MIODRAG S. LALEVIC, SINONIMI I SRODNE RECI SRPSKOHRVATSKOGA JEZIKA 
Leksikografski zavod »Sveznanje« v Beogradu je izdal knjigo Sinonimi i srodne reči srpskohrvatskoga jezika, na XVIII + 1112 straneh, tisk CGP Delo, Ljubljana. Knjiga ima poglavja: Predgovor (VIII— XV), sinonimi (1—906), slovnice srbohrvaškega jezika (907—956), kratki slovarčki makedonskega, slovenskega, ruskega, francoskega, italijanskega, nemškega in angleškega jezika (957—1110) ter literatura (1111 —1112). Avtor Miodrag S. Lalevič, priznani strokovnjak za srbskohrvatski jezik, je svoji bibliografiji dodal delo, ki smo ga v naši lingvistiki že dolgo pogrešali. Dobili smo ga, žal, s precejšnjo zamudo. Drugi slovanski narodi, Rusi, Cehi, Bolgari itd. imajo take slovarje že dlje časa, Rusi celo od različnih avtorjev.
Lalevič se je lotil dela temeljito, kolikor se seveda pridevek temeljito sploh lahko uporablja, če si en sam človek naprti tako obsežno in zahtevno nalogo. Leta in leta je pripravljal gradivo, nato pa ga je pet let urejal (1965-69). Deloma ga je črpal iz domačih splošnih leksikografskih del, ki žal niso kaj posebno bogata niti moderna, v glavnem pa se je naslonil na gradivo, ki
" Stanko Kotnik in Jože Pogačnik, Stefan Modri-njak, Mrb. 1974.
*' Fr. Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva , , str. 407.
" Margrit Döring in Peter Scherber, Zu einigen slowenischen Ubersetzungen eines Gedichts von J. G. von Salis-Seewls, Studia slovenica Monacensia ui honorem Antonii Slodnjak septuagenaiii, München 1969 (Geschichte, Kultur und (jeisteswelt der Slo-,.?^S55h str^ut-ir^^^..________________^
321
ga je našel v delih novejših srbskih in hrvaških pisateljev. Ekscerpiral je 65 knjig, večinoma beletristlčnih, objavljenih med 1960-66. V predgovoru priznava, da je ekscerpcija skromna in da bi gradivo moralo biti desetkrat bogatejše. To bi bila najbrž pretirana zahteva, saj je tudi Duden ekscerpiral le 250 knjig. Pohvalno pri La-leviču pa je, da so nekako pol na pol zastopani srbski in hrvaški pisatelji, simbolično pa še po eno slovensko in makedonsko delo v srbskohrvaškem prevodu. Kako je kronološko, geografsko in nacionalno odbiral avtorje za ekscerpcijo, je povedano v predgovoru. Strokovni slovarji s terminološkim gradivom so navedeni deloma na koncu med literaturo, deloma pa v tekstu med obravnavanjem sinonimov. Tu bi si uporabnik slovarja gotovo želel več sistematičnosti, kar zadeva pritegnitev strokovne terminologije. Ekscerpiranje srednješolskih učbenikov po glavnih strokah (lingvistika, zgodovina, zemljepis, filozofija, fizika, matematika, pravo, tehnika, medicina itd.), seveda v določenem obsegu, bi prispevala prepotrebno terminološko izpopolnitev sinonimnega slovarja, ki bi bil zato manj literaren, bolj pa globalen predstavnik standardnega jezika.
Poleg subjektivnih zadeva pisanje sinonimnega slovarja tudi na resne objektivne težave. Ena od teh je determinacija sinonimov in s tem v zvezi njihovo grupiranje. Popolna zamenljivost dveh izrazov je tako redka, da bi o njej komaj smeli govoriti. Od objektivnih meril se najbolj oddaljuje stilno-ekspresivna uporabnost besede, saj je močno pod vplivom subjektivnih kriterijev.
Pisec je, kakor je videti iz dela, peizljivo preštudiral več tujih sinonimnih slovarjev, francoskega, nemškega, zlasti pa ruskega, ki ga je s sodelavci napisala A. P. Evge-njeva. Prav ta slovar je bil vzor Sinonimom srbskohrvaškega jezika, v nekaterih ozirih pa tudi drugi, ne nazadnje Dorn-seiffov Der Deutsche Wortschatz nach Sachgruppen.
