h , e d i . c č , Kflko deluje »Slovenska Siraža". Treba bo tudi na Štajerskera pričeti bolj delovati za »Slovensko Stražo«, ki ima nalogo omejevati in prerečevati prodiranje tujecv na našo zemljo. V vsakem slovenskem kraju se mora ustanoviti podružnica »Slovenske Straže«! Piute po potrebna pojasnila na pisarno »Slov. Straže« v Ljubljano, ki Vam preskrbi tudi predavatelja! Da tudi čitatelji »Slovenskega Gospodarja« nekoliko podrobneje spoznsio plodonosno delovanje »Slov. Straže«, hočemo pdati z zadnjega občnega zbora tudi »Gospodarjevim« čitateljem nekaj poočil: Poročilo predsetlnlka prof. Evg. Jarca. Predsednik prof. J a r c poroča: Na III. občnem zboru »Slovensla% Straže« lahko konstatiramo, da zanimanje za »Slovensko Stražo« ni nazadovalo, ampak poročilo, ki je imate v rokah, kaže konstanten napredek. Podpor se je izplačalo pred ustanovitvijo 10.170 K 28 h, v prvem poslovnem letu 18.181 K 2 h, v drugem poslovnem letu 21.336 K 62 h, v pretečenem poslovnem letu 34.925 K 87 h, v zadnjih treh mesecih, t. j od 1. julija do konec septembra pa 5118 K 54 h. Skupaj tedaj 89.732 K 33 h ali okroglo 90.000 K. Te podpore so bile mogoče le vsled tega, ker so se tudi dohodki zvišali in je posebno uspeh loterije pospešil delo zla- Rti med nboe-n iSolakn mlarlinn. »Slovenska Straža« je nadaljevala smotreno započeto izobraževajno delo, ki se je raztezalo na različne stroke. Otroških vrtcev vzdržuje sedaj »Slovenska Straža« pet, in sicer: v Velenju, pri Sv. Križu pri Trstu. v Devinu (z večjo podporo), v Podgori in Ločniku pri Gorici. Ustanovil se pa bo v najkrajšem času tudi v Gorici otroški vrtec in pa v Šoštanju na Štajerskem, kakor hitro dobimo primerne prostore. Otroške vrtce je posečalo 212 otrokj Velenje 51, Sv. Križ 70, Podgora 34, Den vin 30 in Ločnik, kjer se je otvoril vr-s tec šele s 1. septembrom letos. 27 otrok. V Ločniku je boj za slovenske otroke izredno hud od laške strani. Za otroške vrtce smo pretečeno leto izdali 4474 K; 86 h. Šolsko mladino je »Slovenska Straža« tudi sicer podpirala. Priredila je celo vrsto Miklavževih večerov in pa božičnic, na katerih so bili ubogi šolski otroci obdarovani s šolskimi potrebšči-i nami, obleko in obuvalom. Na Koro* škem so se priredile božičnice v Št. Jakobu v Rožu, v Celovcu in Pliberku. Na Štajerskem v Vuzenici, Št. Lenartu v Slov. goricah, v Krčevini, na Muti, v Studencih pri Mariboru, v Brezju pri Mariboru, v Lembahu, v Velenju in Celju. Na Primorskem v Devinu, v Sv< Križu pri Trstu in v Podgori pri Go^ rici. Skupno smo izdali za božičnice 2354 K 80 h. Poleg tega je »Slovenska Straža« podpirala tudi šolarski kuhinji v Št. Lenartu v Slov. goricab in. X Sevnici ob Savi. V velikopotezno akcijo so se raz^ vile naše knjižnice, posebno še mladinske knjižnice, zlasti na Koroškem. Le^ dobili od odseka za mladinske knjižni-t tako da sedaj »Slovenska Straža« šteje 105 knjižnic, v katerih je okoli 15.000 knjig. Glede mladinskih knjižnic smo dobili od odseka za mladinske knjžni« ce v Celovcu jako zanimivo poročilo* Mladinskih knjižnic obstoja zdaj na. slovenskem Koroškem 77 s 5866 knji-< gami. Izpopolnilo se je letos 20 že ob-> stoječih knjižnic, katerim se je na no* \(o poslalo 1975 knjig. Iz poročila Vam nbčem podati troje glavnih dobrot, ki jih