líladnikia 8-9: 43-46 (1997)
29
Ali Pimpinella nigra Mill, uspeva v Sloveniji?*
Does Pimpinella nigra Mill, occur in Slovenia?
Neje Jogan
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-IOOO Ljubljana, e-mail: nejc.jogan@uni-lj.si
Izvleček: Članek obravnava problematiko vrste P. nigra iz oblikovne skupine P. saxífraga agg. Na podlagi fenetskih analiz materiala iz vse Slovenije zbranega v herbariju LJU se je pokazalo, da nI jasne meje med taksonoma P. saxífraga s. str. in P. nigra, zaradi česar se predlaga uporabo imena P. nigra kot sinonim za P. saxífraga.
Abstract: Article discusses taxon P. nigra from the group P. saxífraga agg. Results of phenetic analyses based on herbarium material from Slovenia do not confirm clear-cut limits between the taxa P. nigra z.nd P. saxífraga s. str. so separation of these two taxa does not seem reasonable. Because of that, it is proposed to treat the name P. nigra only as a synonym of P. saxífraga.
1. Uvod
Oblikovno skupino navadnega bedrenca (Pimpinella saxífraga agg.) srednjeevropski avtorji delijo navadno na tri vrste, od katerih sta bili doslej za območje Slovenije večinoma navajani le dve: P. saxífraga L. s. str. in P. alpina Host. Tretja vrsta te skupine je P. nigra Mili., ki paje precej podobna tipičnemu navadnemu bedrencu in je nekateri avtorji, ki
sicer priznavajo samostojnost alpskega bedrenca, ne priznavajo, oziroma jo oddeljujejo od tipične vrste na nižjem taksonomskem nivoju.
Črni bedrenec (P. nigra) naj bi se (Pisker-nik 1951, Hess &Landolt 1971, Pignatti 1982, Rothmaler 1990, Fischer 1994) od navadnega razlikoval po znakih, navedenih v tabeli 1.
Sodeč po raztreseni razširjenosti črnega bedrenca v sosednjih pokrajinah, npr. v Av-
Tabela 1: Razlike med črnim in navadnim bedrencem Table I: Diferences between P.nigra and P. saxífraga
	P. saxifraga	P. nigra
postava	nežnejša	močnejša
višina	30-50 cm	40-110 cm
skorja sveže korenina na prerezu	ne pomodri	pomodri, kasneje postane riava
dlakavost stebla in listov	zelo kratko dlakava ali gola	razločno goslo dlakava
dlake	ravne, štrleče, <0,1 mm	ukrivljene, kodraste, 0,1-0,5 mm
dlakavost spodnje strani venčnih listov	pičla	razločna
segmenti pritličnih listov	3-4 (5) parov	(415-6 parov
kobulčkov v kobulu	(10) 12-15	15-18 (24)
višinski pasovi	kolinski-subalpinski	kolinski-momanski
pogostost	pogosta	redka in raztresena
^ ----
prispevek je bil predstavljen na II. srečanju slovenskih botanikov 30. II. 1996 v Ljubljani
30
N. Jogan Ali Pimpinella nigra Mill, uspeva v Sloveniji
striji (Fischer 1994, Haiti & al. 1992, Maurer 1996), severni Italiji (Pignatti 1983) in na Hrvaškem (Domač 1994) ter upoštevajoč tudi stare navedbe o uspevanju te vrste na območju današnje Slovenije (Murmann 1874, citira ga še Hayek 1907, kasneje se navedba ne navaja več) je bilo smiselno pričakovati uspevanje tudi pri nas. Tako sem tej skupini v zadnjih letih posvetil nekoliko več pozornosti že na terenu, pregledal pa sem tudi herbarijski material zbran v herbariju LJU ter material, ki sem ga zbral sam.
