Chicago, III., sobot«, 18. oktobra (October 18), 1980. mailing at special rat«« of postage provided for v. Uhaja vsak daa res presni kov P ■ IiWi.'^P ' ; ••• lisoed daily LETO-YEAR XXffl. PROSVETA GLASILO PODPORNE JEDN07S Keboiucija starootnega zevaro-vanj« tudi odložena; voa program socialne zakonodajo za-dušen na konvenciji Boston, Mana. — Delegat je Ameriške delavske federacije oo v četrtek ponovno izvolili Gree-na predsednikom in vse ostale a tare odbornike. Protikandidatov sploh ni bilo in voi odborniki ao bili izvoljeni z aklamacijo. Prihodnja konvencija oe vrši v Vancouver ju, B. C., Kanada. Glede meota prihodnje konvencije je bila burna in prej komična kot resna debata. Predlagana so bila tri meota: Columbus, 0., Salt Lake City, Utah, in Vancouver. Gotova grupa delegatov z vzhoda je pobijala Kanado, češ, da nekateri delegate bi sli radi samo zato v Kanado, ker bi se radi napitt. Dobili so odgovor, da je najbolje, če konvencija ostane vsako leto v Bostonu, ako gre le za pijačo 1 Federacija ima ovoje unije tudi v Kanadi, zato se mora ozirati na kanadske delavce. Pri glasovanju je dobil Vancouver 24,886 glasov, Columbus 4006 in Salt Lake City 54. Program socialne zakonodaje je bil popolnoma potlačen. Kakor vse ostale reoolucije tega programa, tako oo tudi reaoluci* jo za starootno zavarovanje izročili eksekutivi v "pretres" za eno leto. Vse resolucije, ki se tičejo u-krepov glede brezposelnosti, so bile sprejete. Jedro teh r^oolu-cij je, da eksekutiva federacije »pelira na Hooverja in govor-je vseh držav za pomoč v več ozirih. Resolucija za apel na zvezni senat, naj o posebno določbo prepreči izvajanje "yellow dog" pogodb, je bila sprejeta. Federacija je tudi oklenila a-pelirati na kongres, naj še bolj «neji naseljevanje, se uvrsti med kvote in inozemski profesionalni pevci, muzi-knti in umetniki vseh vrst haj w uvrstijo med imigrantske i delavce. Sprejet je bil protest proti u-važanju inozemskih delavcev iz Mehike in Kanade. 125 milijonov bsiljav pšenice požrt živina AmcriAki farmarji krmijo «vino * Plenico, ker je < hirago. — Na čikaškl Sitni ho 16. t. m. poročali, da oe farmarji po srednjem zapadli «Mi krmiti svojo živino o pše-n,c" 'n do spomladi bodo pokr-J»|l' 125 do 175 milijonov bu-«J*v. Ker je pšenica letoo ce-kakor koruza, bodo far-m.arjl i,ri»dali koruzo in porabili r?'Cf> za krn*>- Voi mlini, ki ¿iU) z« krmo. ao zdaj za-¡*k'm z drobljenje« pŠe-"**Po vaeh državah srednjega Upada. Agitacija za zavarovanje zoper brezposelnost Konferenca sa progresivno de-lavoko akcijo nabira podpioe na pet id jo, ki bo pradloiene kongresu in predsedniku Hoover ju 'Plačilni delavci Angeleo. Cal. — Organizl-oblačilni delavci, ki oo pred dvema tednoma, oo Jvrmii na delo, ker ao TI i,r,»Ul| na njihove zahteve JT;: zviAanje mezde za pet od-**kov suvko Jo vodila Inter-MUonal Garment Woik- "> unij«. New York. — (F. P.) — Da niso ameriški delavci nasprotni državnemu zavarovanju zoper brezposelnost, je bilo razvidno iz odziva, ko so štirje člani Konference za progresivno delavsko akcijo pričeli med newyorškimi delavci nabirati podpioe na peticijo, ki potiva predsednika Hooverja ln kongres na akcijo za sprejetje takega zakona. Nabiralci podpisov oo bili obdani od tioočev brezposelnih delavcev, ki so hoteli imeti njihova imena na peticiji. Naval je bil tako velik, da je morala vmes poseči policija, češ, da velika množica ljudi ovira cestni promet. Nabiralci oo v par urah nabrali več tisoč podpisov. Pod vodstvom Louis F. Bu-denza, ki je vodil stavko nogavir čarjev v Nazarethu in Kenoshi, je konferenco za progresivno delavsko akcijo pod vzela agitacijo in jo bo raeširila po vsej A-meriki za sprejetje zakona za državno in federalno zavarovanje proti brezposelnosti. V dosego tega namena bo nabirala podpise brezposelnih delavcev na peticijo,, ki bo potem predložena pred-oedniku Hooverju in kongreou, kod» anide na svojem zasedanju. Konferenca prireja tudi fhode, da tako zainteresira ameriško ljudstvo v to gibanje. Iz dosedanjih izkušenj jo razvidno, ds nimajo izjave, da ame-riiki delavci odklanjajo državno zavarovanje proti brezposelnosti, nobene podlage. Ns milijone ameriških delavcev in njihovih _ družin otoji pred novim trpljen- Mehika najj jem in pomanjkanjem, ko se bližajo zimski meseci, ker Jih Jo industrijska depresija pognala v brezposelnost. Radi tega, pa pozdravljajo z veseljem vsako pomoč, ki jo more nuditi delavska legiolacija. NAPREDEK STROKOVNIH UNIJ V prošlih dveh letih J pridobilo en milijon novih članov Waahington, D. C. — (F. P.) — "SoViet Union Review", ki is-prinaša v o napred strokovnih unij v Rusiji. Članstvo strokovnih u-nij presega dvanajst milijonov in v prošlih dveh letih je narastlo za on milijon. Sodi oe, da je o-krog M% delavcev v sovjetskih Industrijah organiziranih. - Povprečni dohodki družine ru okega delavca oo 16% višji v primeri o prošlim letom in mezdo oo za 67% višjo kot prod svetovno vojno. Vsak ruoki delavec Je tudi zavarovan proti poškodbam in v slučaju smrti plača vlada zavarovalnino ovojcem delavca, ki oe smrtno poneoreči pri delu v industrijah. Delovni «as sa 47% ruskih delavcev Je bil skrajšan na sedem ur na dan in se bo «časom uvedel ia vse delavce, ki so uposleni v industrijah In pri transporterji «Mroci Iščejo W york. - Dečki v starosti rj6 dO 15 let, ki so WH aretl- aTL r 10 P™*)*« časopise, "Potem izpovedali, da oo bili ™!>*nt to delati, da zaslutijo J1Jj r*di pomanjkanja. T*** ' njihovMi éemovf-Zfj^PHl^i tudi «taril "hJh otrok. — "soviet union wvzhaja v WaoMngtonu, i zadnji izdsfl sUtiotiko ku delavskih strokovn bati rati s New York. — Haronee Dar rov, znani agnostlčnl filozof. Je aranžiral Javno debato s katoliškim duhovnom Ernest Dlmme-tom o vprašanju "Ali Jo vera potrebna T Kmalu potem pa Je Subscription 90.00 I Ye«rlj t., u p r s v 111A k 1 S007 g. Lavadak Am Offtee of PublkfttUai SOOT South Uamdale A v«. Telephone, Rookwall 4004 STEV.—NUMBER 246 Napoved o sociali-ziranju Amerike Do tega bo prišlo v prihodnjih desetletjih, piše glaallo Narodne prosvetno asociacije Waakington, D. C. — (FP) — Napoved, ds bo sociaUziranje Združenih držav dejstvo v 1. 1950, vsebuje članek z naslovom "Bodočnost Amerike", ki je bil priobčen v oktoberaki številki glasila Narodne prosvetne aao-ciacije, ki ima svoj glavni stan v Washingtonu. Znamenito pri tem jo, da je bil ta članek objavljen par dni potem, ko je Hoover apeliral na vladajoči razred v južnih državah, naj vodi boj proti sodalizmu ki komunizmu. "Kadar bo ameriško ljudstvo izprevidelo, da obatoje možnosti za razvoj mirnega in sračnej-šega Življenja," je rečeno v članku, "tedaj oe bo nsvdušilo za nje in zavrglo bo bojne priprave, ki stanejo vellksnske vsote denarja, a nikdar ne is-ravnajo konfliktov, ki nastajajo med raznimi državami. Bodoča vlada bo ustanovila oUtem, ki bo odpravil pogoote nesreče industrijah in poklicne bolezni. Industrija bo organizirana na način, da bosta braspooel-nost ln depresija odpravljeni. Skrajšan bo delovni čas, da bodo imeli ljudje več proetega časa ss isobrazbo in zabavo." Ts točke, ki eo vzete is eocia-lističnega programa, so izpopolnjene še z drugimi napovedmi, kakor na primer razširjenje prilik vsem krogom In ne samo nekaterim privilegiranim slojem, kot so to godi danes. Členek ne omenja ničesar gleda podržavljanja industrij kot prvo točko za eociaUsiranje Združenih driav. Ton članka le pokssujs, ds bo privstno upra-viteljotvo industrij moralo po-otati tako altruistično, hote sli nehote, da bo vsled pritiska oU prisiljeno spremeniti ovoje indu-strijoke smernice tako, da bodo idnuetrlje olužile blaginji veeg* ljudstva, ne pa pooamosnikom, kot danes, UggapriMaatoas Obdolžen Je, urad v ds Isrsbljs bivšim registiiranje Osemdeset tisoč število je -So mnoge cev ni družbe So delavce riranih, a no večje, ker dels v-ivu. Avtne odalavljajo Independence, Ms. — (FP) * Alezsnder Legge, načelnik faitn-akega odbora