na zunaj je grška, znotraj pa angleška. V neki majhni predsobi, polni knjig, sem videl dve nasproti si viseči slilci, ki nehote poudarjate nevtralnost svojega lastnika: na eni strani Nelson in Wellington, bakroreza v romantičnem slogu, kakor je bil v navadi v začetku 19. stoletja, na drugi strani pa nemški cesar v uniformi »garde du corps« z lastnoročnim podpisom, v spomin kraljevega vojaškega službovanja v Bero-linu. Po tihotnih, belih mramoniatili stop-njicah, po katerih me je vodil navzgor navzoči dvorni maršal, je bila položena modra preproga, naznačujoč tako deželno barvo. Kralj je sedel v visoki vogelni sobi. Videti je bilo njegovi visoki postavi, da je popolnoma okreval. Njegov pogled je bil skozi široko okno uprt preko parka pred gradom tja v Akropolo, kjer njeni nesmrtni stebri, kakor pred tisočletji štrle v modrino. V bitju in postavi tega kralja Grkov se zdi, da ne kaže nič prehoda iz onega časa, kakor bi si ga morda mogel želeti kak romantičen sanjar na prestolu. V vedenju in nastopu, v pojmovanju in govoru se zdi, da človek spoznava v njem. realista, v katerem se hladnost realistične narave izravnava s popolnoma nenavadnim ognjem. Hitrost njegovega mišljenja, gibčnost njegovega pojmovanja, ta mladeniški ogenj, presenetljiva prostost in odkritosrčnost presoje, predvsem pa o sovražniku in prijatelju, vse to mi je vzbujalo čut, da ne sedim tu nasproti samo previdnemu politiku, temveč tudi odkritosrčnemu vojaku. Kajti predvsem je kralj Konstantin vojskovodja in vojak; on ve to in je ponosen na to. — Bil sem, — je dejal, — sam poveljnik armade in morem predvidevati, kake težave čakajo entento na ozki solunski bazi, če prav so, kakor se pripoveduje, ravno tako kot v Flandriji, zakopani pet metrov globoko. Zakaj francoska vlada še vedno skuša držati Solun, ne razumem;; vem tudi, da Angleži nikakor niso bili tako voljni za sodelovanje. Kako blazno pa bi bilo, da bi se jim priključil jaz. Za me ne morejo biti merodajna čustva, za te, niti za one. V Nemčiji gotovo ne bodo pričakovali, da bi ravnal kot Nemec, ko moram ravnati prav edino le kot Grk. Kot vojaški kralj, kakor je on, ki je v dveh vojnah podvojil svojo deželo, čut! tudi svojo moč. Ko sem mu pripovedoval o svojih pogovorih z grškimi častniki, je odgovoril živahno: — Da, od prvega do zadnjega moža je armada vsa na moji strani. To so ljudje, ki so pokazali svetu, kako se znajo biti. Prevzetje res ni, če izrečem, da je to nekako prusko razmerje med kraljem in-armado, kakor ste rekel pravkar. Toda tudi pri nas pomenja danes armada ljudstvo. Ob začetu vojne se je pri nas simpatiziralo s Francozi, to je tradicijonalno na Grškem. Toda ententa je v tem času storila vse, da bi izgubila simpatije. S premišljenim kršenjem in briskiranjem naše svobode je izigrala grško prijateljstvo. Na drugem mestu, kot v tem enournem razgovoru, je nanesla beseda na Venize-losa, in je lepa poteza v značaju tega kralja, da hoče biti pravičen napram nasprotniku, kakor delajo svetovni politični misleci in zreli možje. Vse, kar je rekel o Venizelosu in o čemur morem poročati Ie malo, ni kazalo ničesar o čutu užaljenega vladarja, ki je bil skoraj izdan po svojem ministru. Govoril je o njem kot o premetenem nasprotnem igralcu, ne pa kot o dvomljivem služabniku krone. Kralj je rekel: — V političnih stvareh je Venizelos večkrat fantastičen. Ko mu je sir Edvard S (ran U. .EDINOST* itev« 74. V Trstu dne 14. marca, 1916 Qrey kot ceno pri?t£>pa Orške oddaleč pokazal kos maloazijske obali, je izjavil v zbornici takoj, da dobimo ves zapad tja