Kresovi na cast sv. Cirilu in Metodu. Mariborski Slovenci na gričn Sv. Urbana. Mariborski Slovenci so letos zopet zažgali kres na čast zvezdama Slovanov. Prišlo je tudi dokaj ljudi iz okolice, kar je bila jasna priča, da se tudi okoličani zavedajo in vstajajo iz narodnega spanja. Mnogo občinstva je bilo zbranega, in krasne, navduSene pesmice so prihajale iz navduženih prs slovenskih sinov ter polnile zrak. Mogočno je plapolal ogenj in se dvigal v vižavo. Rakete so švigale kvišku in oznanjevale daleč po okolici, da tudi na griču Sv. Urbana, na slovensko-nemški meji plapola mogočen kres v slavo sv. Cirilu in Metodu. Topiči so grmeli in oznanjevali, da se mariborski in okoliski Slovenci spominjajo tistega trenutka, ko se je začela med nje razgirjati sveta vera, katero sta oznanjevala slovanska blagovestnika. Opazovali smo tudi sosednje kresove in slehrno srce navdala je radostna misel, da ta večer vsepovsodi navdaja Slovence narodno navdušenje. Ko smo se vračali domov, in smo gledali te dolge vrste vdeležencev, razsvetljujoče si pot /. bakljami in pevajoče, poskakovalo je radosti srce vsakemu in cele vrste združile sose venoglasen spev: »0 Bog očetov, vero in narod nam ohrani!« Tak je bil kres pri Sv. Urbanu, tako so gorela vsa srca navdušenja vdeležencev in Bog daj, da bi jednako v ljubezni za mik> Slovenijo gorela vsa slovenska srca v mestu mariborskem in okolici. Iz Jarenine. Predvečer sv. Cirila in Metoda. Tukaj smo vžgali dva kresova; jeden je gorel v Vajgnu, katerega so zakurili vrli tamošnji mladeniči pod vodstvom navduSenega in za narodno stvar mnogo zaslužnega mladeniča Alojzija Drozga. Drugi kres pa — na katerega smo lahko vsi ponosni — je gorel v Gačniku, PesniSke občine, kjer so tudi naši slavni »Sudmarkovci« zažgali pred 2 tednoma svoj kres. V velikih žarečih črkah se je ob 9. uri zvečer zažgala beseda »Slava!« Mnogoštevilne rakete so frčale v zrak, mogočno streljanje topičev naznanjalo je svetu, da je Se tudi tukaj Slovenec doma. NaSi mladeniči, katerih je prišlo veliko število, pa so Se zapeli nekaj mičnih pesmij, tako, da je bilo res veselo ta večer na Heričevem hribu. Na tem mestu zahvalimo se še tudi vsem vrlim rodoljubom in rodoljubkam, da so pomagali h kresu, posebno vrlemu delavcu A. Vicmanu. Gospod urednik, veste kaj se je 8e nazadnje zgodilo? 0 joj, joj! Groza me je povedati; — »Štajerca« smo sežgali. Dal Bog, da bi že kmalu zadnjega sežgali, potem bi bili lahko Se bolj veseli. — Slava! ... e . Iz dravske doline. Z visokega RemSnika se nam poroča, da je tam v RemSniški fari gorelo na čast sv. Cirilu in Metodu do 300, reci: tristo kresov malih in v e 1 i k i h. Slava sinom Slave! Laporje. V petek zvečer ob polu 9. uri je bilo! Kres je bil gotov, topiči pripravljeni, rakete tudi, čakali smo samo, da se 3e bolj zmrači, da bi užgali kres, kar se zasveti v Slov. Bistrici; prikazal se je kres za kresom. Pohorje je obleklo svojo praznično obleko, da dostojno proslavi slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. — Topiči so začeli pokati povsod, mi nismo zaostali, visoko v zrak pa so švigale rakete. Zdaj se zglasijo tudi naši pevci, in mogočno je zadonelo: »Od Urala do Triglava . ..«, res, od Urala do Triglava in 8e dalje gore danes kresovi v znak, da so vsi Slovani enega srca in ene krvi. Na Pohorju je bilo nad 60 kresov, naS je bil osamljen, a zato se je videl daleč na okrog, gorel je najdalje, vsak je vedel, da je v Laporju. Proti vshodu pa \e bila krasno razsvetljena Donačka gora kakor vsako leto. Od '/i^ do polu 11. ure smo kurili, pokali, prepevali in se navduševali za enako slavnost v prihodnje leto in naSi mladeniči so obljubili, da hočejo prihodnje leto gotovo zopet žgati kres. Mladeniči, ne pozabite svoje obljube! Saj veste, mi gremo naprej, one pa je strah! Iz Ljutomerskih goric. Po hribih krasnih Ljutomerskih goric so goreli prav gosti kresovi, bilo jih je videti kakih dvajset. Naznanjali so Sirnemu Murskemu polju, da biva po dalekoznanih ljutomerskih goricah narod, ki se zaveda svoje narodnosti. Mogočno in vstrajno streljanje iz možnarjev je naznanjalo naSim klevetnikom, da Slovan gre na dan! Večinoma je priredila kresove naSa navduSena mladina. Rogatec. Ciril-Metodova slavnost se je obnesla nepričakovano izborno. Bil je to res veličasten dan. Počastili so nas v ogromnem Stevilu bratje Hrvati, celo iz daljne Krapine. PriSli so gostje iz Maribora in Ptuja. Ravno tako so bili častno zastopani gostje iz bližine. In kmečko ljudstvo? Kar trlo se je. Pri igri »Ne vdajmo se!