Gesla so v Sinonimih redigirana tako, da se ob vodilni besedi iz normalne stilne plasti z najsplošnejšo vsebino nizajo sinonimni izrazi, pomensko se oddaljujoč postopoma, vsak s svojo specialno razlago. Na primer: vodilna beseda v skupini je div, ob njej pa se nizajo sinonimi gorostas, orijaš, džin, gigant, neman, grdosija, ispolin, kolos, natčovek, slota, golijat.
Vsak od teh izrazov je tako razložen, da je bralcu jasno, v čem je njihova semantič-
na niansiranost in kdaj je njihova zamenljivost mogoča:
»Div je zamišljeno lice kako ga predstavlja predanje stare vere u svemu iznad ljudi, natprirodne snage, nadljudskog rasta, često i kao nakaza s jednim okom na čelu.« — »Gorostas je div izvanredno velika rasta, kao gora, stasa kao gora, planina, pa prema tome i velike snage.« — »Orijaš je što gorostas.« — »Džin je njekakav duh ili prekonaravno čeljade, ni anđeo ni đavo, kao vila ali muškoga roda, češće zlo nego dobro (ARj), obično znači što div.« itd.    JF
Zaradi omejenega obsega slovarja sestav-Ijavec ni mogel izbirati gesel po svoji volji, marveč tako kot so dovoljevali razni zunanji faktorji. Zato bo uporabnik marsikatero geslo v Sinonimih pogrešal. Pa tudi ob nizanju sinonimov se kaj lahko izmuzne izraz, ki ga potem pri uporabi slovarja zaman iščemo. Takih vrzeli ne more popolnoma izločiti niti najbolj skrbna kartoteka, z vsako vrzeljo pa se znižuje zanesljivost in informativnost slovarja. Zlasti semantično težji primeri in zelo frekventni sinonimi nikakor ne bi smeli izostati. Na primer: Avtor mi je v pismu sporočil, da je založnik »pao u bulu« (to se pravi, da je v kritični situaciji), a v Sinonimih zastonj iščemo razlago te besedne zveze, bodisi pod pasti, bodisi pod bula, ki je v knjigi sploh ni. — Ali pa: Pod geslom božjak so navedeni sinonimi prosjak, siromah, sirak, siromašak; ubogar, bogac, ubožac, ubožnik, ubogac, ubožar; jadnik, bednik, bijednik. Ob nekaterih manj ali prav malo frekventnih sinonimih manjka zelo frekventen sinonim bogoiadnik, ki ga pa najdemo kot samostojno geslo s kazalko na prosjak. Ob geslu prosjak stoje sinonimi prosjačina, prosjaka, prosjakinja, božjak, ubogar, po-trebnjak, tucak, torbonoša, žebrak, džeb-rak, bogoradnik, ubogac, bogac, ubožnik, ubožac.
Po avtorjevem preskromnem mnenju bo knjiga prav prišla predvsem šolam, učiteljem in učencem. Mi pa mislimo, da bo zaradi jasnih opisov posameznih sinonimov, zaradi njihove semantične izdiferencirano-sti, ki sloni na odličnem avtorjevem poznavanju materinega jezika, nadvse dobrodošel priročnik za vso srbsko in hrvaško pišočo publiko, neprecenljive vrednosti pa bo za ne-Srbe in ne-Hrvate, ki si žele pridobiti zanesljive informacije o leksiki srb-skohrvatskega standardnega jezika.
V semantično slikovitost in razgibanost popelje tujega uporabnika Sinonimov kra-
322
tek slovar njegovega, tujčevega materinega jezika, to je slovar slovenskega, makedonskega, ruskega itd., kot je povedano spredaj. Vsak od teh slovarjev ima približno pet tisoč gesel, vodilnih besed.
