St. 2«. S V Trslu, v sredo 21». junija 1881 Tečaj VI. % EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. i\' i ilinoiiti jn ni< >, ivkUtnrijj In Inzarate prejema Upravništvo >ivla Zonta 5'«, Vsi ihpisi si pošiljaj,i Uredništvu "Via delto poste 10. p.<; vsak imr.i l»itl fninkir posebne vrodr.ostl s • ne vni<:aj>. — In:>r.iti iu/,n.! vrst : iiii/riiitiilu in p-nlaniuu) »« zaraŠ prav ceno; pri kratkih oglasili /. drobnimi Črkami s> plušuju za vsako besedo ^ kr. iran. Rukopisi brez unijo po pogodbi — Vabilo in prošnja. Z dena&njo številko končavamo prvo po-luletje. Poživljamo našo prijatelje, naj naročnino za II. poluletje takoj pošljejo, in dolžnike, naj zaostalino hitro poravnajo, da so jim pošiljanje lista ne vstavi! II krati uljudno vabimo, naj se nam obilno norih naročnikov oglasi. Upravništvo „Edinosti". Romanje v Rim. Danes so stopili v večno mesto romarji vseh slovanski!) rodov; prišli so iz Strnili pokrajin, od bregov Veltave In Visle, Save in Drave, od obal jadranskega morja, iz onih dežel, ki so nedavno strle turškega robstva žaleče okove ter gledajo veselim očesom v lepo, blagonosno bodočnost. Poleg visocega kneza koraka prosti kmet, poleg slavnega učenjaka mož, kateremu je neznano, kaj se godi po svetu, pozna le tilio dolino, v katerej stoji njegova hiša. Zbrani so iz polovice Evrope vsi stanovi slovanskih rodov v zlogi in ljubezni; vsem bije v prsih plemenito srce, vse navdušuje ena misel, ena želja; vsi pošiljajo k Bogu gorečo .prošnjo: Gospod, usliši našo molitev, da bo v naših zemljah zopet en hlev in en pastir, kakor za časa naših blago" vestnikov sv. Cirila i Metoda. Verska razdvojenost je bila ter je Slovanom še zilaj največja nesreča; ona je Šiba, ki nas je krvavo tepla sto i sto let; zase jala je mej bra-tovske rodove seme obžalovanja vredne svade; dala nas najhujšim sovražnikom v železne roke, ki nas so stiskale i trle, da smo trpeli na vseh udih neizmerne, nedopovedljive muke. Žalostna je bila osoda tolicega, tako razumnega i plemenitega naroda, ker na lastnej širnej zemlji po večem ni bil lasten gospodar, ampak služil je ptujcem ter prelival drago kri, da je svoje zatiralce branil silovitih napadov divjih narodov, ki so vreli iz Azije; da, še danes se mora z uma svitlim mečem bojevati za prirojene pravice. Od tiste dobe, kar je prelomil Svatopluk šibke šibice, živel je v temi, v groznej temi I Danes mu rameni zarja ter pa kliče na delo. In on se prohuja i mane oči; solnce mora za- sijati i pozlatiti njegove gore! Uas je, da se mu vrne stara moč, da vstane, ide na delo ter sveto služi svetej domovini. Romarji, ki so danes stopili v večno mesto, katere sprejme sv. Oče, i ki od njega prineso blagoslov vsemu slovanskemu svetu; zde se nam podobni romarjema sv. Cirilu i Metodu. Ta dva sveta moža sta prišla v Rim založena, a vrnola sta se opravičena i čista, sam papež ju je očitno pohvalil z besedami: »Li teras sla-vicas jure laudamus«. — Naši romarji siccr niso zatoženi, ampak presrčno in z velikim veseljem bodo tam sprejeti, oni niso pilčli v Rim opravičevat se, ampak zato, da izreko sv. Očetu vseli slovanskih narodov zalivalo za dobroti', katere izvirajo iz papeževe enciklike o sv. Cirilu i Metodu. Kakor sta se iz Rima vrnola slovanska apostola z velikim vspehom, enako se vrno tudi naši romarji; prijateljska vez, katero so mej sabo sklenoli, tesnejšo bo vezala vse slovanske narode; pomirljivi duh, kateri v Rimu njihova srca napolni, blagodejno bo vel čez vse širne pokrajine slovanskega sveta, ogreval vse katoličane ter tajal ledeno steno, katera stoji še mej njimi i pravoslavnimi Slovani. Gorki žarki po-mirljivosti i sprave morajo raztopiti to nenaravno, nesrečno steno, ker jo je postavil zavisti i dražljivosti hudobni duh; kar je sovraštvo postavilo, to mora ljubezen podreti; sovraštvo rodi le zlo i gorje, ljubezen veselje i blaženost. Iz te resnice jo Slovanstvo tisoč let zajemalo pre-brilke skušnjo in čas je, da spregledamo i popravimo, kar smo zagrešili. Široko je polje, žetev bogata, na delo si> srpom sprave, pomirljivostj i ljubezni! Most se mora postavili čez deročo reko, ki loči pravoslavne od katoliških Slovanov | delo ni nemogoče, postavljena sta užo na obeh obrežjih dva najtrdnejša stebra, sv. Ciril i Metod. Govor gosp. Jirečka, specijalnega poročevalca o Mah na Primorskem. »Na Primorskem so take razmere, da jih ni' mogoče v resnici dobro umeti, ako se ne ozremo na prejšnje čase. Pred 1.1848 je imela Primorska jfcimestnika, katerega nam je prištevati naj-ijtfanitncpim avstrijskim državnikom. Grof Stadion je bil pregledal primorske razmero tako jasno in natančno, in poprijel so je bil za to takih pripomočkov, katere moramo zaznamovati ko najprimernik'. (Dohrol. na desnej.) On je skrbel z.i to, da so se bilo napravile šolske knjige v vseh jezikih primorskih, knjige, katere nam je prištevati najboljšim delom stareje šolske književnosti, in sicer ne le v italijanskem, lenuič tudi v hrvatskem, slovenskem in nemškem jeziku. Ustvaril jo bil v Trslu posebno šolsko zalogo, katero so pozneje Žalihog opustili zarad tehniških zaprek. Temelj je bil ustanovil grof Stadion, in ko bi bili nadaljevali v njegovem duhu, preverjen sem, da bi bili na Primorskem uže na drugem stališči. (Prav dobro! na desnici.) Stavek Hammer-Purgstallov »Austriacus sum, nil Austriaoi a me allenum puto« bil je Stadion izvrstno vresničil prav v politiki, katere se jo držal ko namestnik v Trstu (vrlo dolnjo! na desnej), in povdarjati moram, da bi se jaz Štel srečnega, ko bi se v sedanji dobi enako postopalo (dobro, dobro! na desnej) v Avstriji in zlasti tudi v Pritnorji. — Nočem so dotikati zunanjih razmer, ali toliko je gotovo, da na Primorskem je potrebno in za n iše položje neizogibno, da se tam slovanski finiji ojaČijo; oja-čiti pa jih ni mogoče drugače, nego da se v polni meri podeli suiun eulquo (vsakemu svoje). Dajte Hrvatom, kar jo njih, dajte enako Italija-rtoin, Slovencem pa tudi, G. naučni minister je po pravici odvračal misel, kakor bi hotela vlada ponemčovati na Primorskem Jaz sam mislim, da kaj takega avstiljska vlada n&namerjava; ali nižji vladni organi sov tem praŠanji ne ravnajo vselej tako, da bi jih mogel človek pohvaliti. Na Primorskem, kakor v obče v južnih pokrajinah je ljudski jezik zunaj mest, na kmetih, slovansk, v Dalmaciji, hrvatsk, v Primorji hrvatsk in slovensk. Mesta so italijanska, v nekdanji beneški zemlji je ital. živel se ve da prodrl nekoliko tudi mej kmete. Umevno je, da se je ital. živel j oprijel tudi na takih krajih, do kamor ne bi imel bil pravice prodreti. Za ta del bi utegnoljaz povedali mnogokaj, ali bili hočem kar je mogoče kratek. Da se italijanski živelj ne zaplodi čez meje, treba je podeliti in varovati popolno enako pravico slovanskemu prebivalstvu. Zloraba je, ako se slovanskim prebivalcem vsiljuje njim luj jezik s tem, da se agituje po občinah. (Res, resnično je tako! na desnej.) Očetje imajo pravico določevati, v katerem jeziku naj se vzrejajo njih otroci; občine imajo zato pač tudi svojo besedo, ali vlada naj gleda, da se načelo državnega temeljnega za- kona ne prezira, da se tedaj otroci ne silijo v ljudskej loti k poduku v tujem jeziku. Nauka in odgoje pa ne bosle drugače pospeševali, nego na podlogi materinega jezika. (Dobro! dobro na desnici.) .faz sam sem skušal, kaj se pravi, ako se otroci podučujejejo v neznanem jeziku; meni je tedaj mogoče razsoditi, luko teško se človek uči v litjem jeziku, in jaz menim, da ni na svetu pedagoga, ki bi zastopal načelo, da jo mogoče vspešno podučevali v ljudskoj šoli, ako se otrok uči v neznanem, tujem jeziku. (Dobro! dobro! na desnoj.) To, gospodu moja, so moja načela, katera morajo postati in ostati merodajna za Primorje.