učim tovariš
Glasilo Udruienla Jugoslov. Učiteljstva — PoverjeniStvo LJubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati j samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30" - - Din, za naročnike v inozemstva 40-— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.		I Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urai št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 75 para za I vsako peti t-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano | naročnino, torej ni treba članstvu na- I ročnine posebe plačevati.	
Potreba nove orijentacije javnega dela,
K obletnici Korotana.
Politično socialno in idejno nosi doba ki jo preživljamo, vse znake prehodnega značaja. Na mejniku novega veka se nahajamo, ki pomeni prelom s stoletnimi tradicijami, uredbami in nazori. Sedanji generaciji morda sploh ne bo usojeno Priti do mirnega, ustaljenega življenja.
To je doba permanentnih kriz, boja med starim in novim, doba nove idejne orientacije.
Baš s tega vidika nas ne sme plašiti idejni in socialni kaos v katerem živimo in tudi ne ekstremni izrodki in izrastki sodobnega političnega socialnega in gospodarskega življenja. Razkroi starih, preživelih idej in družabnih uredb se ni vršil cla- brez silnih socialnih ^-"tresljajev in tudi ne brez škode za etično in duševno kulturo prizadetih narodov. Znaki dekadence ki se opažajo v tem oziru tudi v našem narodu, nas ne smejo navdajati s skepso. da bi začeli dvomiti o svoji bodočnosti kot narod in država.
Sedanii dekadenci bo sledil razvoj navzgor. zakaj življenske sile našega naroda so še neizrabljene, sveže; kot političen in kulturen narod smo šele začeli živeti in neprecenljive važnosti je, da smo se i znebil i političnih in gospodarskih okov. ki so do poloma Avstrije ovirale naš razvoi Političnemu in gospodarskemu suženjstvu adekvatna je bila odvisnost našega idejnega življenja od Nemcev. Ta odvisnost se je sploh zrcalila v našem javnem življenju. Dunai nas je obvladal politično in duševno.
Naše politično življenje je bil veren posnetek nemških političnih razmer. Mi kot narod še nismo našli sebe! Naše politične in stanovske ideologije niso bile v nobeni kavzalni zvezi z našimi življen-skimi vprašanji kot narod. V politiki so se izčrpale vse naše sile v boiu med kle-rikalizmom in liberalizmom zgrajenem na ideologijah, ki so našim življenskim interesom povsem tuje in so nas silno ovirale v spoznavanju naših živi jen skih pogojev in nalog ter nas slabile v našem eksistenčnem boju kot narod.
Učiteljstvo ie sledilo kar je povsem naravno, drugi inteligenci — bilo je kri iste krvi. Zato se ni moglo priboriti do one pozicije v narodu, ki mu gre po važnosti stanu. Nedostajalo ie idejne sile. ki bi bila dala vsemu učiteljskemu delu zanos in produktivno smer. ki bi bila vse njegove sile zenntila in zenoteniem potencirala ter nostavila vse delo v sužbo ene velike ideie vodnice
Starejša generacija učiteljstva ie lahko za zgled mlajši glede vestnosti in strokovne izobraženosti, a kjub temu šola ni bila to kar bi morala biti: kos narodovega življenja organično zvezana z vsem žitjem in bitjem naroda, stoječa v službi velike ideie narodne osvoboie in samostojnosti. To niti ni mogla biti. kajti avstrijska šola ni imela nalogo vzgajati mladino v narodnem duhu in učiteljstvo je imelo vse prej kot svobodne roke pri vzgoji.
Spone so padle, ovire so odstranjene, svobodna nam ie not za razmah — v tem tiči velikanski pomen politične svobode. Naša naloga je danes, da napravimo iz naše šole to. kar ie niena naravna naloga: Žarišče vsega narodnega duševnega živ-
i ljenja, vzgojevališče novega zaroda, usposobljenega za velike naloge bodočnosti.
Ali naj čakamo, da pride impuls od drugod? Zakai ne bi učiteljstvo prednja-čilo v pojmovanju novih nalog, novega položaja. nujnosti nove idejne orientacije naroda! Kar človeka usposablja za spoznavanje življenskih potreb naroda, narodu imanentnih pogojev napredka, novih pozitivnih smernic dela ter ustvarjajoči!! idej — to je. bolj kot vse drugo, iskrena, nesebična ljubezen do naroda, praktično človekoljubno delo v neposrednem stiku z narodom ter za notranjo duševno poglobitev in dozoritev novih spoznani prepo-trebni mir. Boli kot vse drugo, ker za aoostolsko zvanie nas ne kvalificira ne akademska izobrazba ne pečanie z dnevno politiko.
V samotni vasi so dozorele tudi tukaj podane misli.
Iz sedanje moralno in cohtične raz-drapanosti more narod le rešiti velika ideja vodnica sposobna da uied njenje naroda na zunaj izvede iz notranje enotnosti in discipliniranosti, da b^ politično ujedi-nienie baziralo na idejni konsolidaciji naroda.
Nikdar in nikoli ni bil kak narod sposoben za velike čine. ako ga ni vodila misel ki ie po svoii enostavnosti in preprostosti bila razumljiva vsem in zato tudi sposobna, da zbudi in združi vse narodove tvorne sile in jih udejstvi v smeri na gotov cilj.
Vi vsi. ki ste imeli priliko aktivno sodelovati pri plebiscitnem delu, ste spoznali sugestivni vpliv ideje na maso ako ima ta ideja svoie vnete apostole in stoji inteligenca sklenjena v njeni službi. Spoznali ste moč idejne sugestive na naši in nasprotni strani; psiha koroškega Slovenca se je temeljito izpremenila prei mirni in pasivni Korošec ie bil najaktivnejši del naroda. Brez dvoma bi bil narod na Koroškem, ako se mu da prilika za razmah in se mu dado voditelji, danes bolj sposoben za velike čine.
Ali smo si svesti. kaj bi učiteljstvo lahko storilo ako bi. kakor za plebiscit na Koroškem, postalo nositeli ene velike ideje, ako bi solidarno z drugo inteligenco posvetilo vse sile dosegi enega cilja. V koncentraciji dela na en cilj, se uspeh dela vsakega posameznika stooniuie in posto-teri. Najinteligentnejši in najpožrtvoval-neiši delavec za narodov napredek pride prej ali slej do spoznanja svoje onemoglosti napram razdirajočim silam, ker se čuti osamljenega, ker drugi sproti rušijo, kar on gradi. Najskromnejši rodoljub pa lahko doseže čudeže, ako se uvrsti kot discipliniran član disciplinirane armade narodnih delavcev skupni veliki nalogi. Ni nam treba čakati Mesije, ki bi nam oznanjal to idejo; životvorne ideje niso produkt in iznajdba razglabljajočega 'duha. one se po-raiaio iz dejansko delujočih sil razmer, so izraz tega, po čemer narod nezavestno teži. Intuitiven duh da tej nezavestni težnji miselni izraz.
Naš narod se nahaja v položaju, ki mu imperativno določa bližnjo življensko nalogo in cilj. Svoio državo imamo a v nas še ni državljanske zavesti, politične svobode ne znamo ceniti, država se nahaja v težavah, njen ugled v svetu ni baš
velik, klfub naravnemu "bogastvu naše zemlje ie v nas mnogo bede. narod, politično nazrel needin, je hvaležen objekt demagoštva eksoloatira ga židovski kapital in koncem koncev kar nas najbolj peče: znaten, morda najboljši del naroda ie politično zasužnjen in biser slovenske zemlje, naš Korotan in slovensko Primor-te. za večino cd nas ožja domovina, ie danes eldorado nemškega in italijanskega šovinizma.
Nismo bili vredni tega bisera. Ko bi bili kot narod zrelejši, zavednejši — Koroška bi bila naša brez boja! Kar smo zagrešili. ko smo se med seboj prerekali po receptu naših nasprotnikov in zanemarjali narodno vzgoio širših mas — kakor jo še danes zanemarjamo — posledice tega nosiio naši neodrešeni bratje in njih trpljenje je neprestan oooinin za nas da se oddolžimo napram niim in popravimo, kar smo v preteklosti zamudili.
Iz sedanje mizeriie moramo najti pot navzgor! Kot narod se hočemo brez oz.ra na politične meje na temelju jezikovne in plemenske enotnosti stvoriti v kulturno enoto imajoč pri tem vedno pred očmi veliki cilj političnega ujedinjenja. Svoje sile hočemo iačiti. da nas naide veliki zgodovinski trenotek pripravljene in silne. Na temelju lastne države hočemo kot narod v svobodnem razmahu svojih sil tekmovati z drugimi kulturnimi narodi, izvršiti zgodovinsko svoio nalogo in si priboriti častno mesto v družbi narodov. Hočemo ustvariti državo jako na znotraj in ugledno na zunaj. Hočemo imeti domovino veliko in srečno, svobodno in ljubljeno!
To je vsebina naše narodne misli, dovolj velika, da nas vse združi v požrtvovalnem delu za njeno uresničenje.
Sanjali smo o veliki ugledni, bogati Jugoslaviji. Realnost jo nam kaže v drugi luči. Razočarani smo in iščemo vzrokov, a najmanj tam kjer bi jih morali iskati najprej — pri sebi. Država ne more rasti in napredovati, ako ne raste in napreduje narod. A narod — smo mi!
Veliki hočemo postati kot narod in država!
