ARHIVI XViIl 1995 Članki i n r^.pravc 13 Zgodovina arh'vistike na Slovenskem I- . ♦ i JOŽEŽONTAR Dc kunca pr'c svetovne vojne j t bila arhivska dnjavnosi v naših krajih tesno povezana z razvojem v habsburški monarhiji. Slovenija je bila namreč del avstrijskih clti.J, manj ii scvcro-vzhfdni del pa je pripadal Ogrski , ako kot v drugih avstrijskih deželah moremo tudi pri nas slediti začetkom vedt o ravnanju z arhivi že v 17. stoletju, seveda holj v praksi kol .v teoriji. Pn svojem delu so. iskali registratorji, pisarniški uradniki, ki so skrbeli za končano spisovno gradivo, pregledne načine hranjenja in evidence arhivov, medtem ko so listine hranili praviloma ločene v. posebne varnih,, ohakanih prodorih. Večkrat so uvajali tudi nove načine urejanja arhivov. Znani so registratorji na Kranjskem in -¡tajerskem. ki sc v arhivu deželnih stanov razbili serije spisov, prvotno odloženih v časovnem zaporedju in so jih uredili na.novo po snovi. Kot pripomoček va nporaho .io sestavljali inventarje, ki so j.h sčasoma dopolnj-vali. Prcurciaiijc arhi vov po snovi jc.bilo tedaj .v avstrijskih deželah nra^ilc m Sc v prvih desetletjih 18 stoletja so izvajali obsežno neve inventanzaeijc starih arhivov. V zadnji tietjini 18. stoletja (1786) je dvorna uredba naložila uradom razvrščanje zadev pe snovi žc takoj, ko so hilc končane, niso pn razbili spisov, oblikovanih na osnovi slvan (Sachaklen) kot .v-Nemčiji, ampLik so ostali pri spinih, oblikovanih na osnovi posameznih zadev (Einzclfal-lakten), torej tako kot so jih oblikovali ob vpisu v spisovno cvidcnco, kar je imelo daljnosežne poL slcdicc na razvoj arhivske ved" pn nas.1 V prvi polovici 18. stoletja se jc.v večjih rcgistratuiah na Slovenskem ie nahralo tolike spisov da so začeli razlikovati med starejšimi, le redkeje potrehnimi spisi, in ined spisi tekočega poslovanja.-Prihajale jc do zavestnega razločevanja med rcgistraluro in arhivom in sčasoma do delitve med zgodovinskim in upravmm arhivom, kar je bilo povezano tudi s pojavom* da so starejše listine in spisi izgubljali svoj aktualen po men. in jim je več ali man osta! le zgodovinski pomen. To odmiranje jc bilo Ihstvcno /.vezano z razvejem pravnega reda in njegovega pojmovanja. Tudi razvoj zgodovinske vede, ki sta ga vzpodbudila profvctljcnslvo in romantika, j,v močne povečal interes zgodovinarjev za arhive m s pričet kom sistematičnega dela na zgodovinopisju v prvi polovici 19. stoletja sc je vzpo- JoJt Žonta- Sergij Vilfan, Arhivi v Sloveniji. Arhivsko tiraš t-vi, Slovonijc. Ljubljana I97(i, Mr. 26-2H Anton Mcll. Atvhivc •Jfi([ Archivschuti in Stcicmiart, Ve rliricnltiehungen (Icr.His-lorischcn Larnk.skoninirsion [Ur Stcicmurk XXIII, Gra/. IVOfi Mii 10-11. Wj|icr Gnlfiinjjor, Safhaktcnbiidunj.' aus Ucr Seric in Čstcneinh, A.