prinašajo mladinske knjižnice: 1. Otroci, ki prebirajo slovenske knjige, se mnogo bolj privadijo slovenskemu materinskemu jeziku v govoru in pisavi, oni so mnogo spretnejši in izurjenejši v izobraževanju kot drugi, ki se knjig ne poslužujejo. Kateheti vseskozi hvalijo te otroke in pravijo, da ž njimi mnogo lažje izhajajo pri verskem pouku, in se jim ni treba toliko truditi, kot z drugimi. Oni dobijo veselje in zanimanje za slovensko be^ rilo sploh, tako da tudi pozineje, ko zapustijo šolo, lažje in zato rajši prebirajo slovenske knjige in Casopise. In to je za nas neprecenljivega pomena. 2. Drugi uspeb je ta, da se z mla>* dinskimi knjižnicami slovensko šolsko mladino odvrača od tujega nem-i škega čtiva, katerega so mu od vsehl strani dosti vsiljuje. 3. Slovenske knjige, ki jih prinaša^ jo domu šolski otroci, vzbujajo med odraslimi člani družin pozornost in za-* nimanje za slovensko berilo. Na ta na-< čin se pritegujejo k branju tudi od« rasli in skoraj vsi knjižničarji poročajo, da se poslužujejo mladinske knjižnice tudi odrasli. Ker pa le te vendar ne zadostujejo, se je v veliko krajih vzbudila želja po knjižnici za odrasle, ljudski knjižnici. To je torej tudi zasluga mladinske knjižnice. Na ta način so posebno na narodni meji postale mladinske knjižnice eden glavnih pripoinočkov, rešiti slovensko mladino verske in narodne smrti. Iz tega je razvidno, da je denar, ki ga izdaja »Sloven. Straža«, dobro naložen narodni kapital, ki že sedaj pri-* naša tako lepe obresti. Za knjižnica smo izdali pretečeno leto 2349 K 20 v. Velikansko breme je prevzela »Slo^ venska Straža« z velikovško šolo. Ve>< liki pomen te akcije obstoji v tem, da je s to šolo združena gospodinjska šola. Šolske sestre so nakupile primerno posestvo za 33.000 K. Seveda so morale najeti posojilo, od katerega plačujo »Slovenska Straža« obresti, dolg pa amortizujejo šolske sestre same. Dose-i daj je izdala »Slovenska Straža« v ta; namen nad 3000 K. Poleg tega pa jo »Slovenska Straža« podpirala pripravljalna dela za slovensko gospodinjsko šolo v Št. Jakobu v Rožu. Podelila je precejšnjo podporo tudi slovenski ver^ ski šoli v nekem kraju na Ogrskem. Za; šolstvo je izdala »Slovenska Straža« 3272 K 50 h. Tudi ubogih slovenskih dijakov iŁ obmejnih krajev ni pozabila »Slovenrka Straža«. Poleg večjih podpor dijaškemu domu v Celovcu (1000 K), dijoSki mizi v Gorici, smo podpirali potom. starešinstva Leonove družbo obmejne vianknSnlrA in na rlvn VnrnSkn oimna* zijca v Ljubljani. Omogočili smo z znatno podporo šesterim koroškim mladeničem obisk Zadružne šole v Ljubljani, da tako vzgojimo zaveu s voditelje naših zadrug in z vzgojru.n vplivom zadružne misli utrdimo tudi narodno misel. To bomo storili tudi v bodoče in posebno podpirali udeležcnce iz obmejnih krajev to^podarske šo« le, ki se bo otvorila. Skupno smo izdali za dijaštvo 5098 K 86 h. S časopisjem smo preskrbeli letos 1047 obmejnih hiš, in sicer na Koroškem 284, na Štajerskem 314, na Primorskem 218, na Kočevskem 131 in na Ogrskem 100 hiš. Za to časopisje sino izdali 6023 K 68 h. V svesti si, da vršijo veliko narodno delo, smo podpirali S. K. S. Z. v Cclovcu in Gorici. Nadalje smo prispcvali znatne svote za društvene domove v Št. Ilju v Slov. goricah, v Slivnici pri Mariboru, v