« Dela poslanske zbornice. Od velikonočnih praznikov, t.j. od 28. aprila, kar seje poslanska zbornica zopet odprla, imela jo 27 sej ter je precej nalog rešila. Rešene so bile namreč vladne predloge: državni proračun in finančni zakon /a loto 1881 poleg več predlog glede poznejega kredita k temu zakonu; zakon zastran v rod bo plač profesorjev na državnih srednjih šolali; zakon zastran olajšav vojaških osob v pri morija j i mobilizacije; zakon zastran pobiranja davkov meseca junija; od gosposke zbornice vrneni zakon o oderuštvu in točenju pijač; zakon zastran gallške poprečne železnice; tako imenovani zakupni zakon; zakon za varstvo upnikov zoper oškodijiva dela dolžnikov; zakon zastran okrašenja novega parlamentnega poslopja; zakon zastran grofovsko- Goluchov-skega fidejkomlsa; dogovor z veliko Britanijo zastran vzajemne podporo mornarjev; trgovinska pogodba z Nemčijo, in zakon zastran vredbe apreturnega ravnanja; zakon zastran praškega vseučilišča in poznejši kredit za to vseučilišče. Samostojno predloge: Predloga poslanca dr. ltoser, zastran prevredbe zastavnlc in vredbe zavarovalnic; poročilo vodnostavbonega odseka zastran vredbe Donave; poročilo železniškega odseka, zastran ČeŠko-moravske poprečno železnice in zvezo dalmatinskih železnic, z avstrijsko-ogrskim i železnicami; Llcnbacherjev predlog (vrnen od gosposke zbornice), zastran okrajšanja šolske dolžnosti; 10. letno poročilo kontrolne komisijo za državni dolg in poročilo imunitetnega odseka, zastran sodniškega postopanja zopor poslanca grofa Diirckheim. Do JPocLlistek:. Delo S7. Cirila i Metoda, V spomin 5. julija 1881. Spisal Jaromir Volkov. I. »Slovansko pismo stvorila, Slovane prosvučavala: Oj sveti Ciril i Metod! Slovane prosvučavala.« Tam doli na toplem Jugu, kder bode skoraj strta petsto-letna divja turška sila; tam, kder vshaja našemu narodu z ruskim lavorom ovenčano i pomlajeno božje BOlnce, da raz taja za vselej tujo ledeno skorjo; tam doli v onej plodonosnej zemlji, kder steza poluostrov iz Macedonije tri suho roglje v egejsko morje: — leži na skrajnem koncu morskega zaliva znamenito trgovsko mesto Solun. Solun je še zdaj stolica vezirju, vrhovnemu vladiki in evropskim konzulom. Mesto je Bolgarom skoraj to, kar nam Slovencem imenitni Trst; razloček je le ta, da imajo Bolgari v Solunu svoje učilišče, v našem Trstu pa do zdaj še slovenske učilnice nemamo! V Solunu je Še nekoliko Turkov i Turčinov, v Trstu pa nekaj Lahov in Italijančičev. Mesto je blizu toliko, kakor naš Trst, a v splošnem napredku je daleč zaostalo, kakor vsa druga mesta pod gnjilim turškim gospodarstvom, saj pravi pregovor: »Kamor turška noga stopi, trava več ne raste«. Res jo v Solunu še zdaj nekoliko tujo mešanice: Grkov, Turkov in Albancev, ali mesto ima vsled svojo velevažne primorsko lege i bližnjih slovanskih pokrajin vendar le veliko bodočnost za Slovane. Mi Živo verujemo, da prej aH slej pride Solun marljivim i čvrstim Bolgarom v stalno vlast. Polom stoprv postane imeniten v svetovnem napredku, kakor ni bil poprej še nikdar. Solun pa nam je v drugem oziru preimenitno mesto: tukaj je lekla zibelka sv. bratov Cirila i Metoda, katerih živenje naj tukaj na kratko popišemo. V 9, stoletju je živel v Solunu po rodu, službi i bogastvu jako znamenit Grk, imenom Leo. Bil je prvi carjev činovnik. Njegova soproga, katere imena nam zgodovina ni ohranila, bila je, kakor nekatere okolnosti kažejo, rodom Bolgarklnja, Roditelji so imeli sedem sinov; najmlajši od ten, po imenu Konstantin, pozneje nazivan Cirilom (tako ga hočemo v tem spisu tudi daljo imenovati), bil je porojen 1. 827; priletniši od njega pa je bil Metod, kateremu je grSki car izročil npraviteljstvo nad Slovani, živečimi v Solunu i njegovej razprostranej okolici. Metod pa se je k malu naveličal visoke posvetne službe, v katerej je imel knežje dostojanstvo; bil je tih, ljubil je mirno živenje, zato se odpove carskoj službi ter stopi v samostan. Ciril je bil na očetovem domu prav skrbno in odlično vzrejen. Blag po srcu i umu, hrepenel je osobito po vednosti, resnični učenosti i vzvišenih jasnih nazorih. Pa jedva h letnemu umre oče Leo. Tu naj mimogrede opazimo, da seje v Leonovej družini govoril grški in slovanski jezik. Ciril i Metod sta tedaj tunela i govorila slovanski jezik uže v svojej nežnej mladosti pri vlastucj majki. Se nam je treba omeniti, da jo bila dobra polovic i tedanjih solunskih bivateljev slovansko narodnosti. Odlično Cirilovo živenje i modro vedenje se je tedanjej grškej cariuji Teodori toliko omililo in priljubilo, da jo vzela tega mladeniča, po nasvetu prvega dvornika Teokista, na cesarski dvor za družbo svojemu še maloletnemu sinu Mihajilu, s katerim se jo tudi v raznih vedah daljo naobraževal. Njiju učitelji so bili najslavnejši možje, kar jih je Imelo tedanjo grško carstvo. Ciril je imel izvrstne zmožnosti, lcoje so se mu začele zgodaj razvijali v zrelo učenost; kajti uže v 24. letu je bil sprejet v zbor grških modrijanov, kar je bilo v onem času redko i mladeničem zelo imenitno odlikovanje. Dovršivši na carskem dvoru visoke Šole, sprejme službo knjižničarja v patrijarhalnoj cerkvi sv. Zofije. To službo pa le malo časa opravlja, na tihem se umakne k svojemu bratu Metodu v samostansko živenje ter se tam z veliko marljivostjo pripravlja za svečeniški (duhovski) stan. Cirilova zgovornost i globoka učenost pa ni ostala skrita, ampak zaslovela jo mej širokim svetom; zato ga njegovi prijatelji i prvi dvorni dostojanstveniki nagovore, naj se vrne i/, samotno celice zopet mej svet. To stori ter sprejme učiteljsko stolico v Carigradu. Ciril stopi moj prepirajoče Saracene ter jim verske resnice, o katerih so se pričkali, popolnoma razjasni, prepire modro razsodi, ter protivnike slavno premaga. Saraceni prepirljive! pa, o I jeze, sramote i nevoščljivosti zaslepeli, stregli so Ciriiu po živenji, ostrupili so mu pijačo: ali Rog sam ga je varoval i ohranil, da so mu ni nič hudega zgodilo, prvega branja sta prišli: predlog grofi Hohen-warta, zastran pravice poslanike zbornice o potrjevanji volitev in predlog poslanca Zeitham-mer, zastran predrugaćbe volilnega reda /a državni zbor glede skupine volilcev v£licega posestva na Češkem. Rt- eni niso bili: vladni predlog, zadevajoč novi civilni pravdni red, predlog glede pospeševanja deželne kulture pri vodnih stavbah, potem predlog poslanca Furn-kranz, zastran podaljšanja obrokov pri ugovorih. Dopisi. I/. 