Treba bo reviziie vseh idejnih temeljev našega javnega življenja. Ni dovolj, da se zavedamo svojih slabosti, iasno nam mora tudi postati, kako se jih pri korenini lotimo in jih odpravimo. Destruktivne sile razjedajo naš narodni organizem. Nemo-ralnost. kužne bolezni alkoholizem dela-mržnost, zapravljivost izpodkooavaio narodu zdravje in nam odpirajo žalostne perspektive za bodočnost. Onemogli stojimo nasproti posameznemu zlu in naš boj ostane brezuspešen dokler se ne zavemo skupnega izvora vsega zla in ne začnemo z zdravljenjem pri korenini.
Narodno čuvstvovanje se mora v posamezniku spremeniti v zavest odgovornosti za vse lastno delovanje in ¡nehanje napram narodu, kot celoti. Ni narodovega napredka brez napredka posameznika! Z delom začnimo pri sebi! Kdor svoje sile zanravlia zaprav1,> narodove, ie narodov škodljivec. Kdor raste duševno in moralno. skrbi tudi za rast naroda. Niti najmanjše naše dejanje ne ostane brez sledu v narodu. In tega sledu — bodi dober, bodi slab — ne izbrišejo niti stoletja.
V presojo tega kar je narodu v korist ali škodo, treba etičnih pravcev.
Ako hočemo ustvariti ono notranjo strnienost in enodušnost naroda, ono absolutno disciplino ki edina da narodu potrebno odporno silo napram razkrajajočim elementom, ie treba poleg impulza, ki ga daje narodna ideja, skupnega etičnega temelja za vse javno življenje, etičnih pravcev od vsakogar priznanih ki imajo svoj skupen izvor in sankcijo in ki iim absolutno podrejamo vse individualne težnje. Kie jih iščemo: pri Budhi Konfuciju, pri kakem modernem filozofu? Na! vsak z resnobo premišlja o tem vprašanju in odgovor ne bo pretežak.
Brez enotne, za ves narod avtorat v-ne etične podlage vsemu lavnemu življenju. ni mogoče skupnega smotrenega delovanja vseh vzgojnih činiteljev. Brez tega oa ni uoania na ozdravljenje in pre-rasanie naroda v smislu našega skupnega ideala. Če gre deiovanje enega vzgojnega činitelia v divergentni smeri z drugim, če eden ruši kar drugi gradi — potem ne pričakujmo notranje rasti in lepše bodočnosti naroda.
Cerkev in šola sta danes v mnogem oziru antipoda — in to se mnogim zdi povsem naravno — pa ni naravno.
Kar vzgojne činitelje in ves narod naiboli razdvaja to ie politično strankar-stvo. Politične stranke so nujen produkt socialne diferenciacije naroda. Obstojale bodo. dotlej nimamo popolnejšega instrumenta in posredovalca za uveliavljenje liudske volje v zakonodaji in vladi. Vendar ima vsak od nas občutek, da naš parlamentarizem svoji nalogi ni kos. Nekaj ne more biti v redu. Dejstvo ie. da je v zakonodaji naš parlament popolnoma brezploden Dejstvo je nadalje, da stran-karstvo zastruplja vse naše javno življenje. Kie so vzroki?
Politične stranke si stavijo naloge, ki jim, po niih bistvu, ne pritičejo. Politična strankarska načela so merodajna za ločitev duhov v vsem našem kulturnem in duševnem življeniu: v politični areni se bije boi za svetovne nazore — se bije. a doboieval se ne bo — dobojeval se bo drugod. Te strankarske ideologije postajajo za narod naravnost usodne. Ako stranka vzame v zakup ideje večno veljavne in vodilne, jih mora naravno v strankarskem boju, ki ni nikoli izbirčen glede sredstev, orofanirati. To ie konštatacija ki nas do nje dovede domača pamet. Boi za svetovne nazore na političnem bojišču mora nuino begati narod, zastrupljati javno življenje in širiti materijalistično pojmovanje moralnih in etičnih resnic. Tega seveda neče ne ena in ne druga stranka. A kako pridemo do ozdravljenja teh razmer?
Dvoje je potrebno. Prvo. kar smo zgoraj zahtevali: Etična načela za vse javno delovanje torei tudi za strankarsko, morajo biti ena in ista. splošno priznana, avtoritativna za vse javne činitelje. torei tudi za politične stranke. Ta etična načela moreio biti za vse ista ako jim je praiz-vor skupen. Narod, ki bi ga hoteli po svetovnih nazorih ločiti v dve ali več skupin, bi se v kulturnem boju sam uničeval, bi bil večno razdvojen in nezmožen za koncentracijo svojih sil. Tudi ta ugotovitev je v svoji logiki preprosta, zato drži. Te prve zahteve ne bomo uresničevali od da-
nes do iutri; a z rastočim spoznavanjem nie upravičenosti bo rastla tudi strpnost in razumevanje pravnih nalog političnih strank.
Drugo: Politični parlament mora dobiti svoj korelativ v strokovnem parlamentu. Tudi si lahko predstavliamo politični parlament kot vrhovni parlament nad skupino strokovnih parlamentov. Bodi tako ali tako v zakonodaji mora priti strokovniak do besede. Do tega cilja vodi samo ena pot. Stanovi in razne interesne skupine se moraio organizirati na politično nevtralni podlagi v strokovnih organizacijah. Izvenstrankarske strokovne organizacije so najboljša politična šola za narod Kdor svoiih ožjih stanovskih interesov ne pozna, ne pozna tudi splošnih in državnih, ne spozna svojih, v njih relaciji do drugih. V strankarsko — nevtralnih strokovnih organizacijah bomo ustvarili najboljši protiutež demagoštvu raznih političnih strank. Kar velja za strokovne, velja tudi za gospodarske organizacije. Le po tej poti pridemo do strokovnega parlamenta in moderne dobre zakonodaje. Današnje strokovne in gospodarske organizacije so več ali manj bojne organizacije političnih strank niso torej v bistvu to. kar pove njih ime. Naloga, baš onih faktorjev, ki jim ie v prvi vrsti poverjena briga za vzgojo naroda, bi bila. da pospešujejo izvenstrankarske ore»?nizac;i]e naroda oo strokah, stanovih in gospodarskih interesih. Učiteljstvo. duhovščina, sodniki bi imeli tu hvaležnejše polje za javno delovanje, kot v sodelovanju pri strankarsko-političnih bojih. To je eden izmed tistih predsodkov, izvirajočih iz napačnega pojmovanja naloge političnih strank, da mora biti vsak inteligent organiziran v politični stranki. Ali ni naravnost nujna potreba, da ima narod faktorje. ki si ohraniio svobodne roke napram političnim strankam in skrbe za politično vzgoio naroda.
Baš delovanie v strokovno gospodarskih in drugih sličnih organizacijah bo dalo inteligenci priliko za preootrebni
stik z narodom da se mu še bolj ne odtuji. kakor se mu ie že. amnak da se bo z ljubeznijo poglabljala v njegovo čuv-stvovanje. njegovo mišljenje in vsakdanje skrbi in žnjim duševno zrastlo v eno enoto. Kar je vsemu narodu skupno, bodisi duševno, bodi gmotno, hočemo v skupnih : organizacijah zastopati brez ozira na po-: litično prepričanje in kulturno naziranje. Ločeno bomo korakali le tam. kjer zahteva ločitev bistvo stvari same. vedno pa bomo imeli pred seboj en velik skupen cilj. ki mu podredimo vse separatistične interese. Le tako bo šla naša pot navzgor in se bomo v svetu uveljavili.
A kdo bo nositelj novih idejnih smernic? Pod čigavim okriljem se hočemo zbirati oropovedniki nove idejne orientacije? Kje si hočemo ustvariti izhodišče in ognjišče našega delovanja?
Gosposvetski Zvon Jugoslovenska Matica in Ciril Metodova Družba nas kličejo in vabijo, da se zbiramo okoli njih, ki so .nositeljice nacionalizma in prej oz- 1 načenih idej. V imenu samem fe simbo- j lično izraženo vse. kar nas kot narod teži. Spornima nas na preteklost, davno in nedavno. slavno in neslavno opominja nas. da ne zabimo neodrešenih bratov in ne zatajimo v sebi krvi oradedov da se otre-semo suženjske narave, nam privzgojene v tisočletnem ierobstvu, a našemu bistvu tuje. Potoim Gosposvetskega Zvona. Jugoslovanske Matice in Ciril Metodove Družbe hočemo ves narod mobilizirati za reševanje velikih nalog bližnje in daljnje bodočnosti, potom njih hočemo delati posredno in neposredno, da ustvarimo v masi naroda tla za vresničenje našega velikega ideala posredno z jačenjem moralnih sil naroda neposredno z navduše-vaniem naroda za sveto stvar. — Dajmo našim strokovnim organizacijam novih pravcev in nove idejne orijentacije. zgrajene na temeljih gorenjih načel in gorenjih orogramatičnih smotrov. S čistim namenom na delo in uspeh ne bo izostal!
R. M.
II. drž. skupščina UJU v Sarajevu.
n.
Poročila odsekov.
Predavanjem in referatom so sledila poročila odsekov. Pri tej priliki opomnimo jako neprijetni slučaj na skupščini, ko je hotela malobrojna opozicija vnesti baš pri poročilih odsekov v mirni potek zborovanja in razprav nesporazum in razdor, kar se ji Pa spričo discipliniranega nastopa skupščinarjev ni posrečilo. — Pri debati o poročilu izveštajnega odseka nam je omeniti zelo posrečeni nastop tov. Josipa L a p a j n e t a (Cerklje pri Kranju), ki je, viharno aklamiran, jako uspešno plediral zaito. da se s šolskim zakonom ne žuri preveč, opozarjajoč na velike pokrajinske diference v osnovnem .šolstvu, ki se ne dajo na en mah premostiti.
