Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri j
RtSun pri poStntm iek. »v. v Ljubljani it. 11,46$	1
^»Ija mesačno, pr»jsti»n V upravi til po polti 16 Dih, ddtl*vl/*n na (lom pa 12 Din
prfgmarg g6Twmr
Mariborski
Cena 1
Leto V. (XII.), štev. 198
Maribor, sreda 2. septembra 1931
| Uredn.2440 Uprava 2455 j 0e,M9
sprajama tudi ogjatnl
| Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov« cesta it.*3
Oglati po tarlfu
Ljubljani, Pra>erncw pKb«~»/4
Težave Vatikana
Karakteristika dobe, katero pravkar "Oživljamo, je splošna razrvanost na yseh javnih področjih. Zdi se, da sp se ^majali vsi temelji, na katerih je do ne-^Vn« slonela zgradba političnega, sobnega, kulturnega’ in gospodarskega Oljenja. V politiki se nirabčno iščejo ""Ve notranje forme in prav tako tudi ž|iifenje grupacije,- na področju socialnih .^oblemov je obupen kaos, a prav nič Hše tudi ni v kulturi in gospodarstvu. f°sebno poslednja prežflv)ia tako težke vase, kakor jih doslej najbrze sp,oh še nikoli ni bilo, vsaj v tako ogromnem ob-^Su ne.
Povsem razumljivo je po vsem tem, da je tudi katoliška . cerkev s svojo vr-jtovno upravo v Vatikanu zašla v stiske jn težave in vise tudi nad n;o temni oblaki sedanje vseobče zmede. Komaj je ftebolela rane, ki so bile zadane njeni akciji in organizaciji v Mehiki, že se je %'uSi'a njena drug^, poprej neomajno trdna fronta v Španiji. Kraljevina Špa-piia je bila brez dvoma ena med najbolj Ročnimi oporami katoliške -cerkve in *atikana. Cerkveni upliv je bil tam sko-raj neomejen in proti njegovi volji se ni n'č zgodilo. Škofje, duhovniki in redovni so združevali v svojih rokah nešte-!* politične niti in veliko bogastvo, ki se 16 še stalno večalo. Celo agrarna produkcija, trgovina in industrija so bile od-:^ne od cerkvenega kapitala. Revoluciji ki je spremenila Španijo iz monarhije .^eko rtoči v republiko, pa je napoveda-
*	temu uplivu in moči neizprosno borbo življenje in smrt. Na mah so bili poceni nešteti samostainl in drugi katoliki zavodi, razpuSčene so bile mnoge y?rske in posvetne katoliške organizaciji in naposled so morali državo 'zapustiti *e nekateri visoki verski poglavarji. No-v9 ustava, ki je že izdelana, predvidel ^opoino ločitev cerkve od države.
Skoraj istočasno z borbo v Španiji je 5°zorel do viška tudi spor katoliške ak-.yie in za njo stoječega Vatikana z ita-'‘iatisko fašistično državo. Fašizem, ki v gojeni brezobzirnem egoističnem na-rie trpi poleg ln mimo sebe nobene 'Nge autoritete, ie skušal najprej mo-fa'ho moč katoliške cerkve in Vatikana 5.°* njenega središča tiprečl v svoj vož. fjotel jo je napraviti za deblo ItaHian-^ega ekskltizlvlstlčhega in Imperialistična nacionalizma. Toda cerkev se je še P^vočasno zavedala, da bi bilo po njej, f'bi se tako daleč ponižala, Ih se Jeod-wno uprla. Posledice tega upora so zna r- Novejše vesti pripovedujejo sicer, da y ttied Mussolinijem In papežem v krat 2N sklenjen sporazum, ki bo pomenil j^vidacijo napetosti, a tra'en ln resnl-iskren sporažum je med obema Marnskima silama kljub temu docela ne-„ °&oČ. prej ali sej bo moralo priti do (jiJ^e borbe, ker sicer bo trpel bodisi u-Cei t *a^zma bodisi ugled Vatikana im Ptle	cerkve.	Katoliška
frtwa v Italiii je pa bite prva obran ’ma ^ Vatikana.
Ufetji težak udarec je zadel Vatikan iz *e* Borba za. konkordat med njim in
Nemško-avstrfjska carinska unlla padla
IŠČE SE FORMULA ZA ČASTEN UMIK NEMČIJE IN AVSTRIJE. — POGAJANJA GLEDE OBEH PRIZADETIH ZUNANJIH MINISTROV. — DR. CURTIUS BO PLEDIRAL ZA EVROPSKO CARINSKO UNIJO.
ŽENEVA, 2. septembra. Avstrijski podkancelar in zunanji minister dr. Schobe.r je opustil prvotno namero, da bi že danes v zaupni seji koordinacijskega odseka podal izjavo o avstrij skem staliSču glede carin$ke unije.
V	tej izjavi je hotel povdariti, da se
Avstrija z o*lrom na spremenjene gospodarske in politične momente v Evropi odpove dunajskemu protokolu od 19. marca t. I. In njega izvedbi, ker se jie Nemčiji Itak posrečilo, pridobM druge vlade načel* no za razširjenje Carinske unije na širši pediatri, tako da lahko odnade ožja nemško-avstrijska carinska unija.
V	smislu doguvota § nemškim zunanjim ministrom dr- Curtiusom beta I nemška i avstriiska delegacija podali to blavo ne v podkOml-tetu, temveč v javni seji evropskega odbora, in sicer šele po olicijelni razglasitvi razsodbe haaškega razsodišča o carinski imiji, ki — kakor znano _ stališču Nemčije ničesar ne očita, dočim glede Avstrije glasi, da je kršila določbe ženevskega pro tokola Iz I. 1922.
Te izjave bi sicer moral predhodno odobriti svet Društva narodov, vendar jih bo porabil nemški zunanji minister dr. Curtius kot propozicije za predlaganje carinske unije na širši pod lagi v svrho odstranitve nevarnosti, ki sedaj groze svobodnemu blagovnemu prometu v Evropi. Dr. Curtius bo pri tem naglašal. da je dunajska vlada — kakor je to razvidno tudi iz haaške razsodbe — podpisala dunajski protokol bona nde. Dr. Schober pa bo svojo izjavo glede opustitve načrta nemško-avstrijske carinske unije v tem smislu, da se opuščajo priprave za izvedbo unije.
ŽENEVA, 2. sept. Včerajšnji razgovori med Francois-Poncetom in dr. Curtiusom so se sukali okrog carinske unije, vendar tekst za izjavo še ni končno redigirati.
PARIZ, 2. septembra. Tukajšnji listi se obširno baviio z razgovori gle~ de nemško-avstrijske izjave. »Petit Parisien« javlja, da bo dr. Schober v četrtek v evropskem odboru podal izjavo, da Avstrija smatra odpoved carinski uniji z Nemčijo samo Za začasno. Taka izjava bi Francije gotovo ne pomirila.
Mednarodni šahovski iurnir na Bledu
Z včeraj dokončanimi partijami, ki so bile poprej prekinjene, je definitivno odigranih prvih sedem kol.
Dr. Aljehin je premagal dr. V i d-m a rja V 66 potezah. Coli e je posekal K o s t i t a v 58. potezi.
Partija dr. T a r t a k o w e r - S p i e!-m a n n Je po 92 potezah končala remis.
Dr. Vidmar je v 67. potezi zmagal nad K o s t i č e m.
Kashdan