1l«'lllk«' Ifi. junija. V našem kraju je bila 27. in. ni. strasno huda nra, z dežjem in s ločo; na nekaterih mestih jc bilo vse zaplavljeno, da so tolicega naliva stari ljudje ne spominjajo. — Dva dni po/nej se je v poznej noći proti Karlovcu videl velik požar, in kakor slišimo, pogorelo jo 5 velikih poslopij na Šrangl blizu Reke. V onem kraju je vsako leto več požarov, in ljudje žive v vednem strahu. — 1. junija je Šel nek zidar po rodu Furlan iz Vidma, o »zdravi Mariji« k vodi, in na mestu, kder ni ravno globoka, legel je v njo, sumi se. da se je hotel sam umoriti, uli se mu je pa pamet zmešala, ker je malo dni prej vstal od legarja; k sredi so ga zapazili in izvlekli, ter po naglem prizadelju zopet obudili k živeuju. Peljali so ga potem v zdrav-nišnico v Karlovec. Metlika leži, kakor znano, blizu hrvaške meje iu vojaške granice, ter ima vedno veliko troškov In nadležnosti, da se ubrani živinskej kugi, ktera pogostoina onkraj razsaja. A prav j gitneži so nam tudi tako imenovani Vlahi, kateri se čedalje bolj selijo mej nas, posestva kupujejo, a zoper Kranjce kažejo pri vsakej priliki sovraštvo in zaničevanje. Manjka jim vsaka omika in vljudnost. V obilnem številu prihajajo tudi k nam na sejme, in gorj<\ kader so se ga nalezli v katerej krčmi, brez psovk in tepeža no ostane. Tako so se zagnali 7. t. m. v fanta, kateri jim je po naključbi kupico vina raz mize prevrgel, in ga grdo tepli, dokler ni dobil pomoči; zdaj pa je nesrečnež v svojej jezi zgrabil kol, in udrihnol enega Vlaha tako po glavi, da je 30 ur pozneje dušo vzdahnol Da bi pač v prihodnje posvetna gosposka enake žalostne slučaje po svojih stražnikih zabranjal i. Naj bi pa tudi Kranjci več ue zahajali v ono krčmo, katere gospodar (Vlah) se proti njim vedno oholo in zaničljlvo vedel V Zalog u dne 20. junija. V petek po sv. Telesu tri četrt na šest so bile, kakor vsak dan ob tem času, pregraje ob cesti, ki drže nad našo postajo Čez Železnično progo, zaprte in privozila sta: mešanec iz Ljubljane in naglifi Št. 4 z Dunaja. Zadnji voz me-Šanoev ni bil Še mimo pregraj, ko dve zali 20 in 22 letni deklici, fabriški delalki v papirnici na Vevčem (.Josefstlial) pod pregrajo smuknete in tečete okolo zadnjega vozu, da bi prej čez železnico bile. V tem trenotji pa po nasprotnem tiru nagliČ prisopiha in takoj jedno teh de-lalk objame iu pod se spravi. Druga je še zdrave pete odnesla in pravi, da jo je tudi uže za obleko grabil, kar se ml pa nič kaj verjetno ne zdi, kajti, kar naglič pograbi, tudi obdrži in po svoje obdela. Uboga revlca je prišla pod kolesa. Čez život je bila kakor presekana, prsti na levej nogi so bili odvoženi, pljuča in drugo drobovje je ležalo rastreseno po tiru in desna roka je bila pretrta, kakor zvita maljudova ali bekasta vitra. Prsi razmesarjene, 'da me je še danes proza, ako se žalostnega prizora domislim. Pravijo včasih kakemu človeku, da bi bil neumen kakor osel, a bogami, o?el ostane dotle pred pregrajeno cesto, dokler se pregraja ne odpre in potem Še le d-dje koraka. Človek pa, ki naj bi Lil krona vseinu, kar je pri-lo iz stvarnikove roke, prav ti človek pa ne umeje debele besede, ki pre 1 njim leži in molče pravi »Stoji« ampak meni in tebi nič čez njo ali pod njo v lastno nesrečo hiti. Menim, ko bi bilo tudi v Evropi tako, kakor je v Ameriki, da bi železnice ne bile nič ograjene iu tudi čuvajev ne bi imele, čuvali bi si- ljudje sami bolj, nego jih čuva sedaj pregraja, deska na kolu, ki ima cele litanije na sebi; Čuvaji, ki nad sitnimi in predrznimi ljudmi vsb-il svoje službe kolnejo in Bog ve kodo šo vse. V Ameriki jc povsod pri križempotih postavljen steber, na njem bela deska z svarilom: »Čuvajte sel« In istina, malo se čuje majhnih nesreč čez atlanliški ocean. Kedar je o kakej nesreči brati, uže je taka, da se cel vlak preko-picne po kakem navalu v brezdno. Sv. Medard letos vestno drži besedo, da ure po 40 dni dež, ako je na sv. Medarda dan. Vreme hladno, nebo veČjidel čez dan oblačno, dež kadar in kakor se mu ljubi, sem ter tja tudi nekoliko pobliska in pogrnil, noči pa vedno jasne; vse to je prouzročilo hladno vreme, da je žilo iu drugi sadeži nekoliko zaostalo od drugih let, k ljubu temu pa je vse lepo. Pšenica po mnogih njivah polega, ječmen bi imel biti uže o Kresu zrel, p i ga bo menda še le sv. Peter žel, če ga bo. Kar je črna zemlja dala, vzame črna zemlja spet. Naš v obče priljubljeni godec, ki ni bilo godu, svatovščine, semnja, da tje bi ne bili vabili ga, godec Korel je temu svetu fige pokazal ter se na oni svet preselil. Revež se je letošnji predpust pri svojih burkah, kder jc bil strokovnjak, brez primere pretiral, na pepelnico obležal in včeraj umrl. Bog mu daj dobro za vse vesele ure, katere mi je rajnki pripravil. Zdravi smo pa še dosti, kmetje kakor gospoda, kar se tudi o Vas nadeja Vaš Radoslav. M Kraškega rob« dne 20. junija. (Nekaj i: mojega dnevnika-, — hudiča mislijo klicati; — nekaj o pogozdovanji Krasa.) Bilo je 11. februarja 1877, ko sedim mirno o raznih domaČih pogovorih z svojo družino in nekimi sorodniki uže pod noč v svojej hiši, ko kar naglo vstopita dva finančna stražnika brez nagovora, duri zapreta ter začneta ne le mojo pro-dajalnico, temuč vso hišo brez spremljevalca preiskovati, ter si vso prostost po istej prilastila; in ko naletita na i kose (štoke) sladkorja, takoj si ga brez vseh nadaljnih prašanj ko kontro-bant prilastita. Potem me začneta prav surovo napadati ter na vse načine siliti, da moram sladkor sam z njima nesli, in ko se jaz, ko edini varuh družine in imetja z odgovorom uprem, da meni ni le nemogoče hišo iu prodajalnico brez ponočnega varstva pustiti, marveč da mi tudi zdravje tega ne dopušča; začela sta celo z orožjem v me tiščati in z napeto puško v mene meriti. Misliti mora tedaj vsak, kakošen strah in groza mora v takem slučaju človeka pretresti. — Ima 11 finančna straža toliko moč, tega ne vem, — pa ko bi jo tudi imela, ne mogla bi se je tako predrzno in divjaško posluževati, ker tako ravnanje je podobno turškemu, a ne krščanskemu načelu. Tožba je bila sicer nemudoma vložena, in vendar, če tudi je uže 4 leta minolo, nI je še visoko c. kr. finančno vodstvo rešilo; moje blago leži še sedaj nekdč, če prav sem uže večkrat ustmeno in pismeno za isto prosil. Zbrala se je tukaj na Kraškem robu neka družba, ki si je s precej obilimi t roški priskrbela neko staro knjigo, ki ima baje tako moč, da more hudiča iz njegovega brloga poklicati, ter ga zarotiti, da jim prinese toliko denarja, da bi se moglo z njim vse kraške rane in dolgove pokriti. — Nu, sedaj bodo pa