in nekdanji predalnik International Karveoter Ca, izrablja ovojo pozicijo ln u-rad v škode svojim bivšim tek-meoem, je dojel S. H. Hale, načelnik direktor!ja Gleaner Com-bine Harveoter korporaeijo. Hale je podal to izjavo potem, ko je Legg« priobčil v časopisju listo kompsnij, ki izdelujejo poljo-deloko stroje in jih izmenjujejo za rusko pšenico, ki prihaja v Ameriko. "Mi nismo nikdar sprejeli drugega kot denar sa naše produkte, ki omo jih razprodali v Zdru-lenih državah, v Sovjetski uniji ali katerikoli drugi državi,"] se glsoi brzojavka, ki Jo Je Hale podal načelniku farmskega odbora. Zahtevamo ,da takoj popravite vašo Izjavo v vseh listih, ki oo Jo objavili." Dompster Mili Mfg. Co., ki Je tudi omenjene v Leggevi Moti, ni prodala ničeoar Rusiji v prošlih treh lettfi, kot javlja pred-aednik te družbe H. E. Antrtm. "Izjava, kakršno Js podal Legge, lahko zelo škoduje trgovini kot je naša," Js dojel Anstrim. "ker Hna namen ustvariti predsodke, proti katerim Je voak boj otež- Detroit, Mich. — (F. P.) — Da je v Detroit^iO.OOO delavcev bres dela, Je biLe uradno ugotovljeno potom prostovoljne registracije, ki jo jo uvedel komitej za brezposelne, Id ga je imenoval žuimn Frank Mufphy. Na podlagi tega štetja dijevnlk "Detroit Times", Id podpira sedanjo mostno administracijo, estimira, do je v Detrottu več *ot 150,000 delavcev bres dela. Da je število 80,000 veliko pre nizko, je rasvidn* iz dejstva, do so mnogo tujeredcev ln' drugft) brezposelnih delavcev, ki otanu-jejo v Detroitu nlanj kot eno leto, ni regiatrhrelo, ker oo dnevniki pozivali, naj se registriraj« "državljani" in PMM^ A vsak dan Pc4eg tegs bdra- Winnipeg. Kanada.--1_. ^ f. . Je bile preklicana odr^iba. ki Je\^ftmt ***** » 1_JLu ™.4>.«. ia¿Ja In burnejAa. _ Hp Is buraejšo.B Dimmet espeeeuai TjTTTüTljf ^ éátññks oUvke na ém g pojasnilom. 4. SEtM** * " * frnoy jrstlotlčno gibanje v Nazadnjaki podpirajo Greena Voditelji republikanske mašine v državi New Yoft ao se izrekli proti zavarovan iti Albany, N. Y,—(FP)-Reakcionarni voditelji republikaaske stranke v državi New York oo na ovoji konvenciji u vrgli priporočilo državne delsvoke federacije, v katerem jih Je ugrifc-a, naj sprejmejo v program točko o zavarovanju zoper brespo-»elnoet. Ko Je prišlo to vprašanje na razpravo, oo privlekR ns Jan izjavo predoednika Ameriške delavske federaoije, ki se je nedavno izrekel proti ts-komu zavarovanju. "Zavedamo ie," oe glaoi besedilo v njihovi platformi, "da Js najboljše zavarovanje zoper brezposelnost o-hranitev industrij v zdravem in proapernem položaju. Nasprotu-iemo vsakemu alotemu miloščine, ki ga nekateri priporočajo s iv od bo zavarovanja proti bres* poHolnostl." [; Republikanska konvencija ss ie, da uotroše nekaterim unij-ikim voditeljem, ki vedno po-izvijajo, da bo odprava prohi-oicije prinesla dobre čaee, Izreklo ss odpoklic osemnajstega a-mendmenta. Državna delsvsks ederacija oe Ja ns svoji konvsn-jijl zadovoljila s modifikacijo /olotesdovega zakona. RepublU canci so torej v tem oziru šli ne-koliko dalje, ker oo se izrekli is jdpravo prohibicije. Mv tožijo ia elikiiilM Unija za ameriške bodščin« aodelnje v New York. — (F. P.) — Dru-Une šestih otsvkarjov, ki oo Mfl imorjeni sa časa štrajka tekstil-nih delsvcsv v Marlonu, N. C., lo o pomočjo Unijo ss smeriške siVllne svobodščine vlošllo tožbo is odškodnino. ObtoAsnei so šerif Adkins, njegovi deputljl ln u-rsdnikl Marion Manufacturing 3o., na čijs lastnini Js Ml izvt -len napad. Ssrifovi deputljl so 2. oktobra ?rejšnjegs lets pričsli stveljati ia stavkarjo, ki oo oo zbrali pred vhodom tovarne. Sest otsvkarjov je bilo ubitih, 24 drugih pa ie bilo ranjenih. Stsvksrjl, ki so biH ranjeni, bodo vloftlli tošbo ss odškodnino pozneje, kajti sskon dovoljuje več čsaa ss vtsšitev ijlhovih tožb. S pomočjo Unije ss gasriške civilne svobodščine, Id Jo financirala privatno prosekueijo, Je bilo osem šerlfoVih deputu<\ obtoženih umora drugega poda v mesecu decembru prošlegs leta. Pri obravnavi, ki Je trajala le par dni, so bili vsi oproščssi. Odškodninske tožbe so bile od-ložene, dokler ni bila sadeva kriminalnih obtožb proti deputijem ln stavkarjem končana na sodiščih. Vrhovno sodišče dr/ave North Caroline Je podprto obsodbo štirih etavksrjev, Voe druge kriminalne obtožbe proti «ta\ kerjem so končana 1n tako je bi la dana prilika družinam umor jenih stavkarjev sa vleftltsv odškodninske toibe proti šerifu in njegovim deputijem ter «rediti kom tekstilne družbe. Krvavi izgredi v Berlinu; kravali v zbornici Brazilski rebeli poro-ročajo o novih zmagah Predstavnik vstsšev kritizira ataliSče ameriške vlade, V Waahington u pa Oštevajo Porto Alegre, Brazilija. 17. okt — OficieJno poročilo is glavnega vstaškega stana oo glaai, da oo brasllskl vstsšl okupirali vso severno stran držsve Bahia ln da povsod drugod napredujejo neovirano. V Minas Oeraesu Je oel polk foderaloev praotopll k vstašem; okrog 60 kompanij federalne armade Je Že obrnilo hrbet vladi. Montevideo, Urugvaj, 17. okt. Kakor jo razvidno is poročil o potoku revolucije v Braziliji, votsška kampanja ns napreduje več tako l*itro kot Je zadnji teden. Censura js selo ostra na obeh straneh ln toško je dognati dejotvs. Vstsšl zdaj konce-trirajo vos svojs silo — po nsj-boljšem domnevsnju imajo nsj-več 190,000 mož pod orožjem «— ns mejsh držšv Sso Paulo ln Bahla. Vest Is Rlo ds Jsnsira ss glaai, ds jo federalna vlada odredila blokado vseh. od rebe-lov zaseženih pristanišč s bojnimi lsdjsml. Bnenoo Al ros, 17. okt. — Lin-dolfo Collos, predstavnik brazilskih vstsšev, js danes ostro kritiziral vlado Združenih drtsv, ki vlado | rekla to pravico voksšem Je pgvjl v zgodovini brasiloko republike, da as zunsnjs sila vmošsvs v notranje sadove Brazilije, Jo rake! Oollor. Dalje Jo rekel, da brasilekl vataši nimajo nobene svsse s boljševizmom, VVaahingten, D. C. — Držsv-ni tajnik Stimson js včeraj vložil. formalen protest proti konfiskaciji ameriške laetnlne v Braziliji po robelih. Stlmson so sklicuje ns msdnsrodno pravo. Los Angeiea, Cal. Sodom komunistov je bilo obsojenih na tri mesece zaporo voak, ker oe vodili demonstracija brezposelnih delavcev. Dva druga komunista, K Jamagučl In George Kies, sU bila obsojena ne ono lete se pora vsak. Jamagučl je ne seteljl is-povedal, ds gs Je neki večer napadlo drhal ter .ga odvedle zunaj mesta, kjer ga Je preteple In pustile ležati nsssveetnsgls v ob-cestnem jerku. Čeprav Je potem Javil zadevo policiji, nI U pod-vzele nobenega koraka, ds izšle-dl zločtnse. bnigracijske «bi«-< so obema «agroalle s JspsHerijo, kadar bosta odolUžlU STA VKARJI ZAHTEVAJO KONGRESNO PREISKAVO Vest, ds jim bo sivo Ameriške delsvsks fsds-racije v boju proti tekstilni družbi, jih je nevdsls s novim Komnnlatl eo sabarikadirall svoja atanovanja v kovinarskem štrajku__ lierlin, 17. okt — Sinoči so izbruhnili prvi izgredi v kovinarski stavki, katere os Je udeležilo 140,000 delsvoov v protestu proti znižanju mosde. Is-gredi oo oe pojavili v Koeslln-strasss ns severni strani Berlina, kjer stanujejo več j Ide l komunistični delo vel ln kjer oo bile krvave bitke s policijo 1. maja lansko Isto. Grups komunističnih otsvkarjov so korakalo po ulicah t rdečimi sestavami In se kmalu «popsdls s policijo. Trijs policaji so bili težko ranjeni. Neto so se komunisti umaknili v Koesllnstraose, kjsr jih je policija naakočila, toda našla Js vso hišo ssbarikadlrane in morala so jo umakniti prod točo kamonjs, opeko ln železnih loncev, ki so doševsll skosl okna. Tekom noči Js polteijs obkolile vso dlstrlkt ln spopud! ss nsds-Uujejo. Medtem ss nadaljujejo tudi kravali v nemški sbornici, ki Jih uprisarjajo fašisti' s desnice ln komunisti s levice. Včeraj popoldne Je vlada predložila sbornici svoj program. Premijer Bruening je predložil svojo proračunsko reformo in fašisti so gs sprejsli s klici "Dol s Youn-govlm hlapcem!", komunktl pe "Dol s gladovnim diktatorjem I" Rsbuks js trajsls veš minut In brazilsko