-chivalisvhc Zciischriil 197? str. 52-5y. stavila trajna povezava med zgodovinopisjem in arhivi. To pa jc tudi pospešilo ločevanje sta rejšega gradiva in ustanavlianic posehnih arhiv-skiu ustanov za hrambozgodovinskega gradiva. Razen tega jc s političnimi spremembimi v drugi polovici 19. stoletja zapora starih arhivov za znanost izgubila vsak pomen. Ob spoznanju, da jc arhivsko delo nekaj cIltj-ycga kot. pisarniško dele, so sc pričeli z arhivi ukvarjati znanstveni arhivarji , ki so upoštevali v prvi vrsti zgodovinski pomen arhivov. Glasna strokovna prohlcma sta ostala urejanje in inven-tarizncija. >e vedno .;o preuicjah žc urejene arhive in razbijali fonde, toda ob upoštevanju potreb zgodovinopisja, kot pripomočke pa izdelovali inventarje in kataloge. Izkazalo pa seje, da so na ta način svojevoljno razbiti spisi postali y veliki men nedostopni, ker so vsi obstoječi pisarni ik: pnpomočki postali neuporabni. Erozi^gled nest. da bo preurejanje zadovoljivo končano, jc privedla do uveljavljanja načela, da jc potre bno kolikor mogoče ohraniti prvotno ureditev, zlasti šc, ker sc jc v avstrijskih deželah v pisarniškem poslovanju trdno zasidral sistem kronološke serije zadev To načelo jc tudi na Slovenskem pre vladalo le počasi in po nekih oklevan ih in Dd-klenih. Avstrija jc dobila sčasoma v dunajskem Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje (ustanovljenem 18M) eno prvih šol v Fvrbpi, ki naj bi dajala tudi temeljna znanja za delo v arhivu. V sedemdesetih letih 19. stoletja je absul-vent tega inštituta Peter Skohielski kiajsi Č?s preurejal po snovi spise kranjskih deželnih stanov. Naspiotno pa je proti koncu 19, stoletja zgodovinar Jurij \Vallncr v ljubljanskem deželnem arhivu, ki jc pričel z delom eta ¡887, zastopal danes priznano načelo prvotne ureditve. Nadaljnji zgodovinarji, ki sc imeli pred očmi predvsem starejše gradivo in ki so mislili, da jc mogoče to sraaivo dosledno urediti po vsehini, so sc v piaksi in teoriji .Šc vračali k preurejanju pc snov fludi takih arhivov, ki so bili že preurejeni po snovi, le da so si razporeditev drugače zamisli'!). Bili so prepričani, da bo moč na ¿i splosno veljavno shemo delitve arhivov, ki h veljala za vse Čase in za vse upravne ureditve. Teoretično jc za.;lopal pooobne zahteve za ljub l;ansk: mestni arhiv takratni deSelni arhivar zgo-dovirar Franc Komatar in prvemu ljubljanskemu mestnemu arhivarju Antonu Aškercu, ki je zaccl z delom v arhivi ^eta 1898, gre zasluga, da seje icj zahtevi upr1. Tako so sc ludi v tukajšnjih arhivih občutila irenja, ki so nastajala ob takrat šc deloma mo Jcrni tcndenci po razbijanju fondov in urejanju po snovi sicer urejenih arhivov. Prav tcaaj pa sc jc v arhivski teoriji predvsem po 14 Članki la razriravi AP H r VI XVIII 1995 zaslugi nizozemskih teoretikov dokončne uveljavilo nasprotne načelo, po kalerem naj sc arhivske gradivo praviloma putiča v prvotni ureditvi in la ureditev po potrebi celo obnavlja Drugo strokovne vprašanje sc je nanašalo na odbiranje arhivskega gradiva, po avstrijski termi nologij- na t.i škartiranje Najstarejši predpis s tega podroeja, dekret Dvorne pisarne na Dunaju z dne 24. marca 1822, jc naročaj, da