Kraševcl vendar srečni, ko ta družba toliko denarj i dobi; nasproti bo pa gorje oderuhom, katerih se na Krasu tudi ne manjka. — Ko si je ta družba uŽo v glavo vtepla, da ima toliko moč do hudiča, zato bi jaz svetoval, naj se z njim pogodi, da bi kraško kamenje, ki ga je nesoč iz ogrskih ravnin, ko se mu je bisaga pretrgala, po Krasu raziresel (taka je kraška govorica), v globino morja spravil, ter po vsem Krasu, kder sedaj skalnata zemljišča leže, vsaj za 20 ccntin. visoko zemlje nasu). Tako bi po mojem mnenju bil Kras srečnejši in bi se ga Še naši potomci veselili, ker denar je nestanoviten iu zapeljiv, — vsakakor pa Bog daj norcem pamet! Naši gozdarji na Krasu se na vso moč prizadevajo kraško kamenje in kraške goljave, pa veČjidel le z borovjem pokriti, kar pa Krašovca, ki ni vajen z smolo barantati, prav nič ne veseli; — in zares pogozdovanje na Krasu tako napreduje, da je skoro leto za letom na slabšem; kar se spomladi zasadi, poletna suša večidel uniči iu tako se občinski pašniki in užitki le kvarijo in ne boljšajo, pa pri vsem tem se še vedno novi prostori devajo v prepoved, Če tudi je dognana stvar, da je pogojzdovanje Krasa pri vseh ogromnih troških po sedanjih načelih brezvspešno; poleg tega se pa kmetu s tem jemlj6 še najboljši pomočki za živinorejo, katera je edina podpora kmetu, ki se z vednim kopanjem jam muči ter nadleguje in sili, da si sam mora svoja zemljišča kvariti in potrebne užitke kaziti. Visoka vlada naj bi se tedaj o nevspešnem pogojzdovanju Krasa blagovolila prepričati i naj bi pogozdovanje po sedanjem načelu ustavila, ne pa občinam prošenj o razdelitvi pašnikov zavračala, Še nagovarjala naj bi k temu, ker razvidno in dokazano je, da kmet, ko dobi občinska zemljišča v lastnino, zna najbolj prora-čuniti, kateri prostori imajo kako vrednost; te on kolikor mogoče počisti, in tudi zasadi, če so za to; in le na tak način bi bilo kaj upanja, da se Kras kedaj /.boljša, nikakor pa ne po načelih sedanjega pogozdovanja, to je večletna skušnja vsakega, ki mu je stvar le nekoliko znana, do cela prepričala. Ako pa visoka vlada vendar Še misli za pogozdovanje Krasa kaj potrositi, veliko več vspeha bi imela, ako bi marljive posestnike podpirala, da bi kraška skalnata zemljišča čistili in pogozdovali, ker le vlastnik zemljišča more najbolj skrbeti In paziti, da ne bode njegov trud in delo zastonj, ampak da bode leto za letom več užitka od njega dobival. Ko o zgoraj omenjenej družbi pozvem, kako se jej stvar o hudiču sponese, poročim, ako vam drago.*) J. R. Na Dunaj* dne 16. junija. Denes so bile po vsem krščanskem svetu procesije, Uakoršna je pa tukaj na Dunaju, kaj tacega človek pač drugod ne vidi. UŽe zjutraj po 6. uri je zaprla konjica ulice, vojaški špalir od dvora do cerkve sv. Štefana je stal gosto, da se je napravil prostor za sprevod. Ob 7. uri je bilo uže na tisoče ljudi nagnjetenih za hrbtom vojakov, iz zvonikov je donelo lepo ubrano zvo- *) Prosimo. (Uredn.) njen je, iz stolpa sv. Štefana je bobnel glas imenitnega, iz turških topov ulitega zvona. Stoprv ob poludevetih se je začela pomikati procesija po ulicah: vse fare svojimi prapori in duhovščino, potem otro. i iz izobraževali^ z vojaško godbo, ki jih je pri petji spremljala, pomikali so se počasi proti dvoru. Za temi je bilo vse v velikem blesku: prvi plemenitaši iz vseh dežel cesarstva, okrašeni z raznovrstnimi redi, generali in druge vrste vojaštva vse v paradi sč zlatimi kolani in dragoceno opravo. Za temi je na konjih jahala cesarska straža, vsa v zlatu, najprej ogerska in za to avstrijska, za katero so šli ministri. Pod ne besom je šlo več škofov, v sredi dunajski kardinal, ki je nosil majhno dragoceno monstranco. Prvi za baldahinom se svojim spremstvom je korakal cesar, v roki s zelenim vencem ovito svečo. Vsi generali, svetovalci iu drugo visoko osobje so imeli sveče, Človeško oko je preokorno, da bi si moglo vsako posebnost ogledati, ne ve, čemu bi se bolj čudilo, krasnej opravi ali brezŠtevila redov in bi-serjev, s kratka: dunajska procesija se lahko imenuje zlata ali biserna procesija. Nazadnje je jahal oddelek ulancev na brhkih konjih in za tem oddelek naših kranjskih fantov Kunovcev, katere Imajo DunajČanji posebno radi, večkrat se sliši: »die fesehen Krainer«. Ptujcev je na stotine na Dunaj prišlo gledat sprevod. Tribune so bile postavljene povso I, kder je le kak prostorček bil, iu vse napolnjene. Vreme je bilo ugodno, da si je prej ves teden deževalo in mraz bil. Popoludne je vse iz mesta urelo, vsakih 5. minut se odpelje zabavni vlak po južnej železnici, druge tri železnice iinajo enako vrnjeno. Parniki vozijo gori in doli po velikej Donavi, v prater in v druge kraje. Človeku, ki ni Še kaj tacega videl, zdi se nov svet. Politični pregled. Notranje deiele. Visoka politika zdaj nekoliko miruje; oli-cijoznl listi, dedščina poprejSue sisteme, še vedno stara načela razširjajo in zagovarjajo, ne da bi novo vlado podpirali, katera jiin jaslica napol-nuje; grof TaalTe bo moral enkrat o lločno v to gnezdo dregnoti, Tim huje pa Nemci v malih mestih svoj nauk razširjajo. Te dni je imel v Ptuju na Štajerskem »Deutscher Verein« iz Gradca svoj potovalen zbor, katerega so pohodili tudi Nemci ali slovenski renegati iz Maribora, Celja in od drugod. Mej drugim so sklenoli, da morajo srednje šole izključljlvo nemške biti. Velik po-litlkar Hans Michelitsch (Janez MiheliČ iz slovenskih goric) je trdil, da enakopravnost v državi ni možna itd. Škoda bi bilo za papir, modrost tega in drugih ptujskih državnikov na široko razkladati. Mislimo pa, da bi bilo umestno, naj slovenska stranka na Štajerskem prav v Ptuju skliče kontrazbor, na katerem naj se razlega nasproten glas; za vsakim nemško-nacijonal-ni m zborom kontra zbor. Mimogrede naj omenimo, da je tudi osem nemških profesorjev iz Maribora svoj veljaven: »Tako je« pristavilo. Avtonoinistični listi povdarjajo, da bo treba v gosposko zbornico poklicati nekaj takih elementov, ki bodo miroljubno vlado podpirali. Enako potrebno je tudi ministerstvo dopolniti s spretnimi iu odločnimi moži, ki lil se pa naj tudi odlikovali v govorništvu; da bodo v pravem času v drživnein zboru mogli nasprot. nikom občutljivo zob6 pokazati. Ciril, vrnlvši se od Saracenov v Carigrad, ne sprejme več učiteljske stolice modroslovja, ampak krene k svojemu bratu v samostan. Ker sta bila Ciril i Metod po majki najbrže rodom Slovana ter nista imela uže več let živega očeta, verjetno je, da sta se prav takrat po lastnem nagibu pogovorila, odloČila i pripravljala za veliko božjo delo, namenjeno rodnim bratom Slovanom. Živa materina beseda, vcepljena v plodovito nežno srce, razcvela se je zdaj iskreno pri najbolj ugodniših okolinostih pri Cirilu i Metodu v dejansko narodno ljubezen, katero sta pozneje v vsem svojem žlvenju učila i z lastnim izgledom utrjevala. Zgodovinsko je potrjeno, da je bil Cirilov i Metodov oče rodom Grk, ali da ni bila nju majka rodom Bolgarkinja, tega ne more dokazati noben zgodovinar. Grški imeni Kvrill i Me-tliod tudi nisti nierodajni za ta dokaz. Uže 1. 