V imenu izveštajnega odbora je podal tov. Hristofor Miloševič sledeče poročilo:
1. Glavni odbor je v tekočem letu izvršil svojo glavno dolžnost s snovanjem okrajnih učit. društev in s tem dosegel pristop v organizacijo onega učiteljstva. ki doslei še ni bilo organizirano. Na ta način je zadobilo Udruženje popolno jugo-slovensko lice.
2. Naglašuje se delo Glavnega odbora za šolski zakon. V komisijo za izdelavo načrta so vstopili zastopniki učiteljstva iz vseh pokrajin. Na ta način ie prišlo do osnutka, ki vsebuje glavne zahteve učiteljstva.
Nadalje se Dovdarja delo glav. odbora v vprašanju uradniške pragmatike in višje učit. izobrazbe: v zadevi olajšave , vojaškega službovanja mladega učiteljstva in priznanja službe vojnih let; o zbirkah v pomoč glaldniim v Rusiji; o organizaciji učit. tiska.
Po vsestranski oceni delovanja glav. odbora in predlogov za nadaljno delo, predlaga izveštajni odbor skupščini glavnemu odboru in nadzorstvu absolutorij za delo in račune preteklega leta.
Po tem poročilu se je razvila prav živahna debata Tov. S i m a S i m i č je govoril o prosvetnih prilikah in neprili-kah v Bosni, pripisujoč krivdo v tem oziru ministrstvu prosvete. — Tov. V. D a č i č je kritikoval delo glav. odbora, češ da ni za podeželsko učiteljstvo ničesar storjenega. — Drag. Dimitrije-
v i č je zagovarjal delo glav. odbora, ki dosega uspehe v mejah možnosti. Pov-darja. da je treba z vso odločnostjo zahtevati izenačenje preiemkov poročenih učiteljic z neporočenimi. — Globoko prepričevalen in principialnega pomena je bil govor tov. P r o k e Miloševiča: eovoril je proti rovareuju enega dela učiteljstva proti vstvarjajočemu delu drugega dela. Omenjal je da ie grešni posel onih, nastopajočih proti svojim tovarišem na vodilnih mestih, ki vlagajo v to svojo službo vse svoje moči in živce, zato pa nai bi bili smatram kot kaki najemniki in dninarji. To je greh poedincev. ki sami niso vstvarili ničesar pozitivnega in ne pripuščajo aktivnega dela niti svojim tovarišem. Kaže na tovariše, ki so prebili desetletja v službi narodnega in prosvetnega delovanja, pa še sedaj nosijo s častjo učiteljsko zastavo. Tako delo zasluži priznanie. pomoč in sodelovanje nas vseh, nikakor pa ne obsodbe. — Za njim je zopet poskušal vnesti neki skupščinar nesoglasje v zborovanje kar se mu je na burne proteste izjalovilo.
Po lepem govoru tov. Ivo Rado-v a n o v i č a o velikem pomenu učit. tiska. povdarjajoč moralne uspehe, ki jih z njim dosega, ie bilo poročilo v celem obsegu sprejeto.
Popoldansko zborovanje.
V imenu odseka za predavanje tov. J. P. Jovanoviča (o zadacima. učiteljske organizacije) je podal tov. Milic M a j-s t o r o v i č nastopne resolucije:
1.	Neobhodno je potrebno da izdela jugoslovenska učit. organizacija svoj načelni program.
2.	Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovanjem vsega učiteljstva.
3.	Za izvedbo tega programa, čim bo izdelan, nai se pooblasti širji glavni odbor, da ga sankcionira in prevzame dolžnost njegove izpeljave.
4.	Dokler pa ne pridemo do takega programa, smatra se za sedaj v prosvetni politiki za najbolj potrebno sledeče: a) čim največja produkcija dobro vzgojenega učiteljstva; b) reforma učiteljišč, ki nai podajo čim silnejšo, splošno — strokovno izobrazbo; c) stvarjenje pogojev za višjo pedagoško izobrazbo, da pridemo čimprej do potrebnega števila dobrih profesorjev učiteljišč, kar naj se doseže s študijem učiteljstva na vseučiliščih in izenačenjem učit. mature z gimnazijsko; č) popolno materialno izenačenje učiteljstva v pokrajinah v pogledu stanarine in pokojnine ter izenačenje prejemkov poročenih učiteljic z neporočenimi; d) izenačenje prosvetne zakonodaje v državi v zvezi s splošno prosvetno reformo na ta način. da tvorijo vsi prosvetni zakoni organsko vez in da postane Učiteljstvo tem potom popolna celota, enaka v vseh pravicah in dolžnostih; e) čim nujnejša reforma prosvetne centrale (ministrstva prosvete), ki se mora organizirati tako. da prevzame lahko vse raznovrstne naloge prosvetne politike naše nove države. Želeti je. da prevzame oddelek za osnovno šolstvo učiteljstvo; f) čimbolj pogosto in redno izhajanje naših stanovskih in strokovnih listov in koncentracija vse sile učiteljske elite v duhu edinstva okoli glavnega glasila naše organizacije.
Resolucije so bile soglasno sprejete in zborovanje za ta dan zaključeno.
Tretji dan 22, oktobra.
Podpredsednik M. Popovič otvori ob 8. uri zjutraj skupščino. Najprej se razvije debata o predavanju M. Stanojeviča: glavni temelji novega učnega načrta in programa. Sprejmejo se tozadevne resolucije. Nato se razpravlja o referatu I. Ra-dovanoviča in Jos. Skaviča: o učiteljski izobrazbi. Odsek predlaga sledeče resolucije :
1.	Napredek pedagoške znanosti in razvoi učiteljskega stanu zahtevata tako v narodnem kot državnem interesu, da se narodno učiteljstvo usposablja za svoj poklic na zavodih v činu fakultete.
To se doseže na ta način:
a)	da se vsa učiteljišča enovrstno reorganizirajo in dajo poleg svoje strokovne pedagoške smeri tudi splošno izobrazbo kot druge srednje šole. Dosledno s tem ima zrelostno izpričevalo učiteljišča enakopravnost z zrelostnim izpričevalom drugih srednjih šol. — V te šole se vzprej-mejo absolventi meščanskih, višjih dekliških in drugih višje organiziranih šol:
b)	da se ustanovijo v glavnih centrih države visoke učiteljske šole (učiteljske akademije) v činu fakultete. V te šole se vzprejemajo samo absolventi učiteljišč;
c)	da se obdrži sedanja institucija višjih pedagoških šol do popolne izvedbe oredstoječih zahtev. Absolventi teh šol, do svoji teoretični izobrazbi in po praktičnih uspehih v osnovni šoli. napredujejo na višja mesta v učiteljski službi.
2.	Ministrstvo prosvete se naproša, da čuva v interesu stvari same integriteto osnovnega šolstva. Zato naj velja zahteva da obsegaj novi enotni zakon narodnega šolstva vse področje tega šolstva: osnovnega, meščanskega in učiteljišča. Ako obstojijo kake tehnične ovire zaradi že stiliziranih zakonskih načrtov, nai se pregledajo in spravijo v medsebojni sklad, da bodo tvorili organsko celoto.
Uradniška pragmatika.
V	imenu odseka, ki je proučaval načrt zakona državnega uradništva. je stavil tov. R a d o m i r Vujič sledeče predloge:
1.	Učiteljska služba nai se v zakonu izrecno navede in naj se zato doda čl. 7. točki 1.: učiteljišča z izpitom.
2.	Položajna plača naj se odredi sorazmerno položajni plači II. kategorije kakor ie tudi odrejena osnovna plača.
3.	Vprašanje stanarine je rešiti tako, da se s sprejetjem čl. 35. ne izgubi prava po čl. 31. tega načrta.
4.	Pokojnine naj se izvedejo v zmislu oopolne enakosti. Nikdo ne sme biti v tem oziru prikrajšan.
5.	V DOgledu dodatkov in vseh ostalih orejemkov ne sme biti nikake razlike, kar velja osobito za zakonske pare v državni službi.
6.	Dolžnost glavnega odbora UJU je, da predlaga potom ministrstva prosvete, zakonodajnega odbora, narodne skupščine in uradniškega udruženja predstoječe zahteve v realiziranje.
V	debati, ki je sledila temu poročilu, se je zahtevalo zaradi važnosti in aktualnosti tega vprašanja neposredno akcijo glavnega odbora v Beogradu za uresničenje teh zahtev. Nadalje je bil stavljen oredlog. da se obdrži tudi v pragmatiki 32letna službena doba za penzijo. — Resolucije z dodatnimi predlogi so bile soglasno sprejete.
LISTEK.
Pomladak Rdečega Križa v Ljubljani.
Poročilo gdč. Soenbergerjeve, dne 5. tm. v Ljubljani.
Ko se je započela lansko leto organizacija Podml. R. K. v Ljubljani, ni bila sprejeta s popolnim odobravanjem ravno od onih, s katerimi je kar najtesneje spojena, namreč od učiteljev. Ako postane v nekem gibanju šola sredo-točenje in presrčni del organizacije, ne more uspevati ta, dokler ne vzljubijo in ne cenijo koristi, ki vzrastejo iz njih dela oni, ki naj delo izvršujejo, razširijo in upoglobijo. Zato vas prosim zanimanja, nagnenja in sodelovanja.