ustavil jo Je sbomičnl pred soden jJTod- nik Lo«b», ko Jo zagrosU, ds bo. šem. To do vsi razgrajači Izključeni is sbomice. » Bruening Jo tudi sggrosll s diktaturo vlsds, šs sbornlcs kmalu ne odobri preračune In flnsnčne reforme, k! uključuje znižanj« dsvkov bogatašem In znižanj« plač vsem Javnim ns-meščencem ter odvsetje državno donsrne podporo brssposslnlm delavcem, Rekel Je, ds bo vlsds upotrobils vos oborotone silo, ki Jih dovoljujs mirovna pogodba Nemčiji, sa ohranitev notranjega miru, pe nsj bo mir o-grošan od katerakoli strani. DanviUe, Vs. — (FP) — Krs-Jevne unije United Textile Workers oranizacljo jo oeztevile poslanico, v kateri zahteva kort-resno preiskavo poMšj$ tekstilnih delavcev, ki oo seetevkali pri Don Riverside Mill Co. Besedilo poslanice je bilo predloženo Thomae F. McMahonu od UTW In WinUm Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, ki eU ga odobrila. Vrste piketov, ki strašijo tovarno, se dobro organizirana. Paul Aymon, orgenlzator tekstilnih dašgveev, |>oroča, da je v prošlem tednu pristopilo spet 26 deleveev v krajevno unijo. Vest « konvencij« Ameriške delevsko federacije, da bo federseljs podprla oUvko, Jo nevdele tekstilne delevee z novim pogumom. Nadalje poročajo, da Je H. R. Fitzgerald, predaednik tekotilne družbe, nenadoma obolel in so Je šel zdraviti v Atlentk City, N. t. Polilifns zmede T OkJahoma City, Okle. — Wllli-am (ire»*n, prtnlnodnik Ameriškn delavsko federacijo, ¡9 poslal g-pel delavskim unijam v Oklaho-ml, naj podpirajo Relph W, Phie, ki ponovno kandidira sefsvssne-ga senatorja, došlm so ss uradnici državne defesvske federacije še poprej iereMI»tds bodo i>od-pirali Thomas P. Oors, Id ken-dldlrs proti Pinu. Gore Jo odolužll tri termine v svssnem senstu ln je bil bolj ne-k Ion J on delevotvu in bolj osovražen pri privilegiranem razredu kot Ptne. Situacije js prsoej dud. ns In voditelji ne vedo, kam bi oo odej obrnili. Proti Goru agltlra Ameriška legije In druge ^pe-trlotične" organizacije, Graon ps Js ssdaj i«M.ia| Paul Srni tha. da bo med unljekiml delavci ple-dlrel za izvolitev Gora. Napredek Lige za Industrijske Chicago. — Osrednja centrala Lige se Industrijsko demokracijo J« bile te dni organizirane v Chlcegu. Ze tajnike Je bil izvoljen Kari Borderó, ki se je nedavno vrnil Is Sovjetske unije, kjer se Jo tri meoeoe nahajal na oblaku le študiral industrijski položaj Predsednik centrale je Paul Dougta«, profese» ne čikeški univerzi. Pepež ne mera govoriti v Vatikan, 17. okt — Pepsške radiofio«taja, katero eo mu fl-neneirall in postevlll ameriški katoliški magnet Je, je zdej pripravljena. toda pepsA ne bo nagovoril vaege katoliškega sveta slcozl loto kakor oo kateličenl pričakovali. Direktor poeteje. oče Clenfrancosslllt js pojsanll, da papež govori svstu Is tedaj, kadar razpošlje ensikUko svojim škofom. Pspsš ns bo rabil postaje osebno. Bomeaiaitfei dijaki epraššsnl Los Angeiea, Cal. — Drtavno s poletno »odišče je ovrglo odlok niftjeg« sodišče, ki Je obeodUo pet komun ietlčalh dijakov na vaš pri nih 7 SMMS** v-*-«» SOBOTA, 18. OKTOBRA. PROSVETA THE KXLIGHTENMSIfT > GLASILO DI LASTNIMA SLOVEN«« MABODVK PODTOS-MB jrOHOTB 4. Mto •» M* HAS M pat Wto. ILSS » M mm. -I» Oto«» 97 A4 M «to toto. HT» ■» tato I M »••--m*** WAS. takti tor ÜW t).lus Stoto* fectopt OtoK) w CUM«« m4 Otow ft AS ur r*». ammUtm HAI »«» MMtov « m, bi iu Ki i PtOSVETA MfTAt SmUi Uvmtoto A»«* MKMBEB OT TUS KKDEBASED PftKSS DAUJM V «I bHk m »riM (S^t so-s«), paUt vttos Sto «•- sMft^rtE tU to to •• SM •• »K Krpucarji Papa Green jo na konvenciji ¥ Bostonu oposoril pri j sto! jo Hooverja. do Je družabni red Amerike v veliki nevarnosti zarsdi industrijske krize in biWoselno*ti; lahko pride anarhija, je dej si Oreen. Opozoril Je tudi kralje industrij, naj pazijo, da se ne znajdejo prod durmi. Nevarnost js velika l Ker Je nevarnost tako velika, bi bilo logično pričakovati, da Oreen priporoči primerno zdravilo, ki bi nekaj štelo. Proti veliki nevarnosti Je potrebno krepko zdravilo, ne kaka pobarvana voda ali posladkana pilullca, ki ie navadnih vetrov ne prežene. Ce je družabni red v opasnostl porušen j a, je bogme potreben močan lek — ln ne samo lek: potrebna Je tudi operacija. Nekaj težkega ln grdega je treba izrezatl iz družabnega telesa Amerike. In kaj je predpisal doktor Green? Tol ducata revnih obllžev! Mačje zelje zoper raka T Oreen, predsednik Ameriške delavske fe-deraclje, Je celo diktiral konvenciji federacije, da Je zavrgla zahtevo obveznega državnega zavarovanja zoper brezposelnost. Cc hočemo biti odkriti, moramo priznati, da tudi to zavarovanje nI poaebno močno zdravilo. Nekaj malega je, ki pa Je bolje kot nič. Ima pa eno dobro stran: pravično je. Prvi korak je do priznanja, da Je družba — ali država v ožjem smislu _odgovorna za dostojno eksistenco delavcev ln da Je njena dolžnost pomagati jim, kadar pridejo v stisko, ne pa prepustiti jih beračenju. To bi bilo prvo priznanje principa socialne'pravičnosti. Toda papa Green Je proti temu principu. On ae še vedno ogreva za Črvlvo stališče pokojnega Gompersa, da delavci ne smejo Iskati ničesar obveznega od postavodajnic, temveč si morajo vse sami direktno priboriti. Državna zaščita bi bila paternallzem 1 Iz tega razloga ne smejo delavci voditi eamostojne politike. Delavci smejo samo beračiti! Ta mevžasta taktika pa Je sama s seboj v nasprotju. Ker so unije kot tako zunaj svojega Mročja brez moči (n pomena ln ker se važna vpražanja, ki ae tičejo delavstvs, večinoma rešujejo v zakonodajnih zbornicah in na sodiščih, so unije pri-sil jenu na indlrektno akcije in borbe. Apelirati morajo na *'prljnteUoM v zbornicah ln drugje. Green fehtari naokrog kakor kak kripeU — in to Je bolj dostojno zanj kot dr-žavna zaščita ln pomoči Green vidi veliko nevarnost anarhije in se sadovoljuju s malenkostnimi reformami, kakor da bo ta krparija res ksj pomagala. Najbolj smešno je. ko Green prii>oroČa sposobno gospodarstvo v privatnih industrijah, kakor da bi se Ustniki privatnih podjetij ozirali na njegove nasvete! Krpuoarska politika voditeljev Ameriške delavske federacije Je ne le skrajno komična, temveč tudi skrajno škodljiva atnerižkim delavcem, ker jih ponižuje. V očeh G rečna niso ameriški delavci sposobni, da bi ssml odločevali o svoji usodi! Imeti morajo "prijatelje", ki jih lahko vlečejo za nos kolikor hoč« kakor tistemu Indijancu, ki se je priložil sodniku, da je po-sadil Indijanca, toda žena mu Je porodila Kitajca ... • ammmmmmrnrntrnr Ce kandidat umrt na volilni dan. uprav ko je iavoljen, je to božja ka/e-if Bezpoetiea I radnlčke klasa Detroit. Mich. — Kao štoje e-k o no mak a kriza obuhvatilk cijeli kapitalistilki sistem vladavine, naprama tome nlje ni poštedila ni *adnj£ku klasu taktttekuč u svim kapitaMstičkim zemljama cijeioga svijeta. Uzmlmo si samo za primjer A-meriku, gdje več sami JcapiUli-stički predstavnici govore i pišu da imade broj bezposlenOi samo ovdje n Americi, preko 8,000.