855 sta pričela sestavljati Slovanom Azbuko t. j. bolj prikladna pismena, nego so bila dosedanja glagolična, oziroma Hironimova. Kaj je bilo pred Cirilom i Metodom v slovanskem jeziku z glagolico napisano, tega ne vemo; mogoče, da nam bodočnost na tem polju kij nepričakovanega odkrije.*) Ciril i Metod sta na temelju starega ustava i s pomočjo glagoličnili, oziroma slovanskih zvukov, našemu jeziku pravopisna I slovnična pravila še bolj zbrusila i stalno vredila; to delo sta dovršila okoli I. 858; a do 1. 8G2 sta preložila iz grščine na slovanščino sv. blagovestje i večinoma bogoslužbenih knjig. *) Najnovejše preiskavo pa to trditev zaradi starosti Glagollce i Azbuke ovračajo, zato so tukaj ne spuščamo v daljše pretresavanje tegu predmeta. Pl». Načelnik vseinu temu literarnemu početju je bil veleprosvet-Ijeni Ciril s blagodejno pomočjo svojega brata Metoda. Leta 857 pošlje grški car modrega Cirila (takrat sta bila uže oba brata svečenika) h Kazarom, ki so Želeli Imeti učiteljev, da se podučč v veri. Ciril pregovori svojega brata Metoda, da skupaj odpotujeta tja mej Kazare, bivajoče v denašnjem Krimu i na ozemlju mej Črnim i Hvallnsklm morjem. Tam pokristi-janita kazarskega kneza i mnogo njegovih podanikov. Ko mine leto dni, vrneta se zopet v Carigrad ter nadaljujeta pričeto slovansko slovstvo v tihem samostanskem zavetju. Bolgarski car Boris, po dolgem prigovarjanji svoje sestre, zaželi se slednjič pokristijaniti; zato pošlje v Carigrad po učiteljev, ki bodo umeli ž njim i njegovim n A rod o m govoriti. Za ta posel je bil izvoljen Metod, ki se tudi precej o lpravi z svojimi pomočniki mej Bolgare učit je krščansko vere. Metod prav marljivo orjo staro pogansko ledino v plodno KrŠčevo njivo. Ljudstvo ga rado posluša; posnemajoč carja samega, ki je sprejel krščanstvo, pokrsti se okolo 1. 801 skoraj ves bolgarski narod. Uzrok temu vspešnemu deluje bila živa bolgarska beseda, s katero se je ljudstvo podučevalo. Pravi začetek slovanske božje službe imamo i/. 1.802, izvršen po Metodu doli pod toplim solncem, kder je pognal svojo prvenstveno klico z namenom, da se zaraste v bratovsko slogo mej Slovane, kakor pesen pravi: iRftsti mirta, cveti i zeleni! Mrtvo vreme toni v tirno noč; Slopo širi bratsko mej Slovenl! Nuj jih vežo v blago Mino moč!» Vesela i preimenitna dogodim, da se je dal kazarski knez i mnogo njegovih podanikov pokristijaniti; vest, da je sprejel krščanstvo tudi bolgarski car Boris l njegov narod; govorica da ima Bolgarija lake učitelje, ki služijo liturgijo v narodnem jeziku — raznesla se je nagloma tudi daleč tja mej slovanske kneze: Rastislava, Svatopluka l Koclja. V istem času so na Moravskom i Panonskem kristijanlli naše ljudstvo latinski i nemški škofje se svojimi pomagači; ali s prav slabim vspehom. Neznajoči ljudskega jezika, podučovali so Morava no v tujem nemškem jeziku, bogoslužbena opravila pa vršili v nerazumljivoj mrtvej besedi, ki ni šla od srca i tedaj tudi srca našla ni. Potujčevanjo Slovanov se je tedaj najbolj pospeševalo z razširjevanjem krščanstva. Če pomislimo, da so nam Nemci svoj jezik od nekdaj v šole z velikim naporom vsiljevali i ga nam še vsiljujejo; če pomislimo, da pri vsej napetej nenaravnej sili niso mogli našega ljudstva ponemčiti; če pomislimo, da se Nemci še dandanes očitno i surovo protivijo pravičnosti: moramo spo^uati, da je ta nemška krivica uže starodavna, globoko vkoreninjena, i da nam je prav zaradi tega treba velike stanovitnosti, da se to zlo ne bode širilo, ampak vedno mejilo. Slovanski knežje Rastislav, Svatopluk i Kocelj se vzajemno pogovore ter poprosijo grškega carja Mlhajila III. naj jim pošlje nekoliko slovanskih učiteljev, pristavljajoč: »Našo ljudstvo seje poganstvu odpovedalo i pokristijanilo, a nema učiteljev, ki bi v našem jeziku krščansko vero razlagali. Prosimo tedaj, pošlji nam takih učiteljev i tacega vladiko, ki bodo nas umeli,« (Daljo prihodnjič.) EDINOST. Hrvatski sabor se je sesel in je imel uie jako burne seje; reSko prašanje in vtelovljenje vojaške meje da povoda dovolj, da nastane blisk in tresk. Flm. baro<\ Btck je imenovan glavarjem generalnega štaba avstrijske armade: imel bo večje pravic« nego njegov pre lnik. Vnanje država. Važne novice dohajajo \z lepe Francije. Pariške dogodite so razmere mej Francozi in Italijani nekoliko poostrile; Italijani ne morejo pozabiti, da jih je bratovski romanski narod nekoliko obril, dasi menijo, da so prebrisane glavice, namreč Italijani; vsled tega srda se do-gadjajo tepeži mej njimi in Francozi; v Mar-scillu jc uže tekla kri; tudi drugod se ta dva naroda si po gledata. Na Ntmikem so se začeli volilei gibati. Kmet-skemu zboru v Grosswallstadtu je Bismark pisal: Izvede 11 je našega skupnega gospodarstvenega programa je odvisno od podpore kmetskega prebivalstva. To je večina prebivalstva Nemčije; ono je dosti močno, da postavnim potem zavaruje interese vse drŽave, ako voli zastopnike, ki hočejo pospeševali nemško delo itd. Iz Petrograda se javlja, da se je Ignatiev izbral novih poinagačev. Delajo se priprave, da se zeinstva pozovejo v sodelovanje in sicer za zdaj z svetujočim uplivom; pozneje se pre prepuste vaŽncje stvari na njihovo odgovornost. Veliki knez Mihajl NikolajevičjetjadoŠel po 18 letnem poslovanju ko namestnik v Kavkazu; zapustivši svoje mesto je dobil mnogo dokazov naklonjenosti ondašnjega prebivalstva. Bolgarska ministra Cankov, Karavelovsta se telegrafično obrnola do Ignatjeva in se potožila zoper Battenberga, Ruski minister jima je svetoval, naj se obrneta do kanclerja ali ruskega zastopnika v Sofiji in h krati svetoval, zajedno s knezom, od vse Evrope prepoznanim, na blagost mlade Bolgarije delati. Po dopisu Bezenšekovemu v »Narodu« sodeč si moramo misliti, da strank na Bugarskem mora vsaka izmej dveh nekoliko na prsi potrkati, in vest izpraševati. Žalostno bi bilo, ko bi podedovani slovanski greh, nesloga zadrževala napredek Bolgarije. Oambetta in Ferry sta pri banketih govorila. (iimbetta je dejal, da je ljudstvo srečno; v 10 letih je močno napredovalo; tedaj bi osobni prepiri nesineli zdaj republike zavirati. Ferry, ministerski predsednik, pa meni, da se vlada ne bo mešala. Gaslo pri volitvah ne ho niti revizija ustave niti razcepljenje. V nekaterih mestih na Italijanskem se godć demonstracije proti Francozom radi dogodeb v Marseillu; največji neredi so bili v Turlnu Palermu in Napulju. Francoski in italijanski ministri da zagotavljajo mej seboj, da hotć dotične vlade za »prijateljske razmere« skrbetil Na Španskem so ponudili 6000 Židom ruskim stalno domovino. Slovani Židov prav voščimo drugim. Rumunci so dobili nove liberalne ministre. Orlko-turiko mejno prašanje je dotle dozorelo, da je mogla mejnarodna komisija pot na« stopiti. Na Irskem je