Hajdinu pri Ptuju in v Železni Kapli. Vseh izdatkov za izobrazbo, društvene domove, gledališke odre, predavanja na narodni meji itd. je bilo v pretečenem letu 6183 K 77 h. Za narodno gospodarstvo in za ohranitev slovenske zemlje smo izplačali 1000 K, za proučavanje narodnoobrambnega dela pa 290 K 20 h. Skrbeli smo tudi za delavstvo v zgornještajerskih industrijskih krajih in izdali v ta namen 510 K. Za skrb za izseljeice se je izdalo 260 K. Veliko akcijo je izvedla »Slovenska Straža« tudi z vpeljavo enotnega molitvenika po vseh obmejnih krajih. Tako smo preskrbeli beneškim Slovencem 1860 krasnih, trpežnih in lično vezanih molitvenikov, ki imajo posebno beneško prilogo. Na Koroško smo jih razposlali okoli 1200, na Ogrsko pa doslej 300. Nihče ne more oporekati, da so slovenski molitveniki za obmejne kraje velikanskega pomena, kajti dokler bo ljudstvo molilo v svojem materinem jcziku, toliko časa narodno še ni izgubljeno. Za molitvenike smo izdali 3108 K. Pripomniti pa moram, da so nam razni blagi dobrotniki izključno v ta namen darovali 1978 K. Pri prodaji in nakupovanju posefitev smo posredovali, kolikor je bilo mogoče. Radi splošne denarne krize pa žal v tem oziru nismo mogli doseči zaželjenega uspeha. Delo naših narodnih nasprotnikov je označil neki vsenemški učenjak takole: »Zmagovalci ravnajo biološko pravilno, ako se trudijo, izpodrinivši tuji jezik in tujo narodnost. Zato nikakih spra\nih poizkusov, ampak hladno gospodtko zavest, kar najbolj razvito mofi in str^go omejevanje politiških pravic!« Ta načela, ki jih oznanja in izvaja naš narodni nasprotnik, so načela, kakcr jih je izvajal Turek v lastno pogubo. Naše delo pa sloni na pravici in poštenosti in zato pa zaupamo tudi sami vase in našo končno zmago, zakaj s pravičnimi je Bog! Tajnik Ivan štefe poroča: Že iz predsedstvenega poročila ste spoznali mnogostransko dclo »Slovenske Straže« v preteklem tretjem poslovnem letu. To poročilo samo nekoliko izpopolnjujem. V preteklem poslovnem letu je imelo predsedstvo 18 sej, glavni odbor pa se je sešel štirikrat. Bili smo tudi v preteklem letu v delavni zvezi z Jugoslov. Strok. Zvezo in Rafaelovo družbo. V obeh odborih je zastopal odbor »Slovenske Straže« društverti tajnik. Seje odbora »Slovenske Straže« so naložile pisarni obširne naloge, ki so se pomnožile še s prii-cditvijo velike efektne loterije in pa s tem, da je »Slovenska Straža« prevzela pisarniška dela za sijajno uspeli katoliški shod, za kar je pripravljalni odbor katoliškega shoda povrnil »Slovenski Straži« plače uradništva za tri mesece. To je bilo dvoje ogromnih del, pri katerih je bilo treba skrajnega napora, da ti dve veliki deli lahko zabeležimo v društveno kroeiiko kot časten uspeh naše pisarne. »Blagoslov našega zaščitnika, blagoslov Slomškov je spremljal »Slovcnsko Stražo« ob nevarnem podietju, ki ga je podvzela mlada in neizkušena,« tako je pisal »Narodnoobrambni Vestnik«, ko je poročal o efcktni lotcriji. Bilo je to res precej nevarno podjetje in mnogi so dvomili, se H bo posrečilo. Ali žli smo pogumno na delo, zaupajoč v božjo pomoč in pa naklonjenost našega ljudstva. Pokazalo se je zopet. da nas zaupanje v radodarnost slovcnskega naroda, kadav gre za dobro stvar, ni varalo. Skoro povsod, kamor ?mo se obrnili, smo