-000. Aj} mi radnici znademo da toga imade I više, a sada da lr tome dodamo jošte onaj broj radnika, ko j i Jošte na milost i nemilost rade, to jest po 1, 2 i tri dana u fcjednu, onda tu imade-mo ogromnu sumu radnika ko j i su pogodjeni pvom užasnom bez-sposiicom. A I svakako od tih be«eslenih radnika, odpada jedan broj i na sam grad Detroit, koji Jest center kraljeva automobilste industrije, ovdje je takova besposli-ca zavladala, da je užae, imade več sede preko 800,000 hUjada radnika bes rada, a da ni nebro-jimo one rpbove koji jošte done-kle tegle po 1, 2 in 3 dana u čje-dnu. „ igt < Radnici avakim danom lutaju od tvornlce do tvornice tražeči rad nje, aH svo uzalud, jednostav-no se radniclma kaže, "No help wanted", i tako nastavc dalje tražečj radnje u nadi nabili se gdje nspetio kao čorava koka na zrno; ali ni ovakove nade nema, gospoda kapitallfct! nas netreba-ju. i naprama tome Žto se njega zanas, kako I nakojl način da se ml uzdržlmo na životu, glavno je da oni imadu dobar i ras-košan Život. Ima Več tome prllično vremena od .kako so se ti naši gospodari začeli da brinu za besposle-ne raduike, a naprvome mjestu pokazala se Je naj veča ličnost u Amerilf, a to Jo gosp. Hoover, presjednik Sjedinjenih država, a za njimi su se poredali naj pod U-ji stvorov! radnlčke klase pa sve dolje do najniže lnštance protiv-nika radnlčke klase. I kažu oni 1 obečavaju 1U bolje reči laŽu radniclma, kako da če d oči opet dobra vremCba (pros-periteta, to je za par mjesecl, i da če opet dočl ona zlatna vremena, koje radnici i tako ni kad nt-su imall, nego toje obratno oni gospodari su ih imall a imadu ih I danas, a radnici su Imall mlze-ran život kojeg i danas imadu. I aad da vidimo što se je desl-lo od prosperitete, koju nsm o-bečaje gosp. Hoover i njegovi slugsnl, prošls deset pata po dva mjeseca, alt te prosperitete jošte nema po radnlčku klasu, nego več na proti v; namjesto da Ide na bolje, to svaklm danom Ide nago-re po radnlčku klaeu. Jedna jo lstlna da mi radnici ovdje u Detroitu isto imademo ljudi koji na sve uata vlču o prosperity 1 o dobrim vremenlma, a tu se je osobito pokazao naš novo izabranl major grada Detrol-ta, Frank Murphy. Radnicima je prije izbora obečavao svega i svašta, i da ako če on kao takav bili izsbran za majore, da če onda biti bezpoalica rlješcna i nastal zlotna vremena po radnlčku klasu. I svalfako aa dobrom agi-tacljom i prevarom on bešc iza-hran. 1 aada da vidimo što js taj pretemfiranl progrsaivac učinlo xs radnlčku klasu sa svojim obešanjem. Dso je najprije nalog, da se svl beaposlenl radnici io-fiistirajh, i pomoču toga da Jg inhko svakome dati radnju. I svaVaKo registracija «a je Ukorektlč izvršila, ali aa radnl-ke nema tih obečanja 1 prosperitete, ftego več avc više 1 više iKzposllca. Nekojl radnici, čim je on No izabran majorem gra da, dolatUl su do grndaku kuču. trateči njegovo obečaaje: i kod same tražnje on onim radnicima ko JI su ga pomogll metnut na me sne korito, on onda njima kaše. ha «de vi kuči (koje takoreku rididcl ni neposjedljn( I Čckaj-te. ml očeme vaa posvet a« dv -pUi.-com. A kade če taj p^zlv da Nude to on ni sam nemta, a do trga vremena radnici dok če on njih pocvatl putom dop mice, moiu ds I nadalje gtadujj I pate sami I sa svojim famiUIsma, tc Isto z v uči kao ona narodn i po-slov les & Ceksj magere dok trava na rar te. Tako upravo i oni čekaj, s ss tim ds skspsvsš od gladi, što se to njega tiče. Daklš postavlja se pitanje na radnlčku klasu dali mi radnici možemo da živimo na račun kakovih ovečanja i kapitalist ičkih fraza? Svakako naš odgovor može i mora da bude, no I Upravo ovih dana održavala se je konvencija A- F. of L. u Boston, Mass. 1 šate mislite, kako-vc su korake poduzeli ti radnlčki predstavnici, u ovim kritičnim momentima u ko jim se radniČka klasa nalazi, to jest u ovoj uŽas-noj bezposlfci, načelu sa gosp. William Green, Woll, Lewis i Co.? Oni namjesto da reševadu 0 ovoj užaanoj bezpoelici i bije-di, u kojoj se radnička klasa danas nalazi, oni oko tog obilase; 1 namjesto toga, oni rešavadu pitanje prohibicije, a ne da reše-vadu probleme radnlčke klase. I sada se postavlja pitanje na Lsu. Kako radnlčku klasu. dugo če o- na da gleda skrfienih ruku, ovc neprijatclje radnlčke klaae, od Hooverja pa avc dolje do naj-zadnjeg krvopije radnlčke klase? Jedan jasen odgovor tome može da bude, a tol ovaj: radnici kao takovl, i to bez razlike ka-kove oni nacije, boje 111 rass bili, treba da se organiziraju u tvoje prave radničkf organ' unije, pomoču kojlh če moči da sebi poboljšaj u sva je prave radničko organizacije, unije, radnici sami vode in kon-trollradu, a ne koje kakavi izda-jice i agenti kapltallsU. Dakle to Je jedini izlaz po radnlčku klasu, i prosperitete o kojoj nam Hoover i Co. govore. M. Dakle vrijemsi je tu i dosta zrelo i povoljno kao što nikada pride nlje bilo, 1 nptrebamo ništo očekivat, lit ae oslanjat na koga drugoga da če pešto za nas u-člnlt 111 pa samo posebi nešto do-či. Nemojmo da JUvimo ili mislimo o iiskakovoj iluziji nego več zajednlčkl na rad, prije ili posli je to čemo mčrat da činlmo, i naprama tome ¿im prije titn pismo ponoviš vselej, kadar ho- KattBfh tisk je v Evropi, v vsaki yeč >n jpanJ« potapljajoči čoln je na razburkanem morju, ki pričakuje zunanje pomoči. V njem'so izvežbani možje, a nimajo prostih rok ln besede, v katero bi prevedli tvoja čuvstva in smisel splošnih ciljev, brez katerih is izobrazba malo vredna. Majhen deček udrži avojega Iju-tega psa, katerega bi moški a težavo premagaL ■V toleranci časopisja celega sveta Jo eno uimnje mirnejših dni. Odobravati je vsak načrt združenja, Id bi polegel eporne ix>ganke, da bi izginile a površja. Med spornimi pogankami. ki dvigajo mnogo neprilik, je nacionalnost, ki smatra sebe za višjo od druge in .povzroča ovire. Čaaopisje bi morala graditi most preko vseh ovir, prignati potapljajoči čoln na kako obal in ga predelati v bolj nadebudne svrhe. Pa ali res hočemo mirnega življenja? Vsakovrstni znaki prikazujejo, da nam ni mnogo do miru, da odklanjamo trud o-nih, ki opozarjajo na prepušča-jočo streho. Toleranca je prazna beseda, ako ae ne isvaja pri delu. Nikjer pa menda časopisje ne potrebuje toliko obdelave kakor y Italiji in Jugoslaviji. Joe. Ko vade h. UUDSK1GLA3 Zgodovina SNPJ North Chicago, I1L — V Pro-sveti h dne 1. oktobra br. Frank Stonach piše, da "pet odstotkov članstva caplja po stopnjah evo-jih voditeljev". Brf Stonich pa naj ve» da je ta očitek vrgel na napačno mesto. Spada tistim, ki fes capljajo, pa na j bo vodja kdo od "Radnika" ali pa Bartu-lovič, samo da se nasprotuje tisti skupini, ki ima aa S|NIy največje zasluge. Br. Stonich pravi, "da sem jako slabo poučena o zgodovini SNPr. Ne vem, kako Je prišel na to misel. Pre- sem, da, a)*o pi jo on ta-bi bilo maaj napadov P ki so ee bojevali za delavska načela in principe in gradili &NPJ v duhu delavske organizacije. Piše, ds je videl že več tako-svanih briljantnih zvezd na obso-ru SNPJ, katere so jako hitro zatonile. Tudi jaz nekaj vem, o njih, dasi v drugačnem pojmu kot br. Stonich. Vem tudi o članih in članicah, la delajo v društvih SNPJ že dolgo let, pa se ne bahajo v dopisih kot tisti farizej, ki je dsl v škrinjico večji dar kot ubogi cestinar, jyrtem pa stopil spredaj in se ošabno ba- 1 hal, češ, jas niaeavkol tisti cestinar, jaz sem zaslužen, ustanavljam društva, jaz sem dober. Čudno se mu ¿U, pravi, da «a-govarjam br. Zaitsa, ko pa m vendar bila velika • nasprotnica "njegovega" bloka v začetku konvencije. Nekdo je br. Sto-nicha prav zelo potenil. Bila sem od začetka do konca SNPJ kakršna je po svojem pro. gramu. Jaz nisem hodila po navodila k "Radnikovim" voditeljem in Bartolovič mi ni predložil avojega programa. Meni niso pisali kandidatske liate "Radnikovi" ljudje, kajti družila sem se v eno skupino s tistimi člani in članicami na konvenciji, ki so hoteli, da jednota služi Članstvu kakor dozdaj. Imam zaveat, da sem storila na konvenciji le svojo dolžnost. Zavzela sem se, da bom pošteno porabila mandat, ki ao ga ml dale članice, in ravno tako da bom pošteno vršila službo, ki ml jo je poverila konvencija. Dana mi je v nji prilika, da spoznavam vsakovrstne tipe, tudi take ljudi, ki imajo na jeziku lepe besede, toda temne misli. Svetuje mi, da če se z Ljudskim glasom ne strinjam, naj poskrbim, da pride pred članstvo Iniciativa, da se ga odpravi. Proti Ljudskemu glasu piiflam ničesar, pač pa proti temu, da se bi ga napravilo za zmerjalnlco. Frances Zakovšek, članica društva št. 119. Mss^alMBsaa«—aEssasaaoesBsaBtf Samo zajednidklm i složnim radom, možemo da odstranimo o-vo užaeno izrabi j i van je, koje nam je nametnuto od strane kapitali-stičke klaae. > . James Utln. Pisava ill tlak Virginia, Minn. — Dandanašnji, ko se podcenjuje časopis in se rade prezrejo bereene kluke, katere pišejo možje v rujavih, vsakdanjih hlačah, je treba is-pregovoritl nekaj besed njim, ki niso še prišli lia