Najprvo si bodimo na jasnem, da je to Vaš Podml. in ne ameriški in da se ga naj osnuje in izdela za vaše otroke tako, kakor mislite Vi, da je dobro za nje. Ni to nekaj, kar vas hoče Amerika učiti, mogoče se še Amerika mnogo lahko pri tem nauči od vas. Toda je nekaj, kar je z veseljem sprejelo mnogo narodov in uvidevajoč, da leži prihodnost naroda na deci, je treba uporabiti vsako pomoč in dobro priliko, ki je mogoča v njih jačenje in izboljševanje telesno, duševno in umstveno. In našli so narodi, da nudi Podml. R. Kr. veliko pomoč za udejstvovanje
teh principov. Videli so tudi, da se starši, ki jih je težko vzgajati z določenimi navodili, mnogo nauče od otrok in to ne da bi se tega zavedali — in dvojen cilj leži v enem.
V drugo bi rada povedala, da ne bo nika-kega nadziranja po šolah od moje strani, to je vaše delo in gotovo bo uspelo vam veliko bolje nego meni. Vse. kar želim, je pomagati vam osnovati to, kar želite, da se uvede, in potem vas prositi, da to izvedete. Če se pa vi sami ne zanimate in ne vzljubite stvari, potem tega tudi ne moremo pričakovati od otrok, v tem mi gotovo pritrdite — in za otroke je ta organizacija.
Podml. R. Kr. se opira, kakor veste, na najnežnejše čuvstvovanje otrokovo, in cilj mu je vzgojiti jih: 1. v volji za zdravje, ker zdravo telo — zdrava duša; 2. k ljubezni služIti drugim, tu poudarjam zadoščenje, pridobljeno v prostovoljni pomoči? 3. k ljubezni do domovine, to je da na ta način postane boljši državljan.
Ne sme se pa tolmačiti to kot »posebni predmet« v šoli, marveč se mora uplesti v vsakdanje šolsko življenje le kot nekaj, kar poživi posamezne predmete. Rada bi vam malo razložila, kako to mislim. Zato pa moram razdeliti ideje v posamezna poglavja.
Naj bo prvo članstvo, ker organizacija brez članov ni dobro mogoča. Ne maram vas muditi s tem, ker itak veste, da je najbolje, ako se to vrši po razredih, — in da znaša članarina 20 p mese no.
To ostane, kakor je bilo lansko leto.
2. Služiti drugim: Otroci radi pomagajo drugim in tu se nudi prilika, navajati njih pože-ijenje in jih privesti tako daleč, da so srečni in zadovoljni, če morejo pomagati drugemu. V mncgih stvareh lahko pomaga otrok bližnjemu brez izdatkov, na drugi strani pa je mnogokrat še večje zadoščenje otroku, če mora res žrtvovati kako malenkost v prid drugemu. Ali ni tako? Zato rabi vsak razred, oziroma vsaka šola »Fond za dobre namene« — in vprašanje se glasi sedaj — kako to blagajno polnit? Lahko vam predlagam načinov, vi sami jih gotovo veste več.
1. Samozafajevanje: 1. Ce se otrok odreče recimo katerikrat kinematografični predstavi ali slaščici in položi ta dar v Skrinjico, ki je v ta namen pripravljena v šol. sobi na mizi. To je že nekaj. 2. Lahko se napravijo kake predstave, razstave in prireditve proti nizki vstopnini. 3 Otrok lahko odpravi kake komisije za druge. 4. Prihranki: (tu se uče štedljivosti). Pojasnim vam, kako to delajo v Ameriki. Nabrali so ves papir iz šolske košare, ga stehtali in prodali. Isto tako so nabrali stare steklenice in druge take stvari ter jih prodali, kar jim je že malo zvišalo fond. Ako ima otrok doma vrt, ali če je šolski vrt na razpolago, se lahko tu pa tam proda kako stvar v prid šol. fondu, (v neki šoli so kupili učenci s tako nabranim denarjem korale iz katerih so napravili pasove in jih razstavili — in vstopnina jim je dokaj napolnila blagajno. Pred kratkim pa sem čitala tole:
mati je podarila otroku kokoš, otrok jo je pital in negoval in ko je izlegla piščeta, jih je prodal, kakor tudi jajca v prid šol. fonda.
Sedaj si pa oglejmo, kako se lahko porabi fond v pomoč drugim, ko je enkrat zbran. Mogoče je med mladino bolan otrok, ki bi moral v bolnico. Ne bi bilo lepo preskrbeti temu otroku prostor v bolnici s pomočjo blagajne? Drugje bi pomagali siroti ali begunčku po kaki organizaciji s pomočjo fonda. Časih bi se preski belo gorko kosilo sestradanim otrokom. In lepo je, misliti na manj srečne o božičnem času z malimi darili. V nekaterih občinah, kjer niso otroci imeli igrišča, so to preskrbeli učenci sami. Nekatere reči za »pomoč drugim se lahko izdelajo v šoli, dečki na pr. izdelujejo igračke .deklice pletejo in šivajo in izdelane re-_ či se pošljejo ubogim otrokom po zavodih za Božič ali pozneje.
Proizvod ali delo: Vrste dela: Šivanje plenic ali obleke za male otroke, pletenje. Narodna ročna dela so tudi vedno zanimiva za raziteve, za poučenje otrok samih. Pošlje se tudi v Ameriko na pr., kar bi zbudilo zanima-nje onstran morja v veliki meri.
Dečki lahko delajo pohištvo (malo aii veliko), igračke, vrtno orodje ... To bi bili seveda veliki izdatki — in tu bi ameriški otroci radi pomagali, ako se izdela natančen načrt dela, udeležencev in materiala.
Iz slik različr.ih tednikov, listov se narede lepe male knjižnice, zopet nekaj za siročad P°
Poročilo odseka za predloge
je podal tov. Joca M i 1 o j e v i č iz Zagreba. Predlogi so bili brez debate soglasno sprejeti. Predloge, stavljene v imenu UJU poverj. Ljubljana, smo že ponatisnili v Učit. Tovarišu in so bili tudi ti predlogi sprejeti. — Izjemo je tvoril predlog bosanskega učiteljstva. naj se srbijan-ski zakon o narodnih šolah raztegne tudi na Bosno in na ostale pokrajine, ako bi se novi zakon ne mogel takoi izvesti. Ta predlog je naletel na hud odpor. Proti predlogu je nastopil poročevalec, ki je izvajal da se predlog že zaradi tega ne sme sprejeti, ker bi zabranil nadaljno nujno delo za novi šol. zakon, ki ga vsi pričakujemo in ie osnovan na prilikah in potrebah sedanje nove in velike države, kojim stari zakon že*izdavna več ne odgovarja. Specialno kaže na Hrvatsko, kjer so se zlasti med učiteljstvom začele razmere zelo izboljševati predmetna zadeva pa bi iznova upravičeno razburila duhove in bi se predbacivalo »srbsko hegemonijo«.
2e poprej smo omenili iako simpatični nastop našega tov. Josipa L a p a j -n e t a ki se je v imenu Slovencev s stvarnimi in tehtnimi razlogi izjavil proti sprejetju predloga. O zadevi sami so, še govorili M. Stankovič, Sv. Ivkovič. Živ. Radosavljevič in N. Manojlovič. Zadnji se je v imenu- dalmatinskega učiteljstva oso-bito zavzemal za čim nujnejšo realizacijo novega šol. zakona, kažoč na prilike v Dalmaciji in na škodo, ki jo ima i šolstvo i učiteljstvo. ker se prosveta tamkaj še vedno upravlja po starih avstrijskih zakonih. — S sprejetjem predlogov je bil dnevni red končan in je predsednik z iskrenimi besedami na narodno in državno edinstvo ter s pozivom na stanovsko zavest iugoslovenskega učiteljstva zaključil sarajevsko skupščino UJU. Bil je veličasten trenotek. ko ie skupščina spontano vstala in odpela Bože pravde. Lepa naša
domovina Naprei zastava slave ... •
Prireditelji skupščine so zelo zmisel-no zvezali dulce et utile. Tridnevno naporno delo na zborovanjih, v odsekih in odborih ie bilo lepo prepleteno s poukom in zabavo. Vsak udeleženec je imel gotovo mnogo najlepših osebnih utisov. ki si jih je ponesel seboi v trajen spomin in bo o njih poročal na domačih zborovanjih. Saj oa se mu ie odprl v Bosni doslej še neznan svet. ki v svoji pestrosti prekaša
Izjava ministra prosvete in stališče k zakonu o nar. šolah.
ŠOL. ZAK. PREDLOŽEN ŠE TA MESEC ZAKONODAJNEMU ODBORU. — OSNOVNO ŠOLSTVO V ROKE OSN. UČITELJSTVU! — IZBOR NADZORNIKOV. — LJUDSKOŠOLSKO NADZORSTVO, LJUDSKOŠOLSKEMU UČITELJSTVU! — O UVRSTITVI UČITELJSTVA V SLUŽBENO PRAGMA-TIKO DRŽ. ČINOVNIKOV.
Urednik Narodne Prosvete, tov. Milutin Stankovič je posetil gosp. ministra prosvete in ga je v imenu UJU informiral o sklepih in zahtevah II. drž. skupščine jugoslovanskega učiteljstva v Sarajevu.
Narodna Prosveta poroča o tem po-setu sledeče: Povodom ovoga g. Mini-star je izjavio: da če načrt Zakona o narodnim školama najdalje u toku oktobra tek. god. biti podnet Zakonodavnom Odboru na rad. On ne misli menjati redak-
ciju ovog projekta, koju j e utvrdio Gl. Prosvetni Savet uz učešče prosvetnih delegata iz pokrajina, izuzev onih odre-daba koje govore o stalnom školskom nadzoru. G. Ministar miisli da osnovnu nastavu treba definitivno predati u ruke učitelja i radi toga stoji na stanovištu da položaje školskih nadzornika treba novim zakonom dati isključivo učiteljima.