naietcli na odprta srca, in le tako je bil mogoč tako lcp uspeh efektne lolerije. Za razprodajo srcčk smo imeli na razpo^ago le malo časa — komaj tri mcsece — in vendar smo jih v trm krat.kem času razpečali 59 824, kljub temu, da so napadali in obrekovali našo loterijo, ki je bila prirejena v narodnoobrambne namene, po svojih li-' stih naši plemeniti in kavalirski narodni bratje. Tisti ljubeznjivi naši rodni bratje, ki pisarijo po svojih listih, da »Slovenska Straža«ne podaja računov o svojem delovanju, dasi izide vsako leto poročilo onjenem obCnem zboru v 30.000 izv o d ih! Pri razpečavanju srečk moramo posebno pohvalno omeniti naše viie Mohorjane. Pokupili so 8646 srečk. in sicer kranjski 4254, štajerski 2179, primorski 1443, koroški 770. Naše katoliško narodno dijaštvo je razpečalo 3010 srečk. Županstva so pokupila 2525 srečk, in sicer kranjska 2086, štajerska 262, primorska 157, koroška 20. Hranilnice i*i posojilnice so vzele 1770 srečk, in sicer kranjske 1020, štajerske 570 in koroške 180. Vsega skupaj je bilo prodanih na Kranjskem 38.577 srečk, na Štajerskcm 10.897, na Primorskem 5620, na Koroškem 3294, po raznib drugih krajih 1436 srečk. Značilno je, da je bila ogromna večina srečk pokupljena od revnih slojev našega ljudstva, in posebno velikega pomena je to, da niso kupovali srečk samo zato, da bi kaj zadeli, ampak zato, da s tem pomagajo »Slovenski Straži« pri njenem delu. In ravno ta idealni vznos med ljudstvom je naša moč, svetal trenutek v naših bojih, srečna bodočnost naše domoviie. Vsi štirje glavni dobitki so bili zadeti. Prvi glavni dobitek v vrednosti 5000 K je zadela Frančiška Krašovec iz Št. Vida nad Cerknico, uboga žena s štirimi nepreskrbljenimi otrcčiči, ko je bila v najhujši stiski. Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 K je zadel kmetski fant Urbas Franc iz Srednjih Jarš pri Domžalah. Tretji in četrti glavni dobitek v vrednosti po 500 K pa sta zadela Marija Pavlin, uslužbenka v župnišču v Hrušici v Istri, in Fr. Tratnik, cerkovnik v Št. Andražu pri Veleniu na Šta.ierskem. Tudi dobitki po 100 K, 50 K, 20 K, 10 K in 5 K so bili skoro vsi zadeti. Z dobitki je bil vsakdo zadovoljen. Prejeli nismo niti ene tozadevne pritožbe. »Slovenska Straža« ni šla pri dobitkih pod vrednost, kakor to delajo navadno nove druge loterije. S takim postopanjem si je »Slovenska Straža« le pomnožila ugled. Denarni efekt loterije je bil zelo ugoden. Prinesla je 35.616 K 85 h čistega dobička. S to vsoto je »Slov. Straža« ustanovila poscben loterijski sklad v podporo revnim otrokom, ki se upravlja popolnoma ločeno od ostalega društvenega premoženja. Do 30. junija t. l. se je od tega fonda porabilo 12.476 K 92 vin. Lep uspeh prve loterije naj podvoji naše sile za drugo efektno loterijo »Slovenske Straže«. s katero pričnemo z novim letom. Naj tudi takrat dela z nami duh in blagoslov Antona Martina Slomška. ki na.i vžge slovenska srca v darežljivosti in požrtvovalnosti, da podvojimo domovini lanski dar. Pri tej priliki se moram z žalostjo spominjati nagle smrti enega naših požrtvovalnih mlajših mož, gospoda deželnega oficijala Avgusta Šelko, ki si je posebno za delo pri naši loteriji pridobil nepozabnih zaslug, omeniti pa moram s posebnim priznanjem tudi dela uradnika