cvet, da ne bodo primerjali čšaoplaa bezgo-vi puški. Tlak je več kot besgo-va puška, cvetno polje, prozorno jezeno, ogledalo gbada in nemih odmevov vetra, ki Jezerske valčke valovi. K tisku lahko prištejemo telefon in drugo napravo,^ Id prenašajo misli iz enega kraja v drugoga. To so posredni pri-pomočki potom katerih človek govoiS/ a oddaljenimi ljudmi. Sila dobro smo preskrbljeni na tem polju, a daleč šrtto še od zadnje točke. V megleni dalji počivajo še isdatnejšl prenallMai od današnjih, ki b6do nekoč pre-vseli sedanja mešta. Malokdo bi rabil telefon, akp bi skozi svoj prstan lahko govoril, kupoval Časopis. ako bi se ni steno njegovega bivališča nabirale novice kot rosa na travi Ček noč. Ampak to ln s tem. kar Imamo, se dajo obraviiaU vsakovrstni posli — in usifcšno. Uspeš-MWwabdo lahko obravnavali posli, ki se bo človek oprostil svoje slabše polovice, ki tiči v davni preteklosti, ko so Še oat-na izročila prenašali peš. Od tam veje nezaupanje nasproti poslancem aašegn dne in pogosto se sliši: ne kliči ga po telefonu. ne piši mu. sam k njemu stopi ln se pogovori s njim. Da imajo oeebni obtskž in ; ogovori svojih dobrih strani. ne da zanikati. Osebni vpliv človeka je večji od phuna in telefona. Ali ako obiskani odkloni tvoja, m lat jot nimaš nobene bilke več aa oprijovn. Naapcot-no. ako s pismom ne uspeš na prvi mah. ee najde prilika in kak Izgoxor, ki ae tvlje: al mislim si. prejeli n Pero drobi trle govornik, ker odreše Frank Lsksndchi 1Mm FARMARJE (Nadaljevanje.) iščanci naj ae vedno prebe-in premestijo na drugo, pripravljeno meeto, da i-mamo vedno samo močne in povsem odgovorne piščance sa ne-aenje ali pleme skupaj. Prebiranje naj ae vedno vrši do nošenja. Prebiranje je nejši pogoj v rejstvafl Paziti moramo posebno tudi na to, da ne menjamo kar na hitro temperature, če piščance nameravamo premestiti na drtigo ali v drugo etanovOnje. Temperatura mora biti ista v novem gojilnlku kakor je bila v starem^ Ako je temperatura v novem hlevu zmanjšana, ali pa je še cdo ntč ni, potem ee nam pokaže selo slab resultat. Živali se pričnejo*«*!, kuplčitl, ksr si Iščejo toplote. Kupica as napravi velika is močnejših piščancev In ee tako spodnji podušljo. Rabimo lahko tudi kako dobro proti mrazu zavarovano sobo aa gojenje, ako je na razpolago. Pod kapo maramo nasuti peska do 4 Inče na debelo ali pa šo vač, kateri ae ogreje In tako greje tudi piščance. Po podu pa jetno na kratko aeeekano brskanje od a do 18 inč na debelo, po velikosti piščancev Krmljenje. Kakor sem že poda se piščancev, ko ee iz-O, ne sme krmiti od 48 do 72 ur. Prva krma naj bo drobno esesksna, kuha-kurja jajca. Potem asj ae pa krmiti po malih mnoii-ali odmerkih komerdjalns ica (chlck mu/h). Nekateri pričnejo takoj po 48 aM It brah krmiti tako mešanico. Ako ee prične krmi*! takoj, a*j ae krmi vseke S ali 8 ure pol Wm. tako da piščanci vso h ■ jhn nikdar no morajo živali imeti zadosti prostora pri jedi, da se ne drbnjajo. Pozabiti ne smemo tudi mlade, zelene knhe, ki mora biti drobno sesekana. Mešanice doma mešane ne priporočam, ker je zelo težko napraviti brete prave. ' . ^ za pijačo pa naj se daje mladim piščancem čimveč kislega, putrovega ali pa aladkega mleka- Sladko mleko je močno, zato naj se gil pomeša z vodo. Mlako je ena izmed najboljših pijač aa mlade piš&Lhce. Po mleku kar na vide« rastejo in poetanejo močni in krepki Voda naj bo čiata in pomešana z 8/4 kavne žličke potasaáam pe na en galon vode, kar preprečuje belo drisko in druge bolezni. Nobena pijača no smo biti premrzla; voda aH drugo naj se pogreje predno se da piščancenv piti. Tb je selo velike vaÜosti zs rejca. Ko ee poetavi pijača živalim, naj as vodno postsvl na tak prostor, da vedno ostane topla in ne prtvroča. ■ Pozabiti tUdI ne smemo sa piščance nalašč pripravljenega drobnega in trdega packa ter oglja, ki naj stoji vedno pred njimi. Kislo mleko je poselmo zdravilo iroti beli driski. Odgovoril sem več vpraševal-cem a tem ln sato to prečitajte la al dobro ti o reji piščanoev. Držite se čimbolj navedenih točk. ker to bo vam lahl» mnogo pomagalo vaeh oBirik. . fr^^fir prehitro |S ne morejo Gotovo imate aa se nahajala in aa kjer koklje ležijo i ln miši. Id eem šs cam tak dačal as pojedo kram aa mor jo re krme v gobec In jo vi* Odkritje povzročitelja sifili-de pred 25 leti Letos prssnsjs medicinske veds jubilej v spomin na dejsnje, ki je imelo za vae človetav«, daljnosežne poalediee. Pred 26 leti se jc p0-srečilo uglednima znanstvenikoma Fritzu Scha. udinnu in Erichu Hofmannu, da sta odkrila po dolgoletnih raziskovanjih in mnogih razočara-njih povzročitelja sifilide. 3. marca 1906. sta ugotovila v berlinskem Državnem zdrav s tv.-nejn uradu in sicer v aktivnem soku sifilične otekline "okroglo ali. hruški podobno" tvorb«,, spirochalto pallido, ki sta jo našla vsekdar pri nadaljnem raziskovanju sifiličnih udov. 17 maja 1906. sta Schaudinn in Hofmann v ber-linski medicinski družbi prvič in cek> redkobesedno sporočila vest o svojem odkritju. Ta ksj so jo preiskali na kliniki — tako pereč pro-Wem je bil namreč ta. 2e osem dni pozneje so številni kliniki potrdili odkritje spirohet. Samo redki se niso dali tako zlahka prepričati, .med temi sloviti klinik in tedanji predsednik Družbe, Ernest von Bergman. Ta je povzel diskuzijo o odkritju spirohete v naslednje kratke stavke: "S tem je dlškuzija zaključena, dokler pe bo vzbudil naše pozornosti nov povzročitelj sifilide." To nI moglo opogumiti mlada znanstvenika in je bila slaba zfhvala za odkritje, ki je bilo za človeštvo prav tako ko-riatno kako nekoliko desetletij prej odkritje vzrokih porodniške mrzlice po Semmdwei*u, "rešitelju mater," ki so se mu izkazale prav tako malo hvaležne. Bergmannova odklonitev pa postane seveda razumljiva, če pomislimo, da so mu v 80 lotih predložili 26 "povzročiteljev sifilide". Schaudinn ln Hofmann pa sta bila ven darle srečnejša od Semmelwelsa; njiju dokaz je^bil prekrepak, prenos sifilide sa opice in kunce je uepel tako, da je moral končno utihni ti tudi zadnji skeptik. Schaudinn svojih skupnih odkritij s Hofmannom ni mogel dalje izgraditi ; umrl je žal, ko mu še ni bilo 37 let, 22. j0ntjr~ 190«. Pred kratkim so v počaščenje njegovega spomina obesili njegovo plaketo v imenu nemških zdravnikov v Držav, zdravstvenem uradu. Hofmann, ki ima danes stoli-00 dermatologične klinike v BonnU, je začeto delo nadaljeval in je u gladil pot kemoterapev-tičnemu raziskovanju. Že nekoliko let po odkritju povzročitelja je Ehrltch 1. 1910, po številnih poskusih lahko priporočil zdravnikom na zborovanju Družbe nemških naravoslovcev in zdravnikov v Kraljevcu salvarzan kot orožje proti aifilidi. Izkušnje naslednjih let so dale JShfiichovermu naziranju prav. Salvarzan je postal neprslcosljivo lečilo za slfliido. V dveh deseterih sistematičnega dela so to ljudsko kugo zajesovall vedno bolj. Danes je v vseh državah močno nazadovala. R&zkrojev&lec atomov 2c več let ao poznali nemški znanstveni krogi dr. Friedriche Jonasa, ki je s pomočjo komplicirane aparature in razkrajanja atomov pridobival vodik iz vode. Našel je polno bogatih oeeb, ki so se zanimali za njegov izum in kmalu je ustanovil drugbd z veliko glavnico, ki naj bi U izum izkoriščala. 