Radi toga izmeniče se odredbe koje govore o postavljanju školskih nadzornika i biče utvrdeno: da na te položaje putem izbora i utvrdenih normi dolaze učitelji koji su se istakli na prvom mestu radom u školi, a po tom i na pedagoškoj književnosti i drugim poljima kulturnog i prosvetnog rada.
U vezi sa ovim G. Ministar je izjavio da su na dnevnom redu i ostale prosvetne reforme koje su n medusobnoj órgan-skoj vezi. Pored projekta zakona o sred-
vse dele naše domovine in to najbolj v Šeher-Sarajevu.
Predvečer skupščine nas je združil na koncertu vojaške godbe, ki je bil obilno posečen. Odmore je izpolnilo petje večinoma narodnih pesmi iz vseh delov domovine; zelo živahno so bile aklamirane narodne pesmi, ki jih je prednašala slov. delegacija. — Prvi večer skupščine smo gledali v obsežnem sarajevskem gledališču vprizoritev I. Kosora »Požar strasti«, ki uživa evropski sloves. — Drugi večer nas ie zbral v oficirskem domu k slavnostnemu banketu, ki se ga je poleg predstavnikov vseh sarajevskih oblasti, raznih organizacij in korporacij udeležilo mnogo stotin učiteljstva. Vrsto napitnic je otvoril šef oddelka za prosveto dr. Kosta K r s ¡m a n o v i č. Sledilo mu je nebroi drugih. V imenu Slovencev je nazdravil tov. Rudolf Dostal: izjavil ie da četudi majhni po številu, smo pa veliki v ljubavi do stanu, do naroda, do države. Z ozirom na proslavo prejšnjega dneva na grobovih narodnih junakov je opozarjal, da imamo tudi Slovenci svoj 20. september, katerega dne 1. 1908. je po- i jila kri mladih žrtev ljubljanske ulice o priliki, ko se je bunila omladina proti nemško-avstrijski soldateski...
Tretji dan po završeni skupščini smo se odpeljali s posebnim vlakom v kopališče Ilidže, ki slovi po svojih vročih žve-plenih vrelcih. Odtod smo šli k izviru reke Bosne ki prihaja podobno kot Ljubljanica na Vrhniki, že kot mogočna reka na svetlo. Tamkaj smo si ogledali zanimivo ribjerejo postrvi. V senčnatih gajih pri vrelu Bosne smo si odpočili in postregli s postrvmi in raki. ki jih v obili meri hranijo poleg tekoče vode. Tam smo poslušali srbskega guslarja ki je peval o caru Lazarju. Efektno ie nastopil slovenski kvartet: Fanči, Torka. Mirko in Rud' pod Pavlovim vodstvom in ie ob burnem odobravanju navzočega občinstva izvajal slov. narodne pesmi, tam na obali tajnostne vode. ob vznožju visoke planine in v žaru zahaiaiočega solnca. — Drugo iutro smo nastopili dolgotrajno 36 urno pot proti domu. En del skupščinarjev pa se je odcepil na poset Dubrovnika.
Minula je 2. skupščina UJU. Vedno večje ie število članov, udeležencev. Bila je pa tudi skupščina, prireditev, o kateri lahko mirnim srcem ugotovimo: Klobuk dol!
njim školama i zakona o universifetu koji su gotovi, g. Min. je izjavio da se radi i na projektu o reorganizaciji Gl. Prosvetnog Saveta, koji bi po novoj reformi imao da bude najviše prosvetno telo za celu zemlju i da u njemu budu pu-novažno zastupljeni predstavnici svih grana prosvete.
Isto tako mora se izraditi i specijal-ni zakon o uredenju Ministarstva Prosvete, kojiim bi se prosvetna centrala što bolje osposobila za mnogostruke poslove koji je očekuju.
Stoječi na stanovištu da če poslovi osnovne nastave najbolje napredovati ako budu u rukama ljudi, koji su toj nastavi posvetili ceo svoj život, koji u tom pogledu irnaju iskustva, poznavanja posla i ljubavi prema istom, G. Ministar misli: da predstoječom reformom prosvetne centrale odeljetije za osnovnu nastavu treba definitivno predati u ruke učitelja, prema čemu bi učitelji koji su se istakli svojom vrednošču i svojim radom, u tom odelenju zauzimali i najviše položaje.
MINISTER PROSVETE O UVRSTITVI UČITELJSTVA V PRAGMATIKO.
Narodna Prosveta poroča: 28. ov. m-ca urednik našeg lista posetio je Ministra Prosvete g. Svet. Pribičeviča radi informacija o činovničkom zakonu i gle-dištu vlade na ovu stvar, moleči ga u ime učiteljstva, da kao šef prosvete i član vlade odlučno nastane da kategori-sanje učiteljske službe, prema čemu če se docnije odredivati i materijalna nagrada, bude pravedno izvedeno i da mlo-ralnli i materijalni interesi učiteljstva ovim zakonskim projektom ne budu zapostavljeni.
Naš urednik tom prilikom predlagao je da se kategorisanje učiteljske službe u zakonu izrikom pomene i prema tome utvrdi kojoj grupi učitelji u pogledu svojih plata pripadaju.
G. Ministar je odgovorio da je več učinjeno što treba da u ovom pogledu interesi učiteljstva ne budu oštečeni. Na njegov zahtev u čl. 7. uneta je klauzula da se u drugu kategoriju činovničke službe računa i služba za koju se traži spretna koja odgovara potpunoj sredje-školskoj spremi, a to je učiteljska škola s ispitom.
Posle definitivnog obaveštenja o Zakonu o činovnicima, kojom je prlikom g. Ministar izjavio da če stvar prosvetnih radnika u ovom zakonu bitli predmet nje-govog naročitog staranja i da če interesi učiteljstva biti osigurani, prešlo se na razgovor o predstoječim prosvetnim reformama, koje interesuju učiteljstvo i o kojima se je učiteljska skupština u Sarajevu specijalno bavila.
Poverjeništvo UJU — Ljubljana je vestno zasledovalo uvrstitev učiteljstva v službeno pragmatiko drž. čin. Opozorilo je pravočasno na izpuščene kategorije učiteljstva v pragmatiiki in je odposlalo svoje posebno mišljenje glede uvrstitve učiteljstva v položajne plače, glede uvrstitve strokovnega učiteljstva v pragmatiko in glede štetja let učiteljstvu na naših obmejnih šolah in specijalnih šolah.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici! "
Šolske konvencije s tujimi državaim.
—§ Sporazum med Jugoslavijo in Romunsko glede šolskih zadev. V Beogradu se je vršila konferenca med našimi in romunskimi delegati glede sporazuma in rešitve spora nekaterih šolskih vprašanj. Glede šolstva je določeno, da morejo v romunskih krajih naše države poučevati učitelji romunski podaniki in nasprotno, da v nekaterih krajih romunske države. kjer so naseljeni Jugosloveni. morajo poučevati na šolah učitelji jugoslovenske-ga državljanstva. V prvi vrsti se tiče ta sporazum krajev okoli Vršeča in Temeš-vara.
—§ Italijanski nacijbnalisti besne proti šolski konvenciji. V Rimu se je te dni razvedelo. da je jugoslovanski zunanji minister Ninčič v Ženevi sklenil z italijanskim delegatom Tostijem in zunanjim ministrom Schanzerjem dogovor, po katerem se bodo italijanski učitelji nastavljali na italijanskih šolah v Dalmaciji po istih načelih, kakor slovenski učitelji na slovenskih šolah v Julijski Benečiji. Proti temu dogovoru besni vse fašistovsko in nacionalistično časopisje. Listi protestirajo. češ, da so Slovenci v Italiji italijanski državljani, italijanski državljani pa so tudi učenci in učitelji v dalmatinskih italijanskih šolah po izjemni določbi rapall-ske pogodbe. Vsakršen junctirn med dalmatinskimi in primorskimi šolami torej krši italijansko suverenost. Fašisti napovedujejo zato najhujši boj proti temu dogovoru.
—§ O nemških šolah v Jugoslaviji in slovenskih v Rep. Avstriji. O nemških šolah v Jugoslaviji poročajo nekateri nemški listi, izvajajoč, da ostane nemško šolstvo v naši državi nedotaknjeno, kakor je to zagotovil minister za prosveto Pribiče-vič odposlanstvu iz Vršca. Minister je odredil da se imajo s strani podoblasti zaprti nemški razredi višje realke v Vršcu takoi zopet otvoriti. Samo za paralelne razrede treba določenega števila učencev. — Tako je torej z nemškim šolstvom v Jugoslaviji. Kako pa je s slovenskim šolstvom na Koroškem? Nemška Avstrija je zaprla vse slovenske ljudske šole. To naj bi upoštevali nemški listi in pošteno zahtevali tako lepo ravnanie s koroškimi I Slovenci v šolskem vprašanju, kakor lepo postopa Jugoslavija z Nemci. Radovedni smo kedai bo prišlo v Avstriji do tega. da bo naša država zahtevala slovenske šole za naše neodrešene brate. Dotlej pa odrekamo tudi Nemcem pri nas pravico do lastnega šolstva.
Neodrešena domovina.