naše pisarne g. Cenčiča, ki je pokazal, da je mož na svojem mestu. Kakor sem že omenil, je prevzela »Slovenska Straža« pisarniška dela za katoliški shod in pri tej priliki izvršila sklep občnega zbora v Celovcu, ki ji je naročil, da naj na prihodnjem katoliškem shodu napravi slavnost narodnih noš v Ljubljani. Bili ste vsi priče, kako je »Slovenska Straža« izvršila to svojo nalogo. O tem danes ne bom izgubljal besedi, ker so uspehi naša priča. Poudarjam, da je ljudstvo sledilo klicem »Slovenske Straže« s tolikim navdušenjem, da za napravo narodnib noš iz društvene blagajne ni bilo treba izdati niti vinarja. »Šlovenska Straža« bo skrbela, da zanimanje za narodne noše ne zamre, kajti prcpričani smo, da tam, kjer kraljuje naša narodna noša, je dom starih naših šcg in stare naše slovenske poštenosti. »Slovenska Straža« hoče sedaj še preskrbcti za vzorna predavanja za ohranitev naših narodnih noš in za pregled in organizacijo vsch, ki imajo narodne noše. Izdali bomo knjigo v varstvo domačije. Naša pisarna je prejela v preteklem poslovncm letu 848 pošil.jatev, od-i poslala pa 11.511. V lotciijski zadevi jo prejela 2213 pošiljatcv, odposlala pn, 5086. Za katoliški ^hod je prejela 1246 pošiljatev, razposlala pa 5513. Skupno je tedaj prejela 5307 poštnih pošiljatev, razposlala pa 22.100. Ves promet je tedaj znašal 27.417 točk. Preteklo leto se je ustanovilo sedem novih podružnic, in sicer štiri na Kranjskem, dve na Štajerskem in ena na Koroškem. Na Goriškem, Tržaškem in v Istri se ni ustanovila nobena nova podružnica. Po vposlanih izkazih imajo Kranjska 119 podružnic, 16 ustanovnih, 62 desetkronskih, 4876 rednih in 1627 podpornih članov. Štajerska 58 podružnic, 5 ustanovnih, 35 desetkronskih, 2967 rednih in 796 podpornih članov. Koroška 18 podružnic, 3 ustanovne, 7 desetkronskih, 538 rednih in 225 podpornih članov. Goriška 16 podružnic, dva ustanovna, 8 desetkronskih, 445 rednih in 178 podpornih članov. Tržaška 5 podružnic, 1 ustanovnik, 2 desetkronska, 216 rednih in 48 podpornih članov. Istra 2 podružnici, 54 rednih članov. Imamo tedaj 218 podružnic, 27 ustanovnih, 14 desetkronskih, 9096 rednih in 2888 podpornih Clanov. Poleg tega ima centrala še 72 ustanovnikov. Skupaj šteje tedaj »Slovenska Straža« 12.197 članov (lani 12.299). Upoštevati pa moramo, da 32 podružnic ni poslalo izkaza. Ako poprečno štejemo za vsako teh podružnic po 30 članov, dobimo skupno okroglo vsoto nad 13.000 članov. Priznati moramo, da podružnice niso povsod tako delovale, kakor bi bilo želeti. Veliko je podružnic, ki še niso poslale prispevkov. Do teh podružnic se obrača vodstvo z nujno prošnjo, da takoj pobero članarino in jo odpošljejo centrali. Mnogo so vplivali na gibanje podružnic in na prispevke podružnic kot take veliki dogodki preteklega leta: Zbirke za balkanske ranjence, naša efektna loterija in darovi za katoliški shod. Da kljub temu nismo nazadovali, znači naše utrjeno stališče, ki nam zagotavlja prihodnje leto trden napredek. Obračamo se v tera oziru za pomoč posebno do naše akademične in neakademične mladine, da posveti svoje delo poživljenju obstoječih in ustanovitvi novih podružnic »Slovenske Straže«. Naj bi poverjeniki družbe sv. Mohorja posvetili s primernimi govori in agitacijo svoje delo na celem