< bila je glava pri glavi. Sv. Jnrij ob juž. žel. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda so Sentjurski mladeniči na čast apostolom Slovanov prižgali dva velikanska kresova. Jednega na hribu ReSevna, drugega na griCu zraven cerkve sv. Rozalije. Mogočno so pokali možnarji, lepo je svirala godba naših neustrašenih tamburaSev, rakete in umetni ogenj so čarobno razsvetlievali temo. NeStevilna množica narodnega, poštenega ljudstva se je zbrala na griču sv. Rozalije, odkoder so se videli Se mnogi drugi kresovi. Res, lepa čast sv. Cirilu in Metodu, pa tudi za probudo mladine in narodnega probujenia. Da bi pač ogenj pravega rodoljubja srca vseh Slovencev razsvetljeval in ogreval, da bi se neustraSeno in nesebično borili za^svetinje slovenskega ljudstva, kakor sta se pogumno in neustraSeno borila zanje sv. brata Giril in Metod. Moram pa tudi omeniti napadanje in zasramovanje, katerega so morali prestati naSi mladeniči od strani par tržanov. Na vsakojake načine so hoteli preprečiti slavnost. Tudi prostor se je odpovedal tam, kjer se je 7 let zaporedoma vršila ta proslava. Ker se je pa zavoljo tega še enkrat lepSe vrSila slavnost na novem mestu, so si te nemškutarske glavice iztuhtale nekaj drugega. Ko so se zvečer naSi podajali na grič, so kričali in se smejali ter zabavljali za njimi. Jeden znani gospod in Se par drugih, so glasno upili: »Živijo liberalciU, drugi pa blaženi — »heil!« Posli iz druge hiSe so jih posnemali, a to je umevno, da so bili naproSeni od gospodarja. Ko so se vračali nazaj proti domu naSi tamburaSi, 80 klicali »živijo Slovenija!« »Na zdar!« in Se več drugih jednakih lepih besed. In sedaj se je dogodilo, da so imenovali fante razgrajače in so že toženi pri sodiSču. Na take ljudi se mi ne bomo veliko več ozirali. To so vam naročniki »Štajerca« in »Slov. Nar.«, kateri se s posebno vnemo <5ita v neki hisi. Kakor se vsak nemSkutar pobožnega dela pred ljudmi, tako je tudi naša inteligenca. Mi si bomo to dobro zapomnili, kdo nas zasramuje in čast jemlje. Vam, mladeniči, vsa čast, ki ste tako lepo opravili svojo dolžnost nasproti sv. apostoloma. Vas pa, narodnonapredna garda in vas, par »Štajerčevih« naročnikov, naj bode sram vašega nelepega dejanja. Sv. Martin v Rož. dolini. Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu so letos plapolali pri nas skoro raz vsaki grič. Ljudstvo je bilo navdušeno kakor Se nikdar prej. Znamenje, da se je začelo zavedati svoje narodnosti, da se zaveda, kaj sta mu bila sv. brata Ciril in Metod. Vidi se, da gremo n a p r e j! Eozjak nad Dobrno. Na predvečer sv. Cirila in Metoda je na visokem Špiku gorel kres in Sirom naSega obzorja po slovenski zemlji nad 300, ki so med krepkim donenjem topičev oznanjevali proslavo naših slovansfcih apostolov. Pokler bo živel slovenski rod, Častil se bo sv. Ciril in Metod! Celjski Slovenci. 0 kresu celjskih Slovencev poroča »Domovina«: Kres so kurila t petek zvečer pred godom slovanskih zaščitnikov, sv. Girila in Metoda, celjska narodna druStva na posestvu g. LipovSeka na Starem gradu. Večer je bil bajno lep, in kres, zažgan v znamenje, da je tu slovenska zemlja, je mogočno gorel ter se popenjal v zrak, da je bilo krasota pogledati. Svirala je »Celjska narodna godba«, švigale so rakete in orile navdušene slovenske pesmi. Bilo je vse navduSeno in >živijo«-klicev včasih ni hotelo ponehati; pokali so tudi topiči in pričali, da bivajo v Celju zavedni narodnjaki. Bilo je v istini prekrasno; zdelo se nam je, kot bi puhtelo proti nebu nebroj proSenj in klicov za narodovo srečo. Moralo je res presuniti vsakega srce, videčega to sploSno navdušenje na vseh obrazih. Prepričani smo, da se je marsikomu vzbudila nada srečnejše narodove bodočnosti. Tudi po drugib bližnjih in daljnih vrhuncih smo videli mnogo kresov, pričajočih o tem, kako vzbujen je naS narod. V soboto je bila svečana sv. maša na čast slovanskima apostoloma, raz Stari grad pa so doneli mogočni streli.