In kako nam služi ta slovar, recimo slovenski? Želimo zvedeti, kakšne sinonime ima srbskohrvaški jezik za pojem »večja skupina ljudi, živali, brez poudarjene urejenosti«, kar slovenski imenujemo čreda, krdelo, jata, roj itd. Slovenski izrazi niso zamenljivi med seboj, kar nam pove slovenska jezikovna praksa. Več izrazov za gornji pojem ima tudi srbskohrvaški jezik, njihova uporaba pa nam kot Slovencem ni jasna. Zato v slovenskem slovarju poiščemo eno od gesel čreda, krdelo, jata, roj, kjer bomo našli kazalko na shrv. geslo buljuk. Ob tem geslu so razloženi shrv. sinonimi: »Buljuk znači veći broj čeljadi, stoke, životinja uopšte u neredu, zgomilano. — Krdo znači množinu svinja, goveda, konja, magaradi. — Gomila znači veći broj čeljadi, naroda bez reda, životinja domaćih bez zaporetka. — Čopor je velik broj vukova, lisica, pasa u gomili. — Jato znači veći broj ptica, uopšte peradi, divljih ili domaćih. — S(ado je veći broj ovaca ili koza u grupi, u gomili — Dželep je krdo goveda, ergela konja. — Roj je mnoštvo muva, pčela.«
Po tem pojasnilu pač ne bo težko najti za oba jezika ekvivalentnih izrazov, pa naj iščemo v tej ali drugi smeri.
Štokavski izrazi bunar, zdenac, studenac, kladenac itd. so tudi štokavcem lahko semantično nejasni, ali vsaj ne dovolj jasni, slovenskemu bralcu pa so docela megleni, ker je bil pri učenju jezika navezan na ne posebno dobre dvojezične slovarje, ki na svoji preciznosti, poleg prešibkega poznanja enega ali obeh jezikov, izgubljajo tudi zato, ker leksiki dveh jezikov nikoli nista popolnoma identični, zlasti če oba jezika pripadata vsak svoji kulturni sferi. Zato je nemogoče prevesti vsako geslo v tuj jezik z ustreznim ekvivalentom. V našem slovarju sinonimov so ob geslu bunar na-
vedeni sinonimi ubao; čatrnja, stublina; dubilo, cisterna in cistiljerna, bistijerna, gustijerna, sarandža, počuo in puč semantično tako diferencirani, da je tujcu, ki srbskohrvaškega jezika ne pozna dovolj, omogočeno dokopati se do semantičnega ekvivalenta v svojem jeziku.
Pod geslom izvor najdemo drugo skupino sinonimov, gornjim semantično sorodno, vendar pa toliko odmaknjeno, da jo avtor obravnava pod novim geslom, nato pa so razvrščeni izrazi: izvir, vrelo, studenac, zdenac, vrutak, kladenac, hladenac, podvo-rak, pištalina, izdan, istočnik. Razlage nas pouče, kaj posamezni izrazi pomenijo in zakaj sta skupini vsaka pod svojim geslom. Semantična preciznost je danes potrebna ne le zaradi lastne rabe jezika, marveč v veliki meri zaradi posredovanja naših jezikov tujim kulturnim sferam. Po drugi svetovni vojni se naši jeziki, slovenski, hr-vaško-srbski in makedonski uspešno uveljavljajo na tujem. Znanstveno se preučujejo na mnogih evropskih in ameriških univerzah ter v drugih študijskih centrih. Slovanskih dežel tu niti ne omenjam. Tujci pa morajo dobiti natančne informacije o naših jezikih.
Slovnični kvalifikatorji se uporabljajo dosledno, stilno-plastni pa le nekateri. Gesia so v glavnem kvalificirana z ekvivalentnim izrazom. Pri prevajanju gesel v druge jezike so nastale tudi neekvivalence, npr.: shrv. namčor; slov. hinavec, potuhnjenec, nehvaležnež; n. Finsterblickender, mürrische Person.
Prof. Lalevič je svoje delo sklenil s citatom iz Vukove Pismenice: »Mene je istinita revnost k rodu momu obodrila, i prinudila me da zažmurim i da jedan put tuma-rim glavom kroz ovo ternje, makar na onu stran sav poderan i krvav izašao.«
Za velikanski trud pri pisanju prvega našega sinonimnoga slovarja, za korist, ki jo bo V naši lingvistiki opravljal, so citirane besede preskromne, pisec zasluži vse priznanje.
Janko J u r a n č i č Filozofska fakulteta v Ljubljani
323