slovenskem ozemlju tudi »Slovenski Straži«. Tako bi bila v vsaki slovenski župniji lahko podružnica »Slovenske Straže«. Zmernostno gibanje v naši domovini naj se združi z delom za obmejne brate in mislim, da imajo naši možje in fantje še srca v svojih prsih in da se zganejo, ako se do njih pride z besedami, katere sem rekel na lanskem občnem zboru: Pol litra ali liter vina vsak na leto manj, pa tistih 50 vinarjev ali kronico »Slovenski Straži«, pa bodete imeli zavest, da ste storili nekaj za rešitev svoje domovine, pa bo v vsaki župniji cvetela podružnica »Slovenske Straže«. Z vsakim dnem se delovanje »Slovenske Straže« bolj razširja, razširja se tudi delo drugih slovenskih narodnoobrambnih društev. In če gledamo silo, s katero narodni nasprotnik pritiska na nas, tedaj bi skoro mislil, da je to narodnoobrambno delo še vse prenezimtno in da vsi, ki si trkajo na prsi, da so zavedni Slovenci in zavedne Slovenke, še ne store do svojega naroda polne svoje dolžnosti. »Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine,« tako je zaplakala duša slovenskega pesnika in tako plaka naša duša ob brezbrižnosti tistih, ki bi uspeh našega dela lahko še pomnožili. Na bojišču stojimo. O žrtvah balkanskih pisali smo strani in strani slovenskih listov, in vendar so bile to žrtve samo enega leta, da se potem nemoteno in krepko brez tujega vpliva zopet razvije balkanski rod. Mi pa štejemo lahko vsak dan svoje narodne mrtvece. Padajo nam dan za dnem na koroških in štajerskih bojnih poljih, da se nikdar več ne vzbude k narodnemu življenju. Izgube naše narodne armade beležimo vsak dan v številkah našega izseljevanja. To je vsakodnevna naša bitka, ki slednji dan konča za nas z izgubami naših bratov in sester. To je nekrvavo, vsak dan izgubepolno naše bojno polje. Zato pa na eni strani vsi, ki smo še narodno živi, z gorkim srcem in mrzlo glavo na delo. da odkopljemo ob mejah pobeljene naše grobove in da na njih zasadimo novo živIjenje. Najnujnejše pa nam je obračati pozornost na žalostno točko našega izseljevanja, na katero naj merodajni krogi mislijo takoj. ne samo z resolucijami, ampak s primernimi protideli. Vsak dan, ki ga pri tem izgubimo, znači za nas veliko narodno izgubo. »Slovenska Straža« bo merodajne kroge bodrila in bo tudi svoje storila, da se v tem oziru domovini reši, kar sc rešitl da. »Slov. Straža« si je — in s tem končam — v preteklem letu pridobila največje priznanje, ki si ga je pridobiti mogla, priznanje zadnjega slovenskega katoliškega shoda. Katoliški shod je naročil vsem poštenim Slovencem: »Katoliški shod priznava, da deluje »Slovenska Straža« plodonosno za katoliško in slovensko idejo in jo priporočri katoli.šKemu slovenskemu ljudstvu aa jo materijeino in moralno vselej in povsod podpira.« V letu 1914 dne 10. marca pa bo preteklo 500 let, odkar je bil na Gosposvetskem polju umeščen zadnji slovenski koroški vojvoda Ernst Železni. Še stoji naš prestol in okolu njega ni še tuji vihar ugonobil vsega slovenskega ljudstva, Zberimo naše delo v letošnjem letu ob tem prestolu. Nekateri teri trdijo, da so v trdnem kljubujočem njegovem kamnu zapisane besede: »Pravdo vdovi brani.