postalo mirneje, morda so bila poročila pretirana; pa agrarske razmere se morajo vsakako temeljito predrugačitl. domaČe stvari. Ilomarji, polu joči i Rim, niso prišli v Trst uže v nedeljo, ampak po prome-njenej vožnji, v ponedeljek popoludne ob petih. Mej Slovenci je bil tudi slavni starček Matija Majar, ki je bil nekdaj tudi v Moskvi. Imeli bi bili priti v Trst uŽo okoli treh, a zamudili so se v Ljubljani, kder so imeli v šenklavskej cerkvi mašo, pri katerej so peli v češkem, poljskem i rusinskem jeziku. Na kolnici v Trstu jih je čakala velika množica; od tod so šli v razna st i-novališča; na večer je bila pri »Zelenem hribu« skupna večerja z muziko in petjem. Vtorek ob treh in osmih zjutraj so na dveh Llovdovih par-nikih po gladkem morji odpluli v Jakin. (■lavni zbor društva »lidinoMi« v Koiunu je bil zadnjo nedeljo dobro obiskan, zelo zanimiv in velevažen. Na njeni so se Kraševci vrlo dobro vedli ter pokazali, da prav dobro ved6, kaj njim i sploh Slovencem treba. Jako zanimive i bistroumne razprave tega zborovanja priobčimo pozneje. Davki v Trslu. Meseca aprila so se plačali v mestno hlagajnico ti le davki; VŽitnin-skega davka 161,097 gld. državnih davkov 108,047 gld. občinskih davkov 41.800 gld. mestne mitnine 18G9 gld. in klavine 3814 gld. Ženski liccj v Trstu. Šolski odsek mestnega zbora je nasvetoval, naj se žensko učiteljišče v Trstu odpravi, namesti njega pa ustanovi ženski licej, ki bi Imel deset razredov; zapovedani predmeti naj bodo ti le; veronauk, morala, italijanski, nemški in francoski jezik, zemljepisjc iu zgodovina, naravoslovje, aritmetika, geometrija, risanje, pisanje, gimnastika, petje in ženska dela; nezapovedani pa: angleški jezile, muzika in ples. — Slovenkega jezika tedaj Še mej prostovoljnimi ni, in stavimo kaj, da bi sedanji — posebno konservativni — metni oče tj j r.ijši uvedli v šolo kitajski jezik, nego slovenski. Učenke naj bi na mesec 0 gld. učnine plače vale, za uboge pa bi s prihranilo ;J4 prostih sedežev. ljubljanske lriroiln*kc zlior* niee načelnik g. ./. A'uiar i namestnik g. ./. Ne p. Hura k >t i užo potrjena. j£rak m» čisti na kraiijskrm. Nekoliko najbolj razvpitih nemškutarskih junakov uradnikov je moralo uže čez mejo, kakor smo o svojem času poročali. Zadnji mej lemi je g. Ouderka, nemčurski vodja v Idriji; premeščen je v Pribrani na Češko. Tudi ju vis. vl.ula v Kočevje poslala glasovitoga VVavvrecka, kateri je znan o škandalu na SŠmarnej gori in o strašnej (I) Medvodskej bitvi, i:i bil prvi voditelj obče-znanega, a hvala Bogu, uže v miru počivajočega društva »Liedertafel«. Srečno pot! Papežev nagovor na romarje se prevede v vse slova tisku jezike ter se razdeli po slovanskih deželah. Škof Strossinavr dobi oblast, da bo smel bosniške škofe posvečevati. ttlovenska matica bo imela 0. julija sejo, v katerej se izvoli nov tajnik. Biblioteka zapovjesl dalmatinsku* pod tem naslovom bodo izdajali goji-teiji domača zgodovine v Dubrovniku, na Čelu jim profesor Jos. Jelčič mesečen časopis; izhajati začne meseca avgusta ter bo veljal na leto 4 gld. 50 kr. Naj bi ga narodnjaci krepko podpirali, ker nalogo ima lepo in veliko, ako pomislimo, kako velike imenitnosti je Dalmacija v zgodoviini. Nova podzemeljska jama na Krasu so našli prav blizu Trsta. Ko so namreč delalci v kamenolomlh tvrdke Scalmanini pri sv. Križu izkopali veliko ploščo, našli so pod njo v zemljo držečo luknjo. Vlastnik je začel takoj jamo preiskavati; necega delalca so spustili po vrvi, on jo opazil, da od stropa vise veliki kapniki. Drugi dan se je zopet prelskavalo, ali no z velikim vspehom, ker je manjkalo potrebnega orodja, toliko se je vendar dokazalo, da je jama okoli 22 metrov globoka, in da se pot iz nje vije. Vode v jami ni bilo. Nalanjčneje preiskave bodo te dni. Morskega volka so videli mornarji ladije «Maria Concetti. tri morske milje od Poreča. ■z Trebč nam piše gosp. župan, naj v imenu vse duhovnije javno zahvalo izrečemo ondotnemu učitelju g. Pertot-u, kateri je mladino v petju tako izuril, da še lepšega petja, ko pri procesiji na Telovo, lam ni bilo nikoli. Da bi se pač mnogo enako marljivih učiteljev našlo! Nova knjiga. - V J. R. Milič-evi tiskarni v Ljubljani je ravnokar iziška knjiga pod naslovom; *Nauk o harmoniji in geueralbasu, o modulaciji, o kontrapunktu, o imitaciji, kanonu in fugi s predhajajočo občno teorijo glasbe in s pris-tavkom o harmonizovanji starih t o norih načinov z glavnim ozirora na učence orgljarske lole.* — Spisal Anton Foerater, vodja orgljarske šole itd. v Ljubljani. — Knjiga obsega 94 stranij v velikem 8° in velja 1 gld. 30 kr., po pošti pod križnim ovitkom 5 kr. več. — Dobiva se samo pri J. R. Milicu v Ljubljani, stari trg št. 19. Razne vesti. Spomenek cesarju Maksimilijanu v Kvere-taru. Iz Mehike se poroča, da se ima v Kvere-taru na mestu, kder je bil cesar z generalom Miramon in Mejia ustreljon, postaviti spomenik iz treh granitnih piramid. Repata zvezda, katero je najprvi 1. t. m. zapazil zveadogled Gould v Kordovi na Španskem, vidi se zdaj tu li pri nas s prostim očesom in se bo nekaj dni vsako noč še bolj videla, ker sn bliža zemlji. Potem pa zgine od nas brez vsake škode za zomljo, kakor so doslej izglnole vse druge i še dosti večje repatice. Potres je ovsobodil. na otoku Hiosu v do-smrtnej ječi bivajočega učenega Turka po imenu Hodža Ahmet. Bil je v ječo obsojen zato, ker je sveto pismo preložil na turški jezik. Potres je njegovo ječo razrušil iu on ušel nepoškodovan ter se prepeljal na angleškej ladiji v London. Potresi se mej jadranskim, sredozemskim in črnim morjem zelo ponavljajo; ne mine teden, da bi se v enem ali drugem kraju o njih ne slišalo. Zadnje dni je bil v MetkoviČu hud potres. Zlato na Ogerskem. Pri Paksu na Ogerskem je kopal Daniel Rosner vodnjak ter našel poseben pesek ter menil, da je zlato v njem. Ke-miške preiskavo so pokazale, da je v peščenih legah okoli Paksa res zlato i začeli so ga kopati uže na petih krajih. Prebivalstvo v Londonu Po zadnjem ljudskem štenji ima London, ki je imel v lotu 1871 3,254.280 duš, zdaj uže 3.814.571 prebivalcev, tedaj se jih je v desetih letih pomnožilo za 500.311 to je 17 odstotkov. Ako se bo ljudstvo v Londonu še dalje tako množilo,imel bo konci te^a stoletja 5 milijonov duš. Konec sveta. Dr. Samuel Abramien, vseu-Čiliščni zvezdogled v Bostonu je proračuni], da bo /adnjra oktobra 1881 konec -veta. V polu-noči vstane boj mej planetarni Jupiter, Saturn i na o zemljo, na-a zemlja pride v sredo in /a to jej bost^ planeti rebra polomije. - Nu, tika prerokovanja imamo vsacih pet let, menda, kar prt biva človeštvo na zemlji, a s\et vendar še sloji ter utegne stati še mnogo let. ko od nas ne bo le ni čevljev ni dret. Razni pozdravi. Arabec pravi: •Naj li bo jutro prijetno«. Turek: »Naj te Bog blagoslovi;« Perz: »Naj se tvoja senca nikoli ne zmanjša!