2. Material in metode
Osnovni vzorec za nadaljnje analize so bile herbarijske pole rastlin tega oblikovnega kroga zbranih na območju Slovenije (glej zemljevid). Vsaka pola je predstavljala operativno taksonomsko enoto (OTU), razen v primeru očitne nehomogenosti v poli zbranega materiala, ko je bilo potrebno iz ene pole oblikovanih več OTU. Živega materiala žal ni bilo na voljo, tako da prav enega od najbolj zanesljivih znakov za razlikovanje vrst (obarvanja sveže prerezane korenine) večinoma nisem mogel vključiti v analizo. Skupno
število OTU je bilo 39.
Na podlagi pregledane literature in po orientacijski površni reviziji materiala je bilo izbranih 9 znakov, ki naj bi omogočali razlikovanje med vrstamaP saxífraga in i3 nigra:
1	višina normalno razvite cvetoče ali plodeče rastline (natančnost 10 cm)
2	število parov segmentov pritličnih listov
3	pomodrenje sveže prerezane korenine (da/ne)
4	število kobulčkov v dobro razvitih kobulih
5	dlakavost zunanje (spodnje) strani venčnih listov: kot dlakavost so bile štete le razločne, okoli 0,1 mm dolge dlake na osrednjem delu lista, ne pa papile, ki prekrivajo celotno listno površino (pičla/ razločna)
6	gostota dlakavosti stebla pri dnu (golo/ redko/srednj e/gosto)
7	dolžina dlak v spodnjem delu stebla (natančnost 0,1 mm)
8	gostota dlakavosti spodnje strani listov (golo/redko/srednje/gosto)
9	dolžina dlak na spodnji strani listov (natančnost 0,1 mm)
SI. 1.: Lokahtete, na katerih je bil nabran herbarijski material P. saxífraga agg. vključen v analizo Fig. 1.: Collection sites of analysed herbarium material P. saxífraga agg.
líladnikia 8-9: 43-46 (1997)
31
Znaki 1, 2, 4, 7 in 9 so numerični, znaki 3, 5, 6 in 8 atributivni, od teh 5,6 in 8 ordini-rani
Za vsak OTU so bila ugotovljena ali izmerjena stanja vseh 9 znakov, razen v redkih primerih pomanjkljivo nabranega materiala. Tudi znaka 3 žal ni bilo moč ugotoviti pri večini OTU, zato je bil pri nadaljnji analizi upoštevan le naknadno, kot zanesljiv določe-valni znak za P. nigra.
Stanja znakov za celoten vzorec so oblikovala vhodno matriko za vse nadaljnje analize. Začel sem s hierarhičnim klastriranjem in Principal Component Analisys (oboje s programskim paketom SYN-TAX 5.02, Podani 1990) in na podlagi dobljenih rezultatov skušal oblikovati podvzorca, ki bi vsebovala le predstavnike enega taksona in morebiti še tretji podvzorec s težko uvrstljivimi OTU. Tako oblikovane podvzorce sem nameraval obdelati z diskriminantno analizo, ki bi pokazala za razlikovanje najuporabnejše znake.
3. Rezultati
Po površni orientaciski reviziji herbarijs-kega materiala sem dobil vtis, da razlikovanje med taksonoma "saxífraga" in "nigra" pri našem materialu ni možno. Stanja znakov, ki naj bi bila za določen takson značilna, so se pogosto pojavljala v različnih kombinacijah, kar je kazalo na njihovo medsebojno neodvisno variabilnost.
Tudi rezultati različnih metod hierarhičnega klastriranja so bili zelo neenotni in skupina 11 OTU, ki so bili po klasični reviziji določeni kot najbolj tipični predstavniki taksona "saxífraga", je bila vedno razdeljena v več osnovnih klastrov.
Podobno se je pokazalo tudi pri PCA, ki je omenjenih 9 OTU "saxífraga" sicer prikazala razmeroma blizu skupaj, vendar so vse OTU tvorile homogeno skupino, ki je nakazovala zvezni prehod med taksonoma.
Tudi primerjava odvisnosti med posameznimi pari spremenljivk je pokazala le to, da
imajo višje rastline navadno več listnih segmentov, daljše in gostejše dlake, več kobulč-kov v kobulih in lahko tudi gosteje dlakav venec, v nobenem primeru pa ni bila opazna bimodalnost distribucije katerekoli od spremenljivk.