—r O preganjanju našega učiteljstva
piše »Edinost«, izvajajoč, da je motto italijanske šolske oblasti: Škodujmo kolikor mogoče slovenskemu šolstvu! Šolsko vprašanje je silno žalostno. Učiteljstvo preganjajo oblasti in fašisti na neusmiljen način. V Istri naš učitelj ni varen življenja. Mnogo je hrvatskih in slovenskih krajev. ki so brez domačega učitelja in po-tujčevanje naglo napreduje. Sedaj je bilo mnogo učiteljev odpuščenih, še več po premeščenih. Ako vodi kdo kak pevski zbor, ga premestijo, ako je knjižničar ali odbornik v kakem društvu ako poje v kakem zboru ali ako je celo izpregovoril besedo v učiteljskem društvu, ga premestijo. Vsi ugovori, vse prošnje so zaman.
bo'nicali. Mnogo drugih predlogov boste gotovo sami imeii, c tem sem uverjena.
Zdravje: Igra zdravja je sijajna pot, da se otrok nauči vsakdanjih zdravstvenih pravil in nauči se jih nevedoma in jih tudi že praktično izvaja. Toda to vam je že dobro znano in pozneje bi rada vedela, če želi kdo od vas igrati igro tudi letos. Ni pa to glavna točka organizacije.
Namesto igre zdravja se je zamislilo za meščanske šole tečaje: »O domači oskrbi bolnika«, »Prva pomoč« za dečke in deklice in tečaj za »Malo mamico«, kjer bi se deklice učile oskrbe malih otrok. Mogoče se ne dajo izvesti ti osnutki že takoj sedaj, pa pozneje.
Muha — kakor vsakdo ve — je velik škodljivec zdravju; naj otroci zvedo, kako prenaša bolezni, kje se po največ nahaja, in započ-nejo naj vojno proti njej.
Pri izdelovanju plakatov se nudi prilika za navodila in izraženja. Tudi takozvana znanstvena abeceda, ki je kaj koristna, nudi izpre-membe.
Osebna snaga in snaga šolske sobe, dvorišča, snaga doma se lahko poudarja in se ne more nikdar preveč poudarjati.
Za male otroke je izvajanje posameznih pravil v šoli največjega pomena, ker jim to postane navada.
Medsebojna šolska korespondenca: Ta nudi otroku priliko, spoznati druge otroke in predvsem: otrokovo obzorje se s tem znatno
razširi; tudi oživlja pouk zemljepisja, zgodovine itd. Došlo pismo iz Francije n. pr. se uporabi za prevod v francoski uri, isto v angeški itd. Tako so lahko posamezne ure praktično oživljene.
Ako se učenci uče o Ameriki, koliko večje zanimanje bi vladalo v razredu, ako bi si dopisovali z ameriškimi otroki in bi dobili slike in popise posameznih dežel, mest, industrije itd. iz onih krajev. In koliko bolj živo bi se zanimali otroci za lokalno zgodovino, industrijo, geografijo itd., če bi se učili tudi že z namenom, opisati vse to ameriškim tovarišem.
Nekatera teh pisem se lahko uporabi za Jugoslo-.enski List Podmladka R. Kr., da bi otroci videli, da je tO res njih list in da so tudi aktivni pri tem. Namesto pisma se lahko pošlje tudi razglednica s pojasnilom ali povestico, ki se tiče slike, tudi to je jako zanimivo. Ročna dela se na isti način lahko izmenjavajo.
Izvajanje idej Pomladka R. Kr. v šolskem življenju:
1. Ročni pouk. Učenci izdelujejo plakate o zdravju ne samo za šolsko sobo, tudi za list, kjer jih nujno potrebujemo, za zavetišča itd. Tudi »Abeceda zdravja«, ki sem jo prej omenila, se lahko istotam izdela. Za najboljši plakat bi se eventualno razpisala nagrada.
2. Jezikovni pouk: Naloge se lahko pišejo o narodnih nošah in šegah; dalje o pisateljih, pesnikih, knjigah itd.; če to pošljejo otrokom
drugih dežel s prošnjo enake pošiljatve njih de-
žele, se igraje nauče ne le lastne literature, marveč obenem tudi ono drugih dežel. Članki o tem se za list lahko prispevajo.
3.	Zgodovina: V zgodovinskem pouku bodo imena in letnice pomenile učencem veliko več, ako so v dopisovanju z učenci one dežele. Učenje domače zgodovine in zemjepisa je pa že poživljeno ob misli, kakor rečeno, to opisati drugim učencem.
4.	Državljanstvo: Veliko važnost polagajo v Ameriki na to točko. Otroci se morajo učiti o lastni občini, n. pr. o požarni brambi, o stražnikih, njih delu in o drugih državljanskih zadevah. V tem zmislu vzgojeni bodo lažje pojmili razne naredbe, ukaze, si bodo predočili, da so del občine in se bodo bolj in bolj zanimali za to. Različni članki o tem se lahko uporabijo za pisma ali list.
5.	Trgovski oddelek: V nekaterih mestih so prevzeli učenci trgovskih tečajev prostovoljno tipkanje za Podmladek R. Kr., v kolikor so tega zmožni
*
Dovolite mi še nekaj minut, da govorim o organizaciji. Podml. R. Kr. Vsaka organizacija ima centralni odbor. Podmladek R. Križa je oddelek »Rdečega križa« in naj se kakor ta organizira po vsem svetu, kar se je deloma že zgodilo. Ker je glavni odbor »Rdečega križa« v Beogradu, ie tudi glavni odbor Podmladka v Beogradu kot oddelek svojega centralnega od-
bora. Organizacija Podml. se izvaja po Jugoslaviji v sporazumu s Statuti glavnega odbora. Prepuščeno pa je vsakemu okrožju razvijati svoj lastni program.
Ljubljana ima svoj lastni odbor. Na vsaki šoli pa naj bo po en učitelj zastopan, ki bo odgovoren odboru za vso šolo. Od teh učiteljev naj jih bo nekaj zastopanih v odboru. Ti predstavni učitelji, izvoljeni od šol, bodo voditelji organizacije na šoli, bodo izdelali program za to v sporazumu s šolo itd.
Pozneje, upam, se bo razširila organizacija tudi po deželi.
Sedaj vas prosim, da mi odkrito poveste, kar si mislite o tem, ali če me niste v vsem razumeli, da me vprašate za pojasnilo. Povejte mi, ako mislite, da se da to letos res z zanimanjem in uspešno izvesti. Poudarjam še enkrat, da ni igra zdravja edini, temveč organizacija glavni smoter.
Mislim, da bo tudi Ljubljana uvidela dobre strani organizacije, in res ne vem povedati o nobeni deželi, kjer se ni sprejela z velikim en-tuzijazmom, uvidevajoč neprecenljive vrednosti organizacije.
Mnogo je ležalo na tem, kako se vam je podala stvar lansko leto, in na dejstvu, da se ni moglo dosti prosto razširiti. Upam pa, da ne boste zaradi teh napak spregledali biser, ki leži v jedru.
Iniciative leže sedaj v vaših rokah — ali ne mislite, da bo letos uspela organizacija?
In sicer radi tega. ker hoče italijanska šolska oblast jugoslovensko šolstvo v Julijski krajini zatreti in otvoriti tuintam ravno takole po veliki potrebi kako italijansko šolo. pretežni del Jugoslovanov pa naj bi zapadel analfabetstvu.
—r Slovensko šolstvo v goriškem šolskem okraju. Okrajni šolski svet rabi takoi 28 učiteljskih moči. Učitelji in učiteljice. ki reflektirajo na ta mesta, naj vložijo takoj prošnjo na okrajni šolski svet ker bodo takoj nastavljeni. Tekom meseca bo razoisanih za definitivno na-meščenje 87 mest in sicer 42 voditeljskih, 15 učiteljskih in 30 za učiteljice.
Vestnik meščanskih šol.
—c Ureditev meščanskih šol. V sredo in četrtek, dne 4. in 5. t. m. je bilo v Beogradu poslanstvo Saveza meščanskih učiteljev iz naše kraljevine. Ob tej priliki je posetilo predsednika pododbora za izdelovanje uradniškega zakona g. M. Duričiča, predsednika nar. skupščine g. Dr. Ribara. g. ministra prosvete Sv. Pri-bičeviča, načelnika osnovne nastave g. VI. Radojeviča, narod, poslanca prof. Rei-sner.ia. načelnika ministr. pravde VI. Petroviča in dr utre ueledne osebnosti. Poslanstva so se udeležili tov. Jos. Kovače-vič (Zagreb). Mita Dordevič (Novi Sad), Samuilo Puhiera (Split). Marko Puškar (Sarajevo) in Drag. Humek (Maribor). Navedeni so seznanili gorenje predstavnike prosvete in parlamenta z meščanskimi šolami njih ureditvijo in pomenom, pa z zahtevami njh učiteljstva glede položaja in plače. Poslanstvo ie dobilo prepričanje, da pride projekt zakona o meščanskih šolah pred parlament z drugimi šolskimi zakoni vred. in da boio upravičene želje in zahteve učiteljstva meščanskih šol izpolnjene.
Iz Jugoslavije.