« Egipčani vprašujejo: »Kako je s tvojim dihanjem?. Kitajec: -Ali je vaš Želodec zdrav?» Holandci: «Kako popotujele.'» Švedi poprašujejo pozdravljenega, kako močen j«1; Rus vošči zdravja m Anglež poprašuje, kako delo otseda. Poslano.*) Ker smo se zanašali na dopisnika iz Bazovice, ki je pisal v štev. 23. »Edinosti«, da popravi svojo pomoto v drugej številki, pa tega ni storil, zato ne moremo dalje odlašali, da ne bi razjasnili svetu gole resnice in dogodka, kateri se je pripetil pri za lnjej komisiji. Naznanjeno nam jo bilo od našega okrajnega glavarja, dbor /a podporo rokodelcev v Ajdovščini dne junija 1KK1, Predsednik: Nolinpla. Tržno poročilo* Kava — prodaja se vedno po trdnih oenah z nagibom, tla še poskočijo. Denes velja Rio od 52 gl. do gl. 76. - C 71011 iu druge b.ižo brez spremembe. Olje — lino namizno po višji coni, prav tako jedilno in bombažno. Denes velja namizno od gl. 54 do gl. 63 —, jedilno gl. 39 do gl. 43 — bombažno pl. 35 do gl. 39. Sadje. — Sultanina vedno draži, denes velja užo gl. 48 do gl. 53, — pomeraučeposkočile za gl. 2, — denes velja zaboj od gl. 0'/, do gl. 8, — drugo sadje brez spremembe. — Špeh in mast. — Mast cenoja, Speli draži. — Speh velja do gl. 59 do gl. M, — mast gl. C C/, do gl. 07'/,. - Petrolje, — brez spremembe vedno po gl. 10'/,; ti cena utegne pa poskočiti za 1 do 3*/.. ker se ne pričakuje nič novepn blaga DomaČi pridelki. — Fižol brez kupčije, cene jako nizke; maslo gl. 88 do gl. 90 —, slive gl. 15 do gl. IG. Žilo — brez spremembe: koruza velia el G'/ do gl. CGO. ' Seno - ceneje, cene padajo, ker bo novega sena dosti. Les — v dobrem obrajtu, a ven lar pa ni kupčija nič kaj živahna. Dunajska liorz« dne $8. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih 76 gld. 90 kr Enotni drž. dolg v srebru . . 77 « 70 ?Sl,r°*nt\ ........93 « 70 « 1860 državni zajem .... 131 « 75 « Delnice narodne banke . . . 826 « — « Kreditne delnice..........354 « 00 « London 10 lir sterlin .... 116 « 90 « Srebro............. Napoleoni.......i 9 . a8y C. kr. cekini...... . 5 « 51 « 100 državnih mark.....57 , _ , Latteria Milanese 11 Via delPAocjueclotto 11 V omenjeni prostor ho pofiilja vsuk dan Iz Latteria M l»nese tvrdke Bithringer, Milius et Co. v Milanu svežo mleko, kakor tudi najfinejše milansko surovo mtslo nuj boljšo vrsto na prodaj. Liter mleka velja 16 kr. Kozarec. » » f> » v Naročnikom se mleko po 16 kr. liter na dom pošilja NaroČila ho za zdaj sprejumujo v prostoru (Ul-fij 11 Via dell'Aoqvioaotto 11. Od c. k. uv. numestnUtva potrjeni bureau za inserale in naznanila Vincencija Hrdlieka, Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje so priporoča p. n- gonpodi, bankam, denarnim zavodom iu vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih lu tujih doŽelah sploh za posredovanju pri naznanilih pod strogo tajnostjo 111 luserati za vso koledarje in časniko se sprejemajo eenejSo, kukor če se neposredno naročajo. Kup in prodajo hiS, posestev in blaga vsake vrste, posredovanje pri denarjih in službah, pri ženitbeusklh ponudbah itd. prevzame za inserlranje pod popolno tajnostjo bureau za inserale in naznanila Vincencija Hrdlieka za vse časnike na svetu. C? 1-1) Pain-Expeller se sidrom je izvrstno domače zdravilo. Prodajalaica jako prostorna i svetla (6 vellcih oken) za prodajo raznega mešanega blaga najbolje opravljena, blizu župnijske cerkve v velikej vasi na Motrnjiiskmi daje se v najem s potrebnimi drugimi prostori vred. Eventualno mogel bi najemnik prevzeti v oskrbovanje tudi J hite z gostilno i nekolikim vrtom obsezajočim njive, travnike i vinograd. — Iivestja daje iz prijaznosti opravnlštvo »Edinosti«. (4—4) Pri slabosti in boleznih prsi, pri jetikl in uaduhi in sploh pri balonih dihal in čistil presega gotovo vsako drugo zdravilo »moljnakova voda, ko so se škodljive tvarino Iz njih spravile. Posebno poleti, ko se ne more rabiti olje iz ribjih jeter ln jodovi preparati edino zdravilo je »moljnjakova voda, ki se more priporočati. Ne le, da naravnost odpravlja vzroke zgoraj omenjenih bolezni, temuč krepi tudi in čisti ves organizem. Rabi so samo (moljnjakova voda kemlkarja ln lekarja O. lftnlrio, katerega ime je na steklenic), da se obvaruje mnogih in Škodljivih ponaredeb. Glavna zaloga: Lekarna Rondolini lUborgo 13; 1'ro. daje se v lekarnah: Miniussi, Zaneti i, Jeroniti, Fora-boschi, Aliprandi, Unca, Kicovich, Picciola, Fentler, Cdovich, Iloris, de Ltitenburg plaz za S. Giovanl, "/p dobička. — Cena .1 gl. — NaroČuje se z gotovim denarjem ali poStnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, c. k. priv. lastnica, Wien, Wieden, H;i t. Stock :i4. uiptstr. Nr, 36, (24-12) Temeljita pomoč vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim delom na P. i Men je in snnlevji sokronce in km ln na pospeševanje dobrega pre-bar!jenja. Najboljše za to sredstvo je dr. Rosa življenski balzam. Življenski balzam dr. Itozoe odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse prebaranje, nureja zdravo in 6isto kri, ln truplo dobi svojo prejšnjo moč ln zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gjus do jedi, kislo riganje, napetost, btjevanje. krtTv leloitri, zaslinjenoil, zlato lilo, preobtelenje lehdca z jediti itd., je gotovo dokazano domače sredstvo, 1 se je v kratkem zaradi svojega Izvratnega upllvanja obče razširilo. 1 velilta slclenica 1 «ld., pol skle-nice 50 ltr. Na stotine pisem v priznavanje le na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franki rane dopise na vit kraje proti poštnemu povzetju seote. Prečastltl gosp. Fragnurl Naznanjam Vam, da je od Vas prejeti dr. Ro-zov življenski balzam storil pri meni najboljši uspeh; že eno leto ga rabim, (n od tega časa ie moje zdravje stalno dobro. — Četiri leta sem Živim v Slavoniji. In poleti vlada tukaj tako huda mrzlica, da se me je vsako leto lotila; toda letu •VI v »v/lil j" o l'VIIIVt j'/ Utt 1IU/.U1 /ai IjOlinni balzama odvrnil; prej moje mučila slabost Želodca, a zdaj mo je ponebabi. Vsled tega sem ta balzam mnogim nusvetoval, ln vsakemu Je v Icorlst; bom 1879 sem jo s pomočjo dr. Rozovega Žlvljenskega -------------iti;........