sc pri pregledu ne odberejo za uničenje spisi, k* utegnejo biti ali postati polr bni, koristni i pomembni, pa 'udi ne laki sp:si, ki sicer ne služijo več uradnim potreham, vendar imajoali utegnejo imeti v zgodovinskem aJi siccršnj -m pogledu neko vrednost. Moramo pa omenili, daje bil v tem času obseg gra Jiva, ki so mu priznavali pomen'za zgodovinopisje sorazmerom? ozek lo jc predviem za zelo staro gradivo ali na za gradivo posebnega pomena. In še ta ozki krog gradiva jc b:i spo.tnan in pri»nan le v prpv ozkih krugih, Za gradivo gor;podarske zgodovine tedaj sploh še np bilo pravega zanimanja Razumliivo je zalo, da so ob urejanjih izločali gradivo, ki bi ga po današnji presoji nedvoumno ohranili, Vredno pa je orne niti, da si jc 7;»m:s!il že omenjeni ljubljanski mestni arh;var Anton Aškerc izločanje kot komisijski portopek ki ga izvedeta dva zgodrdinarja in upravni uradnik S teoretičnimi vpraSanji arhivskega dela so sc v tem času malcukvarjali. Določen vpliv so imele načelne strokovne razprave o inventari-zaeiji arhivov ki so potekale sprva v okviru ar: hivske sckeije Centrr.lne komisija za raziskavo in vz-držcahjc umetnostnih in zgodovinskih spe menikov, ustanovljene leta 1873, kasneje pa v okviru Arhivskega sveta. Ta je hil ustanovljen pri Notranjem ministrstvu np Dunaju leta 1894. toda do leia 1912 so hili njceovo področje dejavnosti le državni arhivi, predvsem centralni dunajsk. arhivi, Inventarji, ki so jih izdelovali kiircspon-denti in konscrvalorji Centralne komisije r/. Arhivskega sveta so bili pogojeni z, nujno.itjo, da bi hitro prišli dc pregleda in uporahnosti Iondo\, in so sc po pravih zadovoljevali pri popisovanju s splošn mi kategorijami, izogibali pa so sc razčlenjevanju nc podrobnejše enote. Pri gotovinskih ir družinskih arhivih je bila glasna toča na podrobnim popisu dokumentov, ki :,c nanašajo na posamc/nc osebe,'medlem ko so večine upravnih, posertnih in podležniških spisov regi stnrali lc v zelo sumarni ohliki Da hi olajšali uporahe nedržavnih arhivov, pa tudi zagotovili njihovo varstvo, so zaceli njihove inventarje ob" javljali (19<»4).2- Sergij Vilfan, 60 Jci Mestnega arhiva ljubljanskega. Mestni trli i v ljubljanski. Ljuhljana 1959, ¿tr. 13-19. -Ju7e Žonlar. Dc-lovanj: Centra!nt kr.misije /a unicinnsme in /godi win tke .(ju»-nicnikc in Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem, Arhivi XI, ii. 1-2, .198K, Mr. 22-26- Walter Ouldin^ci Cie-M+iehte des ilsterTMchis^hcn ArchivWesens, Milliilun^n ties Östcr-•eienischtn Staatsarchivs, Ergänzungsband V, Wien 1957. sir. Po prvi svetovni vojni je prišla večina Slovenije v sestav jugoslovanske dižavc, "kjer so \ Beogradu, Zagrchu in Dubrovniku obstajali arhi vi Že z dolgoletno fradieijo ir obsežno dejavnostjo Življenje v novi državi je omogočilo, da je dobila Slovenra v tem času svoje znanstvene h kulturne nacionalne institucije, "endar pa jc na arhivskem področju zelo zaostajala. Imeli smo vsega tn javne arhive ^poleg Deželnega arhiva