8tvar bi bila vsekakor velikega pomena. Johae se je baš radi tega pomena bal, da bi ae mu ne zgodilo kaj hudega s strani konkurence, da bi mu neukradli njegove skrivnosti, zato je stopil, ko je doRra l l svojo tovarno v meatu Malchowu na Meglen-burškem, k župana, da bi ta poskrbel za njegovo varnost. Oba sta odpotovala v Berlin, in sta na policijskem predsedstvu doaegla oblju hO, da bo poslall v Malchow nekoliko kriminalnih uradnikov nalašč zaradi varnosti Jonaso-vega podjetja. Tri kriminalni uradniki so pri-a namesto da bi Jonasa zaatcažili, so ga -Na berlinajd ppiiciji so ga bili ob nje-oblsku namreč neopazno fotografirali ln ko ao potem fotografijo primerjali s fotografi jami. v albumu zločincev, ao odkrili, ds j<> Jonas identičen t nekim Jonasom brez "dr ", ki je bil pred leti presedel 4 letno kann v prisilni delavnici. Pri preiskavi so našli v kleti njegove tovarne bombe z vodikom in tako so u-gotovili, na kakšen način je on U plin "pridobival" s pomočjo "razkrajanja aMaiov" rt Pvode' Nekaj misli - Ljubezen je stvar krvi. Zvestobe je step*; NI je možno ognAHl Žensko srce podltfe pritisku, a vds ss brez odpora le prostovoljno. Mofr jo najnetamejši ženski odgovor. Ljubosumnost je slabost egoistov in »U bičat} 'fš' ' * iiVa 4 f i^, : Kadar v šeni Ijabescn umira, jI mož pn> avonl k pogreb«. ' ■ 'im v Nežnost v nepravi minuti je aMllje Kdor IJSbl - skriva. Uu kakor ve- ni U naj mm p»** ta k" tJ • m Vesti iz Jügoslavije (PoraterakU Ura Pnst«U t Jufodarljl.) ^ bo znova vrnil v Rusijo jjubljana, začetkom okt. 1900. Kdni je dospel v Ljubljano k 1 »m njihov sin, ki je bil za-nUm vojne ujet ter ae je zckj ,1« letih vrnil domov. Je to 36-josip Ločniškar, doma na ilniiki cesti. Tam ima star-brata pa ima v Brežicah, kjer Zdravnik. Ko je odhajal 1.1»14 jjno, je bil star 20 let, cel jenič je bil, zdaj pa se je vr-36-letni mož, ki so ga domači jiaj spoznaU. Čudil ae je voj-I ujetnik, kako se je vse pre-o in najel je izvoščka, da »peljal v Hranilniško ce-ker bi aam mogoče celo tež-"naH aaj je okolica kolodvora okolica njegovega nekdanje-itanovanja vsa spremenjena, ej zanemarjeni travniki, vse polno vil in hiš ter vr-r'poprej puste ulice, »daj ure-e, asfaltirane ceste, ob kate-ge nasproti kolodvora dviga jo novih velikih ptf ač, ki sto-na mestu, kjer je bilo pred leti pusto in prazno, zapušče-in zaplankano. |ln doma so se radostno po-svili. Sin Jože je govoril v ruščini, malone pozabil je ren^ino, pa se je tako med )ljeno slovenščino .mešala ruščina. Sosedje so prišli Si pozdravljali, prišli so nje-pajdaši-fantje od nekdaj «e pozdravljali s svojim tovarni. Toda prve dni so se kar ■ ivljali in gledali drug dru-Potem ga je oče peljal po tu in sin je strmel ter mislil, je v tujem mestu. Vse spre-jeno. In dobro mu jo bilo, le je pomislil na svojo — ženico in otročiča, ki ju i-daleč tam v Rusiji, je postal »n. DomotoŽje po deželi, kjer [iivel 16 let in kjer se počuti Idobro. iniškar je odšel v vojno 1. U. Sel je takoj na rusko fron- kjer je bil 2e v začetnih bojih Odvedli so ga najprej v ka-»ko gubernijo, kjer je živel ¿asa, dokler ni zbolel v ta-;u. Poslali so ga v bolnco v itsk. Bolehal je dva mesena očeh. Potem je šel na de-delal poljska dels, poslali ta v donsko gubernljo, tam nadaljeval svoja dela, doni prišel v službo k nekemu kjer je postal uradnik, zviška revolucija ga je za-v Urjupinu v caricinski [rniji. Tamkaj se je Joše o-z neko Rusinjo in kot n državljan v mestu loinjarskem sindikstu, kjer je pjo delavnostjo ter strokov-ttobrazbo postal direktor. 2, ■ Je bik) pri podjetju zapo-■ tudi več Slovensev Uko Bertoncelj iz 3t. Vide nad »Pijano ter Joži Kunstdj iz fje vasi, ki sta še vedno tam Jima dobro godi. Vsi pa so • da vredo pgdtojjk y glo- >Jo, kako je kaj domaeedaj ia |»e je življenje po vojni penilo, kako je s starti, ' L jubljano. Potnih li-">*<> mogli zlahka dobiti, f»karju ne je posrečilo letos [' Potni li«t preko nemškegs Htv». in tako js prišel te preko Poljske in Nemčije do-w »*del ns ljubljanski po-»f kočijo ter se odpeljal do-ni odhodu iz Rusije so mu ^narodsM pozdrave, od Jp poslavljala temca z r». Mali so - zakaj daU- bl'» Jožetova pot. ^n«*kar trdi, da je v evrop-*»»ijl do 8000 slovenskih u-r*< k» «ve tamkaj po ras-gMJlk v raznih poloftajih. ¿«^janaki dnevniki poroča-Ločngkar isjsvll, da vsi ujetniki tamkaj le š*-JtT'^ «i* bolJŠeviki in ^»0 sploh ns senima-T°de veetobo laž kot ne. Zakaj Lo-r > izjavil tudi to, da ne v Jugoslaviji, ampak ae Idni» ° ^ «« kak «MrtM I Ljubljana, 4. okt 1980. v<*Han J« bil kovaški posla fts dolgo let. g" Vealiaa je K* *>rae pa la. Tamkaj je/ po dolgem času vendarle zvedel, da potrebuje lastnica, kovačije v Hrenovi ulici ga. Urbančičeva kovaškega pomočnika. Vončina se je včeraj zglasil dopoldne pri Urbančičevi, s katero sta se pogodil. In brezposelni 20-letni fant je popoldne Še nastopil svojo novo, tako težko iskano m najdeno službo. Tovariši v kovačiji so mu raakaza-li električne stroje v delavnici ter mu odkazali mesto ter delo. Vončina je začel delati. Delal je veseljem in z neko naglico, ki je verjetna, če pomislimo, da je bil kovač in da morda več mesecev ni koval. Toda pri tem se mu je pripetila nesreča. Ko je segel preko stikala ter pognal stroj s električnim tokom, je pri tem zadel ob nezavarovano mesto električne žice, zakričal je ter padel na tla. Iz nosa mu je udarila kri in obraz mu1 je potemnel. Poklicali so reševalno postajo. Prepeljali ao ga v bolnico, kjer pa so ugotovili smrt. Vončina je udarcu toka podlegel. Morda tok ne bi bil tako usoden, da ni bil Vončina radi dolge nezaposlenosti in gladovanja telesno bolj kot ne oslabel. Krepka konstitucija in žilavost bi prenesla tok brez tako hudih posledic, toda Vončina je bil brezposeln in prvo uro dela ga je ubilo. Usoda? Ne. Doba brezposelnosti in doba akordnega dela. Požar na Savi—Jesenicah Dne 8. oktobra je požar uničil mnogo premoženja fotografu Francu Vilmanu na Savi pri Jesenicah. Zublji k njegovega ate-Ija so bili videti daleč naokoli. Tovarniška sirena je klicala na pomoč. Ogenj je nastal v drvarnici, potem preskočil ob poleg prislonjeni atelje ter ogražal tudi veliko gospodarsko poslopje. V nevarnosti ao bile tudi vse sosedne hiše, ki stoje prav bllsu goreče. Prihiteli eo gasilci ter ao požar omejili ter zatrli. Vendar ima Vllman mnogo škode, ker mu je pogorel atelje ter v nJem aparati in materijal, ter ceni škodo na 100,000 Din. Požar, pravijo, da je bil najbrže podtaknjen ter orožniki iščejo požigalea. Poskusila samomor radi majhnega očitka. — Neka V. v Kočevju je pred kratkim vzela pri trgovki G. nekaj blaga na kredo. To dandanašnji ni nič nenavadnega. Vse ae poslužuje obrokov in krede. Toda trgovka G. se je bala za svoj bori denar, ki bi ji ga morala plačati V. ter je v jezi vpričo ljudi ozmerjala V., češ da je vzela blago na upanje in da še ni poravnala dolga. To ia V., ki je fabriška delavka, ta-o osramotilo, očitek ji je Uko šel do živega, da je odšla vas o-bupana domov ter izpila večjo količino joda. Hotela je storiti samomor. Našli fo jo v stanovanju onesveščeno. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so ugotovili težke notranje posledice strupa in imajo zdravniki le gpjrio upanja, da bo ozdravela. Povpd za samomor ie na videz majhen. Toda kdo ve, koliko premagovanja je stalo dela vVo V; lv!jenju — šls ter poprosils trgovko, nsj ji ds nekaj na upanje. In zdaj jo trgovka osramoti vpričo ljudi. Lahko ja imelo dekle še kak drug vzros, povoj Je bil vendarle očitek trgovke, Dragi » Pred daevi ss je v skednju sodarja Pukšiča «v Ormožu obesil njegov pomočnik Lah. Zakaj se je-obesil? Radi tega. ker bi moral plačevati slimsnte ss svoje«* nezakonskega otroka. Neko dekle v Ormožu js rodilo aesa konskfga otroka Starti so s>ve ds pritisnili nanjo s vprašanjem kdo je oče otroka. Dek'i jc izpo-*eda'o, da eodarakl pomnik Lah Iz Runča. Fant je «Ur jsdvs 23 let. Branil se je očitcs <*+ tovstvo, s ko je nvidel, ds mu nič ne pjraaga in da bo morai -občevati a'imente, je rajši šel v smrt. Očeail as )s. , > _ Jasttfikadja Draga Trsvfce v Oajekn. - Dne 4. okt. zjutraj se je Izvršila smrtna obsodbi rad merilcem in ropar ie« Dra-jronem Trsvieo (ae Strsvlco) ki je ubil v neki alsvonjski ae kegs drvarja in njegovo " Predvčerajšnjim so ms 11, da be naslednje jetro s Ž BROSVBTX trv. grozdja in sladčic. Vso noč je kadil, sicer, pa je bil miren in < e pegevarjal s orožniki, ki so zs strsžili. Zjutraj ob š. uri ao ga odvedli na dvorišče, kjer ao bila na istem mestu, kot pred leti sa Carugo postavljena vešala. Krvniku Hardtu je pomagal pomočnik Likič, ki pa je bil — tako poročajo — nekoliko neroden, tako da mu dejal Travica, naj puati, da bo sam atopil na stoL Ko je bil na stolu, je dejal: "Zbogom bratje. Ne jesite se name, niaem razbojnik. Neareča me je pripravila do tega. Kaj hočem?" Dalje ni mogel $ovoriti, krvnik mu je vrgel zanko krog vratu in zadrgnil, pomočnik je izpodmaknil stol. Pravici je bilo zadoščeno — so rekli stari sodniki in odšli z dvorišča Sodišča. Napaka id popravek. — Neljuba pomota se je vrinila v članek; ki ga je sa Jugoalovana napisal doeedanji ban in sedanji minister inž. Sernec. Napisal je stavek: Odkar ae je prebudila v našem narodu nevest slovanska pripadnosti, ae je razvijalo vse naše narodno hotenje v znaku jugoslovanska."