- " " 1 3 ga dalje vsem priporočal Blagovolite ml zopet tri velike steklenice dr. Rozovegu življenskegu balzama poslati. S spoštovanjem Vam uduul sluga Štefan Tobi, mašlnskl ključar v Epmesee pošta Koska. H Svarjenje! n Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodl izrecno dr. Itozoe lirljenski balzam iz lekarne R. Frugner-ju v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na vuč krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo Življenski balzam, in ne izrečno dr. Ito zorega življenskegu balzamu. Pravi dr.Rozov življenski balzam dobi se samo v glavnoj zalogi Izdelovalca B. Frag-ntr-ja, lekarna »k črnemu orlu« v Pragi, Eeke der Spornorgassse Nr. 206-3. v Trstu: V. Prendi ni, lekarničar; G. Fora-bosehi, lekarničar, Jak. Serrarallo, lekarničar. V Gorici: G. Crittofoletti, lekarničar; G. H. Pantoni, lekarničar. V Ogleii: Dmnaio d' jilia. V Zagrebu: Sigm. .Vitllach, lekarničar. I'« lekarne in reX-je trgovine z materijalnim blagom r Arstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskegu balzama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu ln pri nohtanji, prlzlezah, oteklinah, pri izmaščenjl, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetja v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spahne. zoijer kurja očesa ln potne noge, pri razpukanih rokah, zoper llšaje, zoper oteklino po piku mrče-■ov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka Id vneto kožo ni boljšegu zdravila, ko to niuzllo. Raba je priprosta; mazilo (Žuvbu) se tiuimiže na platneni robec in se pritisne na bolno strun. Lez 4—G-8—12 ur se naredi nov flaster. — Zaprte bule In otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo r kratkem vso ognojfco na-se, in rano ozdravi. - To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli dokler ui rsa bolna ognojica ren pote g ne na. Tudi zabrani rast divjega mesa iti obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazllno poteši. - Odprte ln tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. Škatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. SkuŠeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstruni nagluhost in po njem se dobi tudi popolno uže zgubljeni sluti. 1 skenicu 1 gld. a v. (15-5) Skladišče vsakovrstnih Singer-jevih amerikanskih Šivalnih strojev. Am 'rikanskl Singerjevi stroji i poboljšanim niahalnim kolesom. Ti stroji so pridobili na vseh razstavah darila, so najboljši, in poroštvo dajani za nje 8 let, ukoprav Singer A Coni p. za svoje satno 5 let garantira. Skladišče od Hnweja, Wilaon-a Weeler-ja itd. Naročila Iz dežele in poprave se ceno ln na-Izvršuie -/4 »a plačilne dele po I Šivanke, snkan (12-1) tunfno Izvršujejo. Prodaja tudi gld. na teden. Pritiklina, kakor itd. po najnižji fabriški '"eni. 1'ilip Itottlcli, A<|Uedotto št 23. Trst. Vinske sesalke (pumpe) najboljše sestave, pri shodu vlnorujcev na Dunaji z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre izdelave odlikovane, s vao prltikllno; prave amerikanske cevi z dveletnim poroštvom, Mousseux, sodci, menjalne in kljunaste pipe, prehodne zaklop-niee in vsi izdelki iz kovine pri Franc Syrow/, Wlen, III. IJezirk, Fasatigasso Nr. 18. v lastnej hiši. (24-1) Novo zboljšani fruncos k Tambourir- vezni sti-oj. tfivor Bonna z.) Plissii in Cunfrii'- stroji razne velikosti, posebno priporočljivi pri rov-stanju. Gust. Lintner, Wien Mariahilferstrasse 117. (10-5) !25 p CS? a o s S M, (2. »h c . » s S- w S" " S? M v< ^ » N S5 N< 3. 5* © 9 S CD -1 i. 2. s v n» (D D» oi ■ Auerovo m najboljše barvilo za Ias6 za bleskasto, rujaro ln Srno edino najboljše na kontinentu, s poroštvom, da se povrne znesek, barva v 15 minutah ln stalno, da se barva pri umiranju ne odmira. Patent za Avstro-'gerski. Cena za karton tekočina za lirobelkasto 4 gld, — zu čnio ali rujaro 3 gld. — z natančnim naznanilom, kako se ima rabiti 20 kr. več v gotovini ali s povzetjem. »Koppitzinovo« najboljše sredstvo za ohranjenje k ile zoper prbtin, rerma-lizem, kolne SpuŠ&je, stare in nore rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld. 20 kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 20 kr. več. Mnogo snriM leži na razgled pri M. Hrdlička, c. k. priv. vlastnik na Dunaji, Wieden, Hauptstrasse it, 36. kamor nuj se pošiljajo rsa naroČilu. (21—5) Najbolj Še Mlatilnice in čistilnice za žito se dobivajo pri Schivitz & Comp. (2-1) Via Zonta št 5. v Trstu. The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo 13" eden goldinar, t^) dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo m« Uft.jp za pet let, poduk nn domu brezplačno. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello. Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (c-5) Doslej še ne doseženo zdravilo zoper TRGANJE PO UDIH in revmatizem pri čutnlčnih boleznih vsake vrste, pri trganji v obrazu, glavoboli, trganji v ledjih, ušesih, revma-tiČnej zoboli, trganji v križu in členih, pri krču, splošne! slabosti mišic, pri tresenju, zamrlih udih zamrl dolge hoje ali starosti, pri bolečinah v za-celjenlh runah, pri inrtvudu itd, je iz zdravilnih zelišč od lekurničurju Jul. Herbabny uu Dunaji napravljeni zeliščnih zelišč ?9 Neuroxylin Neuroxvlln se rabi za vrl-banje In ozdravlja zelo hitro In zanesljivo. Pri mnogih leta trajajočih po-skušnjah v civilnih ln va-laikih feolniinloah •• je do-kazalo, da le Neuroxylla najbolji« bolečine tolažeče ,, aredatvo, ki vtolail tudi na)hujie bolečine, ki so celo pri zelo zastaranlh boleznih popolnoma preienejo. Ugodna priznanja alavalh idravnfkov in itotera zahvalna plima to pottjujejo. Zdravniško priznanje. Gospodu Jul. H«rbabny lekamlčarju na Dunaji. Ker je porabljen Neroxylln, katerega ste Vi podarili garnlzijskej bolnišnici in je pri nervozne] glavoboli na ene| strani in pri mlilčnem revmatizmu z marslraniem vred zelo veliko koristil, zato prosim pošljite bolnišnici še 12 steklenic Neuroxylllna moč, nejše vrste. 8 posebnim spoštovanjem. Josefov, dne 30. decembra 1879. Dr. Fridr. Dtlckelmann, c. k. višji štabni zdravnik ln voditelj garnizijske bolnišnice Št. 12. Cena: 1 steklenica (v zelenem zavoju) 1 gl. 1 steklenica močnejše vrsto (v rudečeni zavoju) za protin revmatizem mrtvudenje 1 gld. 20 kr. po pošti 20 kr za zavoj. ZSZ Vsaku steklenica nosi kakor znamenje pristnosti zgoruj natlsneno po gosposki potrjeno varstveno marko, Glavna požiljatvena zaloga za dežele: Na Dunaju, lekamlca »zur Barmherzigkeitn g. J. Herbabuy, Neubau, Kaiserstrasse 90. Zaloge: Carlo Zanetil, lekamlca via nuova 27. Na Roki: M. Searpa lekarničar; v Gorici; G. Chri-stofoletti lekarničar; v Ljubljani: J. S\vol>oda, Jul. Tmkoczy lekarničar; v PuljI: A. VVasgermann lo-Itarnlčar. (12-12 30 lot v Trstu Via Nnova Podpisana si jemlje čast naznaniti, da ima uže Nr. 735 zraven grške cerkve. k »alogo masiiili oblačil v«ak« vr«te cerkvenih priprav. V zvezi z domaČimi in ptujimi tovarnami, lahko vsako naročilo točno in hitro oskrbi. V podpisani zalogi se nahaja vsake vrste blago v svili prepre-ženo s6 zlatom in srebrom finim, damasti za cerkveno in društvene zastave, za inašna oblačila preproge v svili, v zlatu in srebru m vsaki drugi kovini. V zalogi ima kelhe, svečnike, križe, lampe, svetilne, monstrance, kadilnice itd- Vsa naročila izvrši natančno, okusno in ele-gautno, bodi si iz šivanine (štikanja) z zlatom ali z svilo. Prevzame tudi vsake vrste dela iz lesa kakor; svečnike, križe, božje grobe, podobe, tabrnakelne, tronc itd. Ker podpisana uže čez 30 let v tej stroki dela, pridobila si je ime po raznih škofijah in farali, kar dokazujejo obilna pohvalna pisma in spriče-s svojimi izdelki. Katarina Gamsa. vala od (10—i) katere Je posluževala Lastnik društvo »EDINOST.« — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILAN 1Ć. Tisk. F. Huala v Trstu.