« In ko bo »Slovenska Straža« v letošnjem letu storila vse, da slovensko Ijudstvo dvigno ob tej 5001etnici močan glas svojega obstoja, tedaj naj bo to obenem tudi koncentracija našega ljudstva okolu »Slovenske Straže« ki hoče braniti pravdo uboge vdove — slovenske domovine. Blagajnik Anton Volta poroča: Podpor smo izplačali 34.925 K 87 v.s za razne tiskovine smo izdali 440 K, »Narodno-obrambni Vestnik« 2023 K 20 vin., nabiralniki 600 K, za društveno blago smo izdali, in sicer za papir 813 K 56 vin., za slike 600 K, za kolke 421 K 40 vin., za razglednice 2442 K 58 vin., skupaj 4277 K 54 vin. Inventarja se je nakupilo za 2002 K 85 vin.; stroški predavanj so znašali 666 K 80 vin. Društveno premoženje je znašalo 30. jun. t. 1.: gotovina v blagajni 2626 K 17 vin., saldo poštne hranilnice 1613 K 32 vin., naloženega denarja je bilo 5449 K 90 vin., inventar 6343 K 1 vin., nabiralniki 1681 K 2 vin., društveno blago 8377 K 69 vin., vrednostni papirji 1000 K, dolžniki 884 K 43 vin., loterijski sklad 23.139 K 93 vin. Skupaj tedaj 51.115 K 47 vin. Lani je znašalo društveno premoženje 28.200 K 28 vin., letos se je tedaj zvišalo za 22.915 K 19 vin. Vseh dohodkov je društvo v pretcklem poslovnem letu imelo 90.528 K 75 v., stroškov 64.279 K 77 vin. Državni poslanec dr. Anton Korošec izraža popolno zadovoljnost štajerskih Slovencev z delovanjem »Slovenske Straže«. Priporoča potujoče gospodinjske tečaje za Koroško. Želi, da bi »Slovenska Straža« z »Jugoslovansko strokovno zvezo« postavila na Štajersko delavno moč za delavskega tajnika, da se tako štajersko slovensko delavstvo organizira v »Jugsolovanski strokovni zvezi«. Predsednik prof. Jarc omenja, da smo že v dogovoru za nastavljanje gospodinjske učiteljice na Koroškem in da smo tudi z »Jugoslovansko strokovno zvezo« v dogovoru, da se izvrši žeIja voditelja štajerskih Slovencev. V imenu »Zveze Orlov« pozdravlja dr. Adlešič. Otrok, ko odraste šoli, pride v razna društva, ki so mu večkrat nevarna v verskem in narodnem oziru. Zato je prav, da »Slov. Straža« posveča svojo pozornost ne samo šoli, ampak tudi našim fantom, ko odrastejo šoli. Fantje so v prvi vrsti poklicani za narodno delo. Zveza Orlov si je svesta ozke zveze s »Sl. Stražo«. Kolikor Orlov na meji, toliko narodnih stražarjev. Zato naj gre »Slov. Straža« roko v roki z Zvezo Orlov, da se tudi v obmejnih krajih razširi ta organizacija. D r. H o h n j e c iz Maribora izvaja: Podružnic »Slov. Straže« je še vse premalo; moglo bi jih biti veliko več. Zalibog, da tudi precej obstoječih podružnic spi. Mladina je najboljši narodnoobrambni delavec. Treba jo je pritegniti k sodelovanju, posebno Orle. Odbori podružnic bi se inaj izpopolnili tudi s člani in članicami naJ>ožnih društev. To narodni stvari gotovo veliko koristi. Tako poročilo o zadniem občnem zboru »Slovenske Straže«. Kaj naj še do *avimo: Vsak naročnik »Slovcnskcga Gospodarja« mora postati agitator za »Slovcnsko Stražo«! Vsak mora delovati na to, da sc v njegovem kraja kmalu ustanovi podružntca »Slovenske Straže«! Koliko nam sovražni narodi žrtvujejo, da bi nas po* ičili. Mi pa tudi bodimo toliko zavedni, da si vsak izmed nas nekaj na leto odtrga pri jedi in pijači in to da svoji domoviri po »Slovenski Straži«! V boju smo, trcba jc domovini žrtev vseh Slovenccv in Slovenk. Zato možjc in mladeniči, žcne in dckleta, povsod na delo za »Slov. Stražo*.