v Ljubljani, ki so ga lela 192Č preimenovali v Dr iavnega, ostal pn jc nadrljc povezan z Narodnim muzejem, ter Mestnega arhiva ljubljanskega, še Banovinrkk arhiv v Mariboru od leta 1933 dalje), pa Se ti so imeli komaj po enega zaposlenega arhivarja (Driavni arhiv v Ljubljani stalno šcic od Teta 19^9 dalje). Tudi v slovenski arhivski praksi se jc v tem čaeu dokončno/čeprav ne brez •zjem," uveljavilo načelo ločitve fonde v in spoštovanja prvotne ureditve, ni pa bilo pogojev za preučevanje teoretičnih - vprašanj in zalo do razvoja arhivistike koi vede ori nas ; času do druge svetovne vojne še ni moglo priti.3 Leta 1P45 so se v obnovljen jugoslovanski državi, v kateri jc poslala Slovenija ena izmed njenih republik, bistveno spremenili pogoji za razvoj arhivske dejavnosti. Zaradi globokih družbenih sprememb so postale velike količine doki> mcnlamega gradiva, ki so nastale pri poslovanju dotedanjih oblasti, biti aktualnega pomena. Poleg tega so v prvih povojnih letih sledile pogoste upravne spremembe,-kar jc imelo udi pc dohne posledice. Zalo jc hii dotok nevih fondov v arhive čedalje silcvilcjši. Z odpravo lokalnih vjmoupravnih skupnosti, zasebne lastnine v gns-podairlvu in s pcdržavljcnjem zasebnih arhivov, jc pošta.!» velika veČina vsega arhivskega gradiva državna, kasneje opredeljena kot družbena I ust n.na- Dotedanji Drtavn" arhiv pri Nerodnem muzeju v Ijubliarii je lela 1945 nasledil Arhiv Republike Slovenije, v letih 1955/56 se jc vtaccla tudi v Sloveniji izgrajevati mreža regionalnih arhivov, Ker so sc naloge arhivov novečevalc, so sc kadrovsko' krepili, predvsem V. delavci z vi::oko izobrazho. Opisani razvoj'je prisilil ar hive, da so morali zapucliii svojo dotedanjo omejitev na raoneroma malo obsežno stareiše gradivo in sc usmeri: nfi novejše in najnovejše gradivo, za obravnavo katerega jc bilo treba delovne metode 5clc pripraviti S tem so hili ustvarjeni pogoji za pričetek teoretičnih preučevanj Vzpod budno je vplivala navezava slikov z arhivi v Zahodni Fvropi, k čemer je zlasti prispcvcla mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov lela J 957 v Zagrebu. Zaradi zg jovinsko pogojen ti razlik na področju arhivskega dela sc jc razbijala arhivistika 65-93. ■ InieŽomur. Archive in Jugoslawien, Scrimum 40, Wien 19^9, .str. 411. • Josip Mal, Kratka navodila 7a ntiranilcv irhi.i>v Časnpis m ¡^ixlovirw in narourpisje XX'll, 192H, Mr. 175 179. ARHIVI XVItt 199S Članki in razprta 15 ločeno po republikah. Tc jc priSlo do izraza tudi v tem, da so začeli objr.vlj; ;i po republikah lastne arhivsko strokovno literaturo (v Sloveniji od ;ta 1959 dalje) .n lastne strokovne časopise (v Sloveniji Vhivi, Glasilo Arhivskega drustvr m ■rhiyov Slovenije od leta 1978 in Sodobni arhivi, k; jih izdaja Pokrajinski arhiv v Mariboru ob vsako letnih pc svetovan i ih o strokovnih ir- leh-njenih vpraSanjin v arhivih od 19"9 dalje). Pou-da :ti pa moramo povezovalno vlogo, ki jc jc cdigrala v Jugoslaviji zveza republiških. arhivskih