—	Tov. Albinu Lajovcu. ki je čutil potrebo iznesti svoi »tutti-frutti« članek v 228. št. »Napreja«, se čudim s svoje strani, kako ie mogel spraviti v zvezo z blejskimi resolucijami mojo zahtevo »kdor učitelj — ta Sokol«, kar sem izrekel, da pomagam njegovemu spominu, leto poprej v Rog. Slatini, ne oa na Bledu. Silno nelogično preobrača mojo zahtevo rekoč »če sedaj ta stavek obrnemo in rečemo, kdor ni Sokol. ni učitelj, tedaj smo izgovorili tako neumnost kakršno vsebujejo vsi podobni stavki«. Da tov. L., če obračamo! Na ta način dokažemo tudi sofistično. da je dva krat dve pet: če obračamo n. or. zahtevo: kdor učitelj, ta značaj, jo rešimo lahko tudi v negativnem zmislu itd. Navdušujem sebe in druge za Sokolstvo. pa ne, »da mi nekdo zaploska« kot mi zelo neokusno tov. L. podtika, temveč v globokem prepričanju, da s sokolsko vzgojo zasinejo lepši dnevi jugoslov. narodu. In za izvedbo sokol, programa ie v prvi vrsti poklicano učiteljstvo. ki tudi v resnici krepko sodeluje, oa če je to tov. L. všeč ali ne. Da bi danes delal kdo za svoje sokolsko prepričanje pokoro pa če je tudi »vaški učitelj«?! Saj je vendar doba »hlapcev« minila, ali še ne. tov. L.? Dobrohotno taoljanje po rami, da sem »sicer pameten dečko« hvaležno odklanjam. Sicer sem pa vedno naziranja da se tovariši podobne stvari razgovorimo v našem stanovskem glasilu in se nam ni treba zatekati v druge strankarsko-politične liste.
Strokovni tajnik R. Dostal.
—	Predavanja univerzitetnega profesorja dr. Vebra, ki jih prireja vsako nedeljo dop. v ljubljanski realki in h katerim je vabljeno tudi učiteljstvo, imajo zaznamovati lep uspeh in mnogo zanimanja. Dosedaj je predaval g. prof. o sledečih poglavjih: 1. t. m. Uvod k psihologiji in razvoj iste do današnje dobe. 8. t. m. Analitična in deskriptivna analiza. Metafizična, dualistična, monistična, materialistična psihologija. Associacijska psihologija. Narodnostna psihologija. — V nedeljo dne 15. t. m. namerava g. prof. razpravljati o »razmerju analitične psihologije k Vundtovim psihologičnim nazorom.«
—p Popravek. Naslov na zadnjem oddelku odlomkov iz brošure g. prof. Nik. Rodojčiča se ima pravilno glasiti »Program narodno-prosvetnega dela« in ne metode, kaikor je bil pomotoma naslov objavljen v zadnji številki.
—	Kal zahteva klerikalizem od šole in pouka? V zadnji številki je v tozadevni notici tiskovna pomota, ki bistveno iz-premeni poročilo. Glasiti se mora: Nova cerkvena oostavodaja. ki jo je izdala Cerkev 1.1918, obsega sledeče določbe glede šole: Členu 1372 ie papež Pij IX. dodal sledeče: »V ljudskih šolah mora verski pouk nadvladati ves ostali šolski pouk, tako. da so drugi predmeti le pripomočki za verouk.«
—	Pomanjkanje najpotrebnejših učnih pripomočkov. Sedanja draginja šolskih knjig bo glavna ovira učnemu napredku. Ako že samo atlas sedaj velja nad 100 Din in v tei primeri je tudi cena drugih knjig, koliko je ii takih staršev ki zmorejo vse knjige nabaviti svojim šolo obiskajočim otrokom. Glede zemljepisa bi se že odpo-moglo s posameznimi manjšimi zemljevidi. Za Jugoslavijo ga imamo, ki velja Ie 2 Din. pogrešamo ga pa za Evropo, najcenejši stane 12 Din. Učencem meščanskih šol primanjkuje tudi učna knjiga za geometrijo Za slo bi sedai odpomogla zbirka geometrijskih nalog, ki bi bila še primeroma cena, ker bi bila tvarina skrajšana in bi tudi odpadli stroški za slike.
—z—.
—	Šmartno na Pohorju Šolsko vodstvo se tem potom zahvaljuje vsem mojstrom. ki so prevzeli dela renoviranja našega šolskeea poslopja, zlasti g. Srimšeku, mizarskemu mojstru v Slov. Bistrici, ki je prvi izgotovil svoje delo. potem g. Vre-čkotu. pleskarskemu mojstru tudi iz SI. Bistrice, ki se ie enako potrudil. Prav posebno oa zahvaliuie in vsem priporoča g. Stupana. zidarskega mojstra od istotam. ki je že pred 4 meseci prevzel delo, a šele 2 dni pred šolskim letom poslal svojega delavca ter tako povzročil, da se ne more pričeti pouk o pravem času. Imeli smo sušno leto in dosti časa je bilo. da bi se bila izvršila zidarska dela Ob lepem vremenu in med počitnicami a gosp. mojster je nas uboge Pohorce vkljub opeto-vani prošnji odlagal na mokro jesen ter povzročil s tem. da bo delo. vsled te^a. ker se ne suši dobro, slabo ali sploh ne izvršeno in šolski pouk je in bo oviran par tednov. — Koliko truda je stalo voditelja, da je ljudi prepričal o potrebi popravila, da se je dobil potreben vredit itd., a zdai keincemkonca oa vs' _ malomarnosti enega trpi cela šola.
—	Smrtna kosa v naših vrstah. Pri
sv. Martinu pod Vurbergom smo spremili 2. t. m. k večnemu počitku skrbno mater, vedno ljubeznivo in gostoljubno gospodi-nio. vzorno soprogo našeea dičnega tov. nadučitelja Gselman Antona. V večnost se je podala po 60 letnem trudapolnem življenju. Zapustila je svojega soproga, izmučenega vsled vztrajnega dela v prid jugoslovenskemu narodu. Rodila nam je 6 zavednih Jugoslovanov: Najstarejši sin France je nevtrudno delavni upravnik na kmetijski šoli. Darko, nadučiteli v Tepa-njih in Rozika učiteljica v Svetinjah sta marljva tovariša v naši fronti, Rika je občeznana dobrodušna poštna upravite-ljica. Olga ie skrbna gospodinja in soproga uglednega trgovca. V očetovi hiši se nahajata Katica in Erna. ki lajšata gorje sivolasemu očetu-vdovcu. našemu vzornemu starosti. Vsem skupaj naše sožalje! Bila nas je lepa vrsta tovarišev(ic), ki smo vas v najžalostnejšem trenotku prišli tolažit. Kakor vi, smo se tudi mi težko ločili od blagoookojne ob odprtem grobu. Nepopisno gorje se nas je pa lotilo, ko nam pred pokopališčem stoječi mladenič naznani: »Ko ste polagali vašo blagopo-kojno Alojzijo Gselman, roj. Hauptman v tesno leseno hišico, je v Šentvidu pri Ptuju izdihnil svoio blago dušo njen edini brat Hauptman Ivan nadučiteli in starosta učiteljstva v ptujskem okraju.« Nekaj tednov so mu že. pešale moči tako da ni mogel iti k pogrebu svoje edine, ljubljene sestre. Dovršivši prvo službeno dolžnost v novem šol. letu. ie pri šolski mizi. naslanjajoč se na svoiega tovariša, zatisnil utrujene in žalostne oči. Bil nam je zvest, zato smo ga 5. t. m. ob veliki udeležbi to-varišev(ic) položili k večnemu počitku. Žalujoči soprogi in hčerkam izrekamo sožalje!*
—	Tovarišem, ki se zanimajo za mojo zadevo, sporočam, da molčim namenoma. Pride pa kmalu čas. ko natočim vsem čiste studenčnice. — Jos. Kobal.
—	Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani.
Vpisovanje za vse oddelke (slikarska in kiparska šola, grafika, tipografija, fotografija, narodna ornamentika in slikanje na fresko) se vrši dne 15. t. m. od 15.-17. ure in 16. t. m. od 16. dQ 17. ure pri voditelju šole, akad. slikarjem Franju Sterletu na tehn. sr. šoli v pritličju desno. Sprejemajo se dame in gospodje. Za obisk je treba plačati določen honorar. Natančni pregled in sprejemni pogoji so razvidni na oglasu šoske deske. Obenem opozarja cenj. občinstvo na svojo razstavo, katera se otvori dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne, istotam. Odprta bode nekaj dni. Vstopnina je prosta. — Vodstvo šole.
—pl Poročila se ie dne 3. t. m. v
Kresnicah tovarišica Rozi Gospodaric z g. Joškom Dolinarjem. vladnim koncept-nim uradnikom. Iskreno častitamo!
* NB.; Nekaj črtic iz življenja I. H. prinesemo prihodnjič.
Književnost in umetnost.
—k Dr. Vinko Šarabon, Zgodovinske anekdote. Slovenci nimamo doslej še nobene zbirke anekdot, kakor jih imajo drugi narodi, Francozi, Angleži, Nemci, Rusi. Dr. Šarabon je zbral anek- | dote, ki so bile raztresene po raznih številkah Mentorja in jim dodal še precej novih. Anekdote so urejene pod poglavji, kakor »Dobro srce«, »Domišljavost, Hudomušnost, Nesramnost, Ponos, Zatajevanje, Moška beseda« itd., 20 takih poglavij obsega Šarabonova knjiga. Največ je zgodovinskih, saj pisatelj je znan zgodovinar. Zastopana je pa tudi literatura, gledišče, medicina, vojaštvo, dijaštvo itd. Vsakdo pride na svoj račun. Pisatelj se je ravnal po Goetejevem izreku, da vsakdo pride na svoj račun pri onem, ki nudi raznovrstno blago. Resen mož in veseljaček, izobražena dama in priprosta žena vsak bo dobil nebroj anekdot, ki mu bodo uga-jale. Pri nekaterih občudujemo fino poanto, pri drugih hudomušnost, pri tretjih duhovitost, pri nekaterih sili poučna stran v ospredje, druge zopet izvabijo smeh na še tako mrk obraz. Kdor se hoče prav do solz nasmejati in pa objednem brati vrlo poučno čtivo, naj seže po tej krasni zbirki, ki se odlikuje tudi po lepi slovenščini. Knjižica spada v vsako šolsko knjižnico, ker nudi mnogo poučnega in vzgojnega, a je • objednem tudi redkost, ki spada med naše humo-ristične spise. Tudi čitalnice bodo naročile več izvodov, isto tako naša izobraževalna društva, ker bodo ljudje prav pridno posegali po tej ve-lezabavni in objednem poučni knjigi.