4.	Diskusija in sklepne ugotovitve
Tako klasična revizija herbarijskega materiala kot tudi rezultati fenetskih analiz za zdaj kažejo, da lahko na območju Slovenije o skupini P. saxífraga agg. govorimo le kot o precej variabilni vrsti, katere bolje razvite rastline so pogosto imenovali R nigra. Zaradi pomanjkanja živega materiala, pri katerem bi bilo moč ugotoviti tudi pomodrcvanje sveže prerezane korenine, ostaja vprašanje uporabnosti tega znaka še odprto, pri nekaj rastlinah, ki bi po tem znaku pripadale taksonu "nigra1' pa so vsaj nekateri od ostalih znakov ustrezali tipični P. saxífraga.
Tako nam za nadaljnje delo ostane predvsem opazovanje na terenu in zbiranje herbarijskega materiala s podatki o pomodrevanju korenine, kazalo pa bi tudi razširiti območje obravnave te oblikovne skupine in ugotoviti, ali se taksona "nigra" in "saxífraga" v sosednjih deželah res razlikujeta tako dobro, kot bi lahko sodili po določevalnih ključih.
5.	Summary
The group P. saxífraga agg. can be divided into 3 taxa: P. alpina, P. nigra and P saxífraga s. str. Until recently for the territory of Slovenia only P. alpina and P. saxífraga have been quoted. After discovery oí P. nigra (Trpin & Vreš, 1995) we have tried to evaluate this taxon and to find useful characters for distinguishing it from P. saxífraga s. str.
After "classical" revision of herbarium material in herbarium LJU and following several determination keys for this group we have selected 9 potentially useful distinguishing characters: (1) stem length, (2) number
32
N. JoGAN Ali Pimpinella nigra Mill, uspeva v Sloveniji
of pairs ofbasal leaf leaflets, (3) colouring of freshly cut root, (4) number of umbel rays, (5) abaxial petal hairiness (6) hair density on the stem base, (7) hair lenght at the stem base, (8) leaf hair density and (9) leaf hair length. All these characters have been scored in 39 OTUs and an input matrix 8x39 have been produced (character no. 3 have been omitted because it is not possible to check it in dryed specimens).
We have planned to find out 2 more or less distinct groups using hierarchical clustering and principal coordinate analysis methods and afterwards to run a discriminant analysis
6. Viri
to show the most useful characters for delimitation of the taxa.
Unfortunately results of different HC and PCoA methods have not produced 2 distinct and stable groups what can be explained by indépendant variability of characters used in analyses.
In accordance to that, it has not been possible to find any clear-cut limit between P. saxífraga s. str. and P. nigra and so we can propose to use the name P. nigra only as a partial sinonym of P. saxífraga, which is a highly variable species.
Domač, R., 1979: Mala nora Hrvatske. Školska knjiga, Zagreb.
Fischer, M. (Hrsg.), 1994: Exkursionsflora von Oesterreich. Ulmer Verlag, Wien.
Hanl, II. & al, 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blutenpflanzen Kaerntens. Natunvissenschaftlischer
Verein fuer Kaernten, Klagenfurt. Hayek, A. von, 1907: Flora von Steiermark r. Graz.
Hess, H. E„ E. Landolt & R. Hirzel, 1991: Bestimmungschluessel zur Flora der Schwciz. Birkhaeuser Verlag, Basel.
Maurfr, W, 1996: Flora der Steiermark 1. IHW, Eching.
Murmann, O. A, 1874: Beitraege zur Pflanzengeographie der Steiermark mit besonderer Berücksichtigung
der Glumaceen. Wien. Pjcnatti, S., 1983: Flora d'Italia i-3. Edagncole, Bologna. Piskernik, A, 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. DZS, Ljubljana Podani, J, 1990: SYN-TAX, Multivariate Data Analysis 5.02.
Rotiimaler, W. (Begr.), 1990: Exkursionsflora von Deutschland 4, Kritischer Band. Volk und Wissen Verlag, Berlin.