društev (ustanovljena ift^Š), mjd drugim ■lih s čajopisom Arhi\'ist ki jc začel izhajati v Brcgradu že leta 1951 Prvo vpraSanjc., s katerim co se začele ukvarjati arhivske raziskave v pel deseti h letih, so bili metodološki kriteriji za izdelavo inventarjev in pripomoJkov za uporabe. Problemi so bili nogo-jeni s sistemom pisarniškega poslovanja kije bil v uporabi v upravnem poslovanju in jc slonel tudi po letih 1918 in 194' na sistemu numerienih serij zadev. Rezultati teoretičnih preučevanj in-vcntirizaeijc v Sloveniji so prišli do izraza ludr na VH. Mednarodnem kongresu arhivov v Mrsk- vi (1972) v referatu Arhivska sredstva za raziska-c v službi znanosti, kacrega glavni avtoi jc bil Scrgj Vilfan Preučevanje tipologije regintratur jc bilo v tem času mišljeno še predvsem kot osnova za urejanje arhiv.M ega gradiva, v novejšem času pa jc pridnhilo na pomenu tudi kot O!,nova za popisovanja.4 Dobrih deset let pc vojni je trajalo, da se jc umiril nenormalni pritisk na nrhive glede prevzemanja gradiva in so arhivi uspeli ustvariti vsaj splc^n. pregled nad lastnim gradivom. Sčasoma jc fcilo potrebne mirliti na pripravo in objavo vodnikov po fondih in zbirkah arhivov, kar jc sprožilo številna vprašan a v zvezi z metodologijo njihove izdelave Objava skupnega jugoslovanskega vodnika po fondih in zbirkah arhivov jc v osemdesetih letih povzročila razpravo o m c led ah oblikovanja arhivskin fondov.5 Lastni problemi ter referat I.H. Collingiidgcja na 111 Mednarodnem k ingresu arhivov v Firencah (1956) so vzpodbudili preučevanja v zvezi z Sergij Vilfan, 60 "cl Mestnega irhiva ljubljanskega.sir. 44-47.-Franjr Bijan-MIlnŠ Mi],>scvi6Sergij Vilfan, Les insiroment.s jc itchci^hc des Arohiv« au service d« "a scicnct, Archivum XXIV, 1974 sir. 153- I6K (wdnja dva aviorja pomoli ima nista navedena pri ubjavi). - Sergij Vilfaii, Decimalna klasifikacija u arhivistic . Arhivisl Vl.zv. 2. Bmgrad 1V56. str 3-14,-Sc.gij Vilfan. Tipologija upravnih reijistratura, Arhhisl XX. Iy7(), Si. 2 sir. ys-yy. . Arhivski fiindi in /birkt v arbivih in arhivskih oddelkih v SFR.V y /vezknv, Zve m irbivskih delavcev Jugu slav ijc, Rc (sin renski a rti i v i so vsebovani v zvezku, ki jc i/šel iy;.4; -'J. Žiintar V dnif pn fnndih in zbirkah arhiva Ol ■ objavah i"Klnikuv .slovenskih arhivu v v z-i-.dnjih desetih letih, Arhivi XII. 5t. 1-2, 19X9, str. 4y-5l. JoJc Žiintar. Pnjas-nlla k nekaterim vprašanjem v zvezi n pravilnikum n sc.siavi in vmlenju evidence arhivskega uradiva. Arhivi XII, Si. 1-2. tyny.str. 102. l(/4. odbiranjem arhivskega gradiva. Tcfciščc preučevanj je bilo poleg postopkov odbiranj? na lisiah dokumentarnega gradiva in določani u Kate-gorij gradiva trajne vrednosti oziroma rokov hranjenja Od leta 1968 dalje jc bilo to nekaj časa skupna jugoslovanska akcija, temelječa na piak-tičnih izkušnjah in sc ic - kjer sc jc razvila različna prakra - tudi razhajala (v Sloveniji seje leta 19« 1 prešlo na pozitivne liste v kombinaciji s kriteriji