—k »Vojnički bukvar sa čitankom« je naslov knjigi tiskani v cirilici za vojake analfabe-te in za one ki se hočejo naučiti srbskega jezika. Ni pisal ta bukvar strog pedagog, temveč plemenita srbska duša oficirja g. potpukovnika Voj. D. Kostič-a. Z začudenjem lista človek to lično knjigo in se sprašuje, kako je mogoče da je zna! oficir vajen le orožja tako spretno sestaviti ta bukvar. čitanka je zelo obširna in zelo originalna. Vse slike za ponazorovanje črk , so iz vojaškega življenja n. pr. šotor, epoleta, i top itd. Veliko gre priznanje g. pisatelju, kajti j ti ud je moral biti velik, predno se je sestavila j tako lična in bogata vsebinska čitanka. Poleg i zemljepisa, zgodovine, umnega obdelovanja zemlje, higijene, osnovnega računstva je tudi del čitanke posvečen leposlovju, — velik korak naprej je dosežen s to knjigo srbskemu delu našega troplemenskega naroda, kajti žalostni znaki analfabetizma so le žalostne priče stoletnega robovanja. človeku se zdi, da je pisatelj z iz-danjem knjige hotel vojnikom reči: »Rešili ste ' se telesnega suženjstva, rešite se duševnega.« Gotovo bo ta knjiga rodila stoterni sad in v metodično - didaktičnem smisu ne zaostaja prav nič za modernim duhom.
Naša gospodarska organizacija.
—g II. izkaz darov za Neratov temeljni kamen »Učiteljskemu domu v Mariboru«. Slovenska Bistrica: Tinje 2—65, Slov. Bistrica deška 4—30, Gornja Poljskava 3—15, Spodnja Poljskava 4—40, Črešnjevec 4—25, Slov. Bistrica dekliška ?—25, Studenice pri Poljčanah 3—15, Venčesl ?—10, Maloke 3—10. Skupaj 9 šol 235 Din. 4 šole se niso odzvale. Zakaj?! — Mežiška dolina: Prevalje ?—40, Ojstrica pri Dravogradu 1—20, Holmec ?—10, Mežica 4—40. Skupaj 4 šole 110 Din. Okraj obseza, če se ne motimo, 13 šol. Kje je drugih 9?! Vemo, da ima mežiška dolina mnogo narodnega davka. A učiteljstvo naj bi ne pozabljalo v delu in žrtvah za druge samo sebe. — Marnberg: Brezno 1—10, Sv. Anton na Poh.
1—25,	Remšnik 1—10, Muta 6—30, Marnberg 7—57.50. Ribnica na Poh. 4—35. Skupaj 6 šol 167.5 Din. 7 šol se ni spomnilo ne Ne-rata, ne Učiteljskega doma! Še celo Vu-zenica in Vuhred sta pozabila nanj. Čudno! I — Prekmurje: Okr. glavarstvo, šol. oddelek 2—20, Murska Sobota 12—60, Cankova 3 do 15, Vadavci 1—5, Puconci ?—20, Bodonci
2—35,	Tišina 2—20, Dolnja Bistrica 2—20, Ge-derovci 2—20. Skupaj 8 šol in šol. oddelek okr. glav. 215 Din. V Prekmurju je kakih 90 šol. Odzvalo se jih je komaj desetina. Kje so druge? Položnice so se bile poslale predsedniku učit. društva tov. Požegarju. — Šmarje: Loka pri Zusmu 1—10, Sv. F.ma 1—5, Slivnica pri Celju 2—20. Skupaj 3 šole 35 Din. 11 šol se ni odzvalo! Komentarja ni potreba. — Ptuj: Sv. Marko pri Ptuju 8—45, Ptuj deška okol. 6—30, Sv. Marjeta na Dr. polju 2—8, Sv. Marjeta nižje Ptuja 6—15, Zitečka vas pri Ptuju 2—10, Hajdi-na 8—40, Sv. Lovrenc na' Dr. polju 4—20, Sv. Andraž v Halozah ?—9.25, Cirkovce ?—25, Sv. Lovrenc v Slov. goricah 3—15. Skupaj 10 šol 217.25 Din. To je približno ena tretjina šol. Dve tretjini nista dali ne duha ne sluha! — Drugi darovi: Franc Vrečko, ravnatelj v pok., Slovenj gradeč 10; Fr. Luznar — Primskovo 20, okr. šolski nadzornik Koropec 30, Gnus Anton — Dol 50, Kari Vargazon industrijalec Čakovec 100, Zinauer Mirko, učitelj v pok., Maribor, nabral deloma na dan Neratovega pogreba med vpo-kcjenci in znaten del prispeval sam 100, Marija Rehar, učiteljica, Maribor IV. dekliška 10. Skupaj 320 Din. — V I. izkazu v 34. štev. »Učit. Tov.« sem bil pripomnil pri okraju Št. Lenart, da sta bila dva svetnika pozabila na pok. Ne-rata in U. D. Od teh dveh se je eden zgasil in
sicer Sv. Rupert 4—25. Neki tovariš pa mi poroča, da sta med pozabljivce zašli iz tega okraja tudi dve svetnici in sicer Sv. Ana in njena hčerka Marija. Upamo, da se zglasita tudi še ti dve ostalim svetnikom vred. — Prvi izkaz izkazuje 1556 Din. Današnji pa 1324.75 Din. Skupaj torej 2880.75 Din. Lep znesek, ki dela čast zavednim in požrtvovalnim darovalcem! Darovi se še sprejemajo. Kdor je založil položnico, naj sporoči po dopisnici in se mu dopošlje nova. — Za odbor U. D. Hren.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje v soboto dne 14. t. m. točno ob 9. uri v mestni osnovni šoli po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi ter društvene in stanovske zadeve. 3. Poročilo o Zve-zinem zborovanju ter o pokrajinski in državni skupščini. 4. »Nekaj pedagoških razmotrivanj« podava ravnatelj meščanske šole Serajnik. 5. Nasveti in predlogi. 6. Vprašalna skrinjica se priporoča. Od 8. do 9. ure'pevska vaja. (Za vse pevce obvezna). Na tem prvem zborovanju v tekoč, šolskem letu pričakuje polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
+ KOZJANSKO UČITELJ. DRUŠTVO zboruje dne 19. oktobra t. 1. ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegata o pokrajinski skupščini UJU. 4. Posnetek časniških poročil o II. državni skupščini UJU. 5. Slučajnosti. Udeležba obvezna. — Radi obeda se je priglasiti pri tov. Ivanušu v Kozjem.
+ SAVINJSKO UČIT. DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ zboruje 19. okt. t. !. ob 14. uri v Braslovčah. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo predsednika o seji širšega sosveta UJU v Ljubljani in poročilo o delegacijski skupščini na Bledu. 4. »Zaščita dece in mladine«, predava tov. Koch. 5. Blagajniško poročilo. 6. Plačevanje članarine. 7. Predlogi.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO. V soboto. 21. oktobra, ob 6. uri zvečer priredi g. univ. profesor dr. F. Veber drugo predavamo o temi: Analiza človeških zmot. Tem potom vabimo vse člane, da se tega stvarnega, znanstvenega in za učiteljstvo jako važnega predavanja udeleže polnoštevilno. — Odbor.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Dr. Vinko Šarabon, Zgodovinske anekdote 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Mnogo dopisov in odgovorov je moralo izostati, ker ima predstoječe gradivo svojo nujnost iz teh in onih vzrokov. Nekateri rokopisi so došli prekasno za to številko.
—lu »Naprejeva« zadeva spada v vodstveno sejo. Topot je »Naprejevo« uredništvo nasedlo tov. A. Lajovicu, ki mu ne bo hvaležno, ko bo spoznalo, kako dobri in točni informatorji se zatekajo do »Napreja«. Samo za eno nadstropje nižje naj se potrudi »Naprejev« glavni urednik in bo takoj uvidel, da podpira neodgovorne ljudi, katerih glavno delo je podiranje, hkrati pa bo tudi lahko uvidel, da si je »Naprej« nadel popolnoma napačno nalogo, če meni samo omajevati zaupanje učiteljstva do vodstva organizacije, ali celo rušiti UJU — s svojim listom. — Če je vam prav, nam bo tudi, četudi gremo do skrajnosti!
—lu Mur. Sob.: Hvala za poslane časopise! Ostalega žal nismo prejeli in prosimo za prihodnjo številko, ker sicer preveč zakasni.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 3839.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
Po odredbi višjega šolskega sveta od dne 4. oktobra 1922 št. 13223 se razpisuje v stalno nameščenje služba za učitelja na šestrazredni osnovni šoli v D e v. Mar. v Polju.
Prednost imajo učitelji, ki so izprašani za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Pravilno opremljene prošnje z osebno oopisnico izpolnjene po vseh rubrikah natančno. naj se vložijo Po predpisani službeni poti do dne
25. oktobra 1922.
pri podpisanem uradu.
Okrajni šolski svet
za okolico v Ljubljani, dne 5. oktobra 1922.