—Toda tiskarski škrat je spremenil stavek v: Odkar se je prebudila v našem narodu zavest slovenske pripadnosti...." — Danes Jugoslovan na drugi strani popravlja. Korektor je gotovo dobil pod nos, da pusti tiskarskemu škratu storiti tako miselno napako.... Oglasi v atarokraJakih čaaopl-sih so često vse zabave vredni. Zlasti "Jutro", kot najbolj ras-širjeni dnevnik, ims v Malih o-glasih polno mičnih stvaric, ki jih ljudje berejo ksr sa kratek Čas. Ttm se ponujsjo možem vitkopolne dame in šenam vitki, elegantni možje, ponujajo se v moderen zakon — najprej obiski, potem skupno postelj ,..., JAT-nujajo se ljudem, ki imajo kaj denarja ali vssj lastno streho i. t. d. V eni in isti številki "Jutra" najdete te-le oglase: Moderni sskon (mož in žena v službi, tedenski poseti par let, nato skupno šiv- ljenje) želi skleniti uradnica doto in pohištvom s uradnikom n. kategorije, najraje is Ljub-IJane ali okohce. Ls resne ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek "Jutrs" pod "Moderni zskon." Neodtrlsno damo lepo in vitkopolno, s nekaj dohodkov in če mogoče z lastno streho, ki ima smisel za gospodinjstvo — iščem kot odkritosrčno in nesebično prijsteljlco. Sem soliden, neodvisen petdesetletni^ čedne sunsnjosti velik, vitek, ter Imam pohištvo ln 1000 Din mesečnih dohodkov. Mali oglasi sluttjo tudi za zakonske tiralice. N. pr. beremo v beograjski "Politiki" od 8. oktobra t. L ta-le mali oglas: "Moj mož Jovanovič Spasojs je pobegnil od mene 11. sept. 19(29. leta, čakala asm ga do danes, če ae mi ne vrne v roku dveh mesecev, se ga odrekam. Hristi-ns Jovanovič, Kosovska št. 31. —. oktobra 1980/ — 1.1, d. A. P. Primorski Slovese! in sjfli trpljenje Mnogo se danes simpatizira s primorskimi Slovenci, ki šive pod fašističnim režimom v Italiji. , Koliko bo vae to slmpatiiira-nje koristilo tem nesrečnim rojakom onstran, je teBto reči in jaz ae v to ne mislim podajati v tem spisu. 2elim pa podati nekoliko skromnih slik jega trpečega in inteligentnega sloven- skega življa, kakor Wdi par po- četudi je resnica, da ao bili Slovani še najboljši v tem oalru. Ko je v Evropi naatopil mir, ki smo ga tako težko pričakovali, nam je prineeel namesto datkov o ie dolgoletnem trpljenju Primorcev. Ker aem preživela vso vojno v Primorju fn to ne posebno daleč sa fronto S) So«, mi jefrakitve — novo mie.» ^ morda bolj kot komu drugemu poznano trpljenje mojih ožjih rojakov v Primorju. Primorski Slovenci so pridni in delavni ljudje, preživeti ss snajo na še manjšem kosu zem- M Italijani bali punta, ker tu- PrlMorsk« Načrt zs letališče mod Ajševico in Sem pasom Je rimska vlada končno odobrila. Letališče bo obaegalo 68 ha zemljišča. V Gorici sta umrla dva dobro znana krčmaria Fran Koa v ulld Brigata Pavla, ki js slovel svoj čas kot izvrsten tenorist, in Peter Bitežnik ns "Cingrofu". Komen je središče spodnjegs Krasa. Razvit ss js šsts zadnjih 60 let pred vojno. Prebivalcev ims 880 v 186 hišah. Povečini so poljedelci, msrljivi ia vztrajni, čeprav se morajo boriti sa vsako ped zemlje. V Komnu Je 8 trgovin. 2 mesnici, 8 gostiln, dvs parna milna in vsč dru?«-obrti. Kraj, ki leži ns planoti, 184 m nad morjem, js postal priljubljeno letovišče Triačanov. V Komna ss križate glavni cesti: Domberg-Sežans ln Ribeniberk-Nsbrežina. V trgu je prseej u-rsdov. Posojilnici imajo dve. V Kobdllju na Krasu je pogorela hiša št. 10, last Filipe Meh-niča. Poslopje je zgotelo do tal. Škode je 60 000 lir. V tej M* se je rodil škof Anton Mahnič. Ceste v Dol. Cerevsm v Bed i h so strašne. Občinarji so fts ponovno opozorili ohfMsgs na-čelaika. da M dal edMp H lino popraviti od šolo V Gor Ije. Pred vojno so si pomagali a kupčijo vtaa, sadja, šivine itd. Primorci ao dobri zidarji in mnogi so si s tem sMUli kruh po Avstriji in drugod, na zimo pa so se vračali v svoje toplo Pri-morje, katerega noben tipičen Primorec ne ttpusW posebno rad. Primorci so ss izseljevali samo, če niso < res mogli najti drugega pomočka sa preživljanje. Po naravi so Pifmottl zabsv-ni in šsljivi, radi popova jo in ho salo dobri pleaslsi, v kolikor se Primorskih fsntor in deklet tiče. To še possfcfto od Hublja do Soče, ps tudi malo nszaj nam te energičnorti ni manjkslo. V nekaterih vaseh na Primorskem so znali fantje Uko sa-peti kot še niaem ¿ula noU-nega slovenskega zbora dosedaj v A mertkfc • Kulturno so ss PrilnOrel pridno udejstvovali; posebno se je to delo jelo širiti tik fcired vojno. Kmečka dekleta in fantje so prirejali igra, kakršne! bi bile v ponos vsakemu odru.- . Imeli so Primorci pole* Marijinih drušb in Orlov, tudi ns-predne pevske zbore, Sokole in Sokolice, Ur isborne tamburs-ške in druge godbo. , Nepotrebno je poudarjati, ds se je v Trstu In Gorici izdsjalo vsč zek> dobrih čssopisov in drugega poučnega štiva. Italijani, ki nas hočejo zdaj pokassti svetu kot slovanske barbare, so ss čtidili naši dostopnosti do kultiirnegs udejstvo-vanjs, ko so prvič prišli msd nas, črtudi js bilo takrst vse unfčeno ln zsstavljeno od vojne. Na Primorskem se js mnogo čfttalo; v nemalo slučajih so bHi preprosti kmetije bolj poučeni o poteku političnih struj ln drugih vainih dogodkih v dršsvi, nego je danes na primer povprs-čen, stoodstotno pstrijotičen Yankee. Sicer smo tudi ns Primorskem molili ss dež ln hodili smo v oerkev in Če smo mogli, smo obiskali Mater Božjo na sv. Gori aH pa v Logu, čs nsm je bilo to blišje. Vendar pa smelo rsčsm, da je bilo mod Pri mord najmanj verske fanatič-nosti, kolikor se Slovensev tiče. Glavni temelj temu je dejstvo, da Priraerci niso čepeli vedno doma. Sli so zmerom m^d svet In to jih je nsprsvilo bolj sli msnj rsdikslne. Ce bi no prišla svetovna voj-mL bi se biti primorski Slovenci bresdvomno dvignili v marsičem prseej visoko nsd ostale Slovence. Ps je pfišls vojns In Mošje In fantje, najboljši in poaasje vsi od kraja, so morsll v slvšbo oaaarja In domovine Tisoče žena, starčkov In o-t rok je bilo pregnanih is svojlk domov — v bedo beguastvs. Cas tri leta so pole graag jo uničevalno peMm In prav toliko časa in več so vzdihovali nesrečni Primorci v Tisti, ki smo bili vssj tolikv •rečni, ds smo <»stali na doma/i irrodi, pa smo trpeli pod vojnim stanjem. ' Surovost vojaštva, u-nUevaaje najUn»4.h polj, često o-*k run jen je otrok In žensk, lako šlvljea- skih potrebščin ia še koliko dru-gorja smo morsll CastalitT Dol l Nikdar ae fl madžarskim stotnikom, ki je privedel dva vojaka, da postavita na amrt bolno mater iz sobe, ker si je on zaželel stanovati v tisti sobi. '1 Take in podobne surovosti so b{le na dnevnem redu po od vojaštva zaaedenih krajih, kajti med vojaštvom ae je našlo naj-plemenitejše in najokrutnejk* značaje, ne glede na narodnost, Vaai, trga in mesta je zasedlo italijansko vojaštvo, in možje in fsntje, ki so se vračali U vojne, so bili poslani v Grsdiško ss nedoločen čas. Vsekakor ao di vojnih ujetnikov ls saasdene-ga osemljs niso dolgo pustili domov. i Moj brst je bil ispušččen šele leto dni po vojni in šs takrat smo i mali obilo potov in stroškov, da smo ga rešili ls grada pri sv, Justu v Trstu, kjsr so Imeli Laki zaprtih mnogo vojnih ujetnikov. Same nadloga so padals uad nas. < Zaslužka nI bilo nobenega še dolgo po ssaedenju, in ljudem, ki so bili odvisni od mez-de, je bilo pravteko, če ns še bolj gorje kot v