za določanje arhivskega gradiva).6 • Preučevanje pravnih vprašanj (varstvo, razmerja z ustvarjalci a'hiv.kega gradiva, dostopnost) jc slopilo v ospredje pc letu 1953, ko je bil sprejet Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in sc nadaljevalo po letu 1963, ko jc nova Ustava dala podlago za pripravo arhivske zakonodaje, nate pa zopcl po letu 1974. ko jc bilo ireba zakonodaj o vsklajevati z novo Ustavo. Seveda jc treha d bra v na v o pravne p robi err it; kr v tem času presojati v duhu takratnega političnega ni družbenega sisfem.7 Uveljaviia pa sc je praksa, da so tudi razna področja metodologije strokovnega tlela (odbiranje, prevzemanje v arhiv, eviacncc, urejanje, popisovanje in izdelava pripomočkov za uporabe, uporaba) republiški upravni organi, pristojni za kulturo, urejali. s predpisi, Lexicon of Archival Terminology (Eiscvicr, 1964) jc-vzpodbudil preučevanje nacionalne arhivske icrminnlo^ijc. -Kot rczullal skupnih naporov jc izšel leta 1972.v Zagrebu Rjcčnik arhivske terminologije Jugoslavije, ki-jc upo.ltcval hrvatski, srbski , slovenski in makedoniki jezik, ne na strokovnih razlik pc republikah Šlo jc za prva tovrstno delo pri nas, ki pa jc tudi siecr žc močno zastarelo.x Sčasoma je bilo mogoče preiti na preučevanje gradiva posameznih področij dejavnosti. Raziskovanja so /.ajcla spisuvno giadivo (zlasti "rpra-šanja upravljanja s spisovnim g-adivom pri poslovanju, "prašanja, ki sc navezujejo na organizacijske vcde\ ter ostale vrste gradiva (registri, karte, načrti itd.), v novejšem času tuai nove vrste zapisov arhivskega gradiva Pri tem sc povezuje z aktivnostmi, katerih rezultat jc gradivo,9 Sergij Vilfan. Škart'Tanje: Po7ix.om *cfera'a J.H.Colliniridgea ni Tre jm medu narodnem kongresu irtm'a u Fi renči Arhivi si VII. /v. 1-2. 1957, str. 31-45. ■ Vladimir Žumer, Valurizacija dokunienlameg~ gradiva /a zuodovino, inan st in kelturo, Ljubljana 1995 241 str. Sergij Vilfan, Arbivi Inkflnih yajcdnica (kumunalni trhivi) u Jugoslaviji. Artiivisl XIX, 196°, Si. 2, str. 3-20. - Jo?e ¿omar. Podpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost. Arhivi IV, ii. 1-2. 1981. sir. 5-36. - Prispevka o .slovenski arhivski zakonodaji v Akchivum, XIX. 1969. ;tr. 21H 221 ler v Archivum XL (v lisku). ti t.ijc Jn/c ?ontar. Hrvalskr-srpsko-sliivenskir 'tiaki-donski rječnik arhivske terminologije Jugi is lav ijc, 7,agrcb '472,77 sir. Vrsts pri .pevko v ti upravljanju s .spi sov ni ni gradivom pri puslovanju. Arhivi XVI. St. I 2, 1993 O arhivsKih fnndih o/, arhivskem gradivu s pižame/ni h pixlrt>čij dejavni isti v Arhivi II, St. 1-2, 197!) dalje (gl bibliografiji) v publikaciji Arhivski) 16 i tanki in razprave ARHIVI XVIII 1995 Okoli leta 1980 so se priccla tcorciična preučevanja valorizacijo dokumentarnega gradiva, k naslaja pri poslovanju (načela in kriteriji). Tako kot v drugih vzhodnoevropskih državah, kjer je bil? velika večina vsega arhivskega ¡ira-mv| državna (v Jugoslaviji i.i. družbena; lastnina, je valorizacija obsegala dva nivoja, valori ¡.acijo ustvarjalcev dokumentarnega gradi' a ter valorizacijo posamezni h enot gradiva Približno v istem času začenjajo preučevanja metodologije popisovanja anuvskcga gradi \ a Pridelek uporahe računalnikov v arhivih od srede osemdesetih let ter uvajanje arhivskega informa eijskcga smerna je odprl nadaljnja "praSianja, povezana z vrstami arh>vskcga gradiva, arhivskim" cnolami in nivoji popiha Nadalje je halo potreb no pričeli s standardizacijo mclod popisa.1' Preučevanje spIcSnih arhivskih tehničnih vprašanj ima pri nas svoje začetke že v šestdesetih letih. K temu so prispevale praktične potrebe, pričctki del na konscrvaciii oz. restavraciji arhivskega gradiva (1956) icr uvedba mikrofilrr.f.nja 'istega leta). Posvetovanja, k: -ib prircia Potcrf.jinski arhiv v Marihoru od leta 1979 dalje (od 1985 kol Arhivski ccntcr. od 1992 kot Mednarodni inštit u arhivskih znanosti), sistematično pospešujejo preučevanje vprašanj, povedanih 7 arhivskimi zgradbami in opremo ter mate rialniin varstvom. Preučevanja !ahoratorij?> /a konten acijo o/., restavracijo pri Arhivu Rcpufc like Slovenije so bila usmerjena zJasli na trajnost in obstojnost papi ja, vpliv kislost' papirji na staranje, uporabu trajnega papirja v arhivih, pc stopek dolivanja manjkajočih delov s ccluloznc pulpo, uporabnost nekaterih sinlcticnih polimc rov pri konserviranju ter zaSčito srednjeveških lislin in pečatov.11 društvu Slovenije 1954 ]994, Ljubljana i99i. Sergij Vilfan-Bnio Otnrepec. Les archives des villes cn Sluvčnie, At^hivuin XIII, I96.1, Mr. 133-143. • Enu Uriiek, Cerkvene mai.čne Jtnjigt, VrJnik po nuitiOnih knjigah nbniočic Slovenije I, Ljubljana 1972, str. XVh-LXXUl. HandhUihcr um. Karten /ui Vcrwaitung^strikt'jr in din Lllndjrn KSrnten, Kram. Kilstcnland und Stciorniark bis /um J-.hr 191 K. Ver'lffenl lichunger. de;. StcicrmUrtis^hen Landesarvhivcs 15. Gra/ K Ugenfu rt* Ljubljana Gi.ri/ii-Tncstc 19HK, 375 str Joic Žnn'ar, Perspektive nadaljnjega raz vej a athivisukc. Deveti kur.'res arhivskih radnika Jugoslavije Referati i sa* opitenja, Saw/ drustava a rti i /skih radnika Jugoslavije Struga 27-29. IX. 19H0, str. 37-45. ■ Vladimir Žunier, Valorizacija do Icume arnega gradiva v» gooovin«, /nauist in ki11 turo, Ljubljana 1995,241 str. '' Jo?c Žontnr, Urejanje in pop'«ivanje arhivskega gratiiva: Te-nwljnti vpravanja melodu 1iigije in postopka Arhivi V Št. 1-2, ilOBi, str5-14. 1 Vrsta prispevku v v Atlunu, Casupisu, ki ga i/daja Metli aru d ni ■■ institut arhivskih znanosti v Maribtin ter v So^.ibn. arhivi. Peter Pavel Klasine Mitcrialnn varii"anjc klasičnih in nnvih ndopive(.Mc,a ČcrniE Letnar, Apnlying synthetic Pnlymers tu Conserve cultural ptiipcrty 993, 170 str. Jo/.c Žnntar, Arhivistika, Ljubljana I.9K4, 170 str. Arhivska tehnika, Ljuhljana 1972, 223 str. Majda Strne ZgDduvina arliivistikc in arhivske sluibc, Ljubljana 1976, 172 str. Več m/prav v Arhivi XI, št. I 2, W do XIV. it. 1-2, 1991. • 7,god