vojni. ; Begunci so se vračali na razdejane domačije stradati. dele, ko so ssšsii novi "go-apodarji" s gradnjo ln popravljanjem cest, Js bilo mslo boljšo. ' ■ Ns vas mogočo nsčine smo ss prciivljali in šivsli smo kot v težkih sanjah — vedno smo i« moli upanja: saj bo temu kmalu konec, po sklenitvi mirovnih pogodb bomo pripadali Jugoslaviji* Mladi ia tudi starejši moški dileUnUke^ufffr "^^¡^V - Trstu so kupovali oblačilno bla- go, ter ga ndslH če« mejo v Ju goslsvljo, od tam pa nsssj tobak. Kmaki amo se tega poslu !U1 vsi od kraja, često tudi taki ki jim nI bilo take sile ss pre-ilvijaaje, m HftMjanl pa ei mejo močno ustrašili in gonili "kontrabas* ta rje" v Trst ksr trumoma. Na prvem takem poiskusu se tudi mene prijeli s dvema drugima dekletoma vred, pa smo bile nsvihans In smo "Isstavlos" potegnile ss nos, da so nam pokassti celo stseo, po kateri smo prišlo srsčno v Jugoslsvijo. Ko js zsčelo soreti sadje na spomlad (v Primorju so črelnje še v prvih dneh maja), smo skušali dobiti ksko liro s tem Tskrst js šs nsksko šlo, ksr js bik» polno vojsštvs povsod. Vlnakl pridelek ps js bil šs prvo leto zelo udsrjen, ker je bilo itstijsnsko vino cenejše in so gs povsod usiljevsli nspol ■sstonj^H^HB Sprva so bIH Italijani šs dovolj dobri in uljudni. Kupovali so ItaHjsnsko-slovenske njake In alovnloe, ter se učili naloga Jeslka, posebno severni Italijani. Polagoma pa so začeli zatsno-vstl zsnjko, ki so jo nsm z lahkoto vrgH čez glavo, ko so izginile ssdnjs čete bivše Avstrijs is Vipsvske doline In Postojna, Začela Jim js presedeti naša pasem ln tu in Um so šs takrat nastopili preoblaatno In surovo Fsntje ps ss seveda niso pustili lotiti, ssj so bili dovolj dolgo pod "komando". Povedali Jim odkrito svoje mnenje enjlk, ter Jkn pravili, da je sanje sra-mou, ds leže bres dela po va-ssh v nadlega ljudem, ki bi bres njih ksj IsMco opravili. Os bi bili kaj vredni, bi bilf «ledlll agledu avstrijske vojake, pa bi ss vsem bolje godile — saj smo vedeli kakšna beda je vtaddU v Italiji. Mnogi rssamnl vojaki so to rsdl priznali, ker bili eo tudi o-ni siti vojaških cunj. fsntl la kereMnsrjf je da spopa lov ln na Ul NOVAK, tajnik bol. oddelka....HM 8. Lmdals Ave„ Chlea«o, 111 IN VOGEICH, si. bUfsJnik.......MIT 8. Lseažals A vs., Chleaffo, lil IP GOD IN A, upravitelj glasila... .MIT 8. Lavndale Avs., Cklesto, I1L OHN KOLEK, uNdalk glaslU......869? 8. UwadsVs Ava. Chicsfo, OL HHP ODBORNIKI ANDISW VIDRICH, prvi podpredsednik. 660 RatssU Avs., JohnstSvn, Pa. DONALD J. LOTRICH, dru«i podpredi., 1S8? 8. Truiabull Avs., OhtMgo, 111 JOHN J. 8AVERTNIK, gl sdrsvnlk............ W. I6tk St, Chleago. III GOSPODAMI! ODBSKi - FRANK ALB8R, pr^.odnik..........1184 i. 0»awisrd Avs,, Chlest«, III JOHN OUP...............................1684 W, 87th 8t. Chlrsfo, IU J08IPH 8I8KOVICH...............1009 K. T4th Street, Clsvslaad, Okla, POROTNI ODSEK: JOHN O^KŠKK, predsednik..............414 W. Hk^at^BpHnfflsld, I1L JOHN Tiojtj......,,.•........•,.,,.».,.•,•...Bsa 867, Btrshans, Ps» VRANK PODBOJ.......................... Bes 61« Park HI II, Pa FRANOM 8AEOVŠBK.................1014 Ažssm «i. No. Ohlsago, HI OKBOiNI KA8TOPNIKI1 J silno s Italijani, kar lik je Jeailo, ker ItaNjaal so v lepo dekle. Slovenska Narodna Podpori« Jtdioti^ I »07 Rockferd 4*64 •6Sf-j r je AH tudi ona ima skrivno akrb in zato je tako mošk is rodu čudna. Včasih strmi v daljavo, kakor da nI jo v tvoje prs i nt i se od Ugs sveU, potem pa nenadoma globoko kri, ampak tudi življensl vzdihne . . . Jej, jej, veeko srce ima svoje P* ir " peklenščki . . . Detoitoj.. ' - "ftpeta!" Speta J. «m» oprtvlta .voje ilvall. D.nl ^Jmo^Jm M,Uk0r " PUDik° ^ ^ me -iT. l«m po>td> "" "Kli m godrnjaj, k« tiho bodi . . .» J» > «P.meni Je «ko, "Da, da . . je» Dal mi je pol meeei VsUla je in šla k skrinji, ki je bila skrbno boš vse uredila, Spela, p pogrnjena. Odprla jo ja In rekla: "Le po- bila sem mu roko in se \ glej, koliko imam knjig!" Drugo jutro sem bi L "Ali sU vse prebrali?" sem potrkala na šolska "Seveda!" . gledal Preleenik, se js z "A kdsj?" , bila pa Uko pogumna, < "V dvajsetih letih je mnogo mesecev, dni "Ako ne boš slabel zs o in ur, posebno še, če je človek vedno Uko ls." Tedaj je ekočil in i asm kakor jaz." . tero ja preUpal otroke. "Jas ne bi mogla, biti Uko ssms. Strsh k vrstom in odšla ..." bi me bilo!" "To je naredil on?" "Mlad se vsega navadi... Uko tudi samo- . "Da! To bi naredil te in knjig!" pa tudi njegov ain, mlac "Spela, In zakaj se skrivsU prsd ljudmi in Dsn* J« vzdrhtela: pustite, ds Uko sUbo mislijo o vas?" "Strašni. Lucjfer "Dana, to ao čudne stvari! Prišlo je aa- »olnc« jo zijalo, ptice so mo od sebe ..." Uko žalostna. Sla sem "Dostikrat mislim, zakaj živite kakor kak iV°j *reh- Ubožica, j sveti puščavnik . . ." ko rekla: "Vaak IVelesr "Kaj pa hočem? Ljudje niso za mene, fanUk ne cme fth jaz pa ne za njih!" . * grešna kri , . . In jaz i "Ali Je bilo vedno Uko?" «. ." Spela je dolgo gledala v Dano, poUm pa 1 Molčali sU neksj & Jo rekls kratko: "Ne." (Dalje pri) MILWAUKEE Štirje novi, hitrejši vlaki eedaj skrajšajo petnajst minut voznega časa med Chicago in Milwaukee na North Shore Liniji. t^ minut BLIŽJE CHICAGA Dva od teh eno-nro-in-petdeeet-minut de Lnxe vlaka, puatila Chicago eb 8:06 A. M. ^ in ob 3:05 P.M., obe inseU parter razgled- ne kare. Dva povračaječe ea Is Milwaukee —8 A.M. Limited in ? P.M. parlor razgled-■H^»* ni vos limited. ^^ Vsako uro ravno ob uri ____ Drugi brzi limited vlaki zap*sU vssko uro 5555SV ob uri za v Milwaukee iz Adatne In Webash SHORF > Loop "L" posUje. VsN*k| vaUvijo na IE V# MadiHon in Wabaah, Randolph la Wabash, Clark in Lake, Grand Ave* Betanont Ave., Wilson Ave* Uptown Station, la Howard St. Za pojasnila telefonlfajt^aa'. Traffic waZ'Z Wn State 0517, 72 W. A#*e Stieet. Pogin Sodome In Goau>re Po poročilih carigrajskih listov nadaljujejo jezuiti po naročilu papeškega biblijakega instituta izkopavanje na meatu, kjer ae izliva Jordan v Mrtvo morje ter ao v zadnjem času dosegli odkritja, ki v polni mer potrjujejo katastrofo mest Sodome in Gomore, o kateri poroča židovsko ev. pismo. Raziskovalcem se je posrečilo najti ale-dove in ostanke toh dveh prazgodovinskih mest. Izkopali so razvsllne hiš, med njih sklovi ps so nsšll človeška okoatja in rasno domače orodje. Debela plast pepela, ki Isšl nad temi razvalinami, govori za to, da sU bili obe mesti uničeni po ognjenem dežju. Slog uničenih poelopij kaže na 3000 let pred našim štetjem, po arheoloških raziakava-njih pa sUtblll mesti, ki aU le poldrugi kilometer vseksebi, u-nlčeni okoli Ma 2000 pred našim štetjem. Is množice najdenih predmetov ae dado izvajati zanimivi zaključki o življenju pradavnih prebivalcev obeh porušenih Oče je sporočil Ervinu, da pričakujejo sorodnice, s katero so bili otroci zadnjič akupai pred enajstimi leti. PrisUvIl je tudi. da osUne ta sorodnice dalj ('asa pri njih, morebiti celo za vedno: njegova želja je bila, da bi se Kr-vln in M s ud vzels In podlala mož in žena Po očetovem naročilu Je moral Krvin na |>oaUjo. da aprejmo svojo porodnico is otroških let. To ya je tako vznevoljllo, da al je ždel, naj bi vobče ne prišla. In ko je v takih in podobnih mi-slih korakal sem In tja pit peronu. je zažviigala lokomotiva, vlak je prihrumel na pbsUjo, ae je usUfil Hi iz vagonov so se usu. li potniki v obilnem šUvilu. Se preden ae je do dobra zsvedel, je videl pred seboj vleoko, elegantno plsvolasko, damo. ki mu je ugajala na prvi pogled "Maud!" je vzkliknil Ervln ves arečen, da mu je usoda dala doživeti ta trenuUk. "Kdo pa Rte, gospod, ki me o-govarjat#r je vprašale dama •Tvoj sorodnik vendar . . . sorodnik Brvin ... oče mi Je naročil, naj U «prejmem. ker bo tvoj znak šopek rdečih vrt-ate .. "Sej res,H Je dejala ona In se ozrla po rdečih > rtoicah 'TI li torej Ervlar Th* Road of Service in zaupna pri; v pepeški m« vanje pe bed II la učenja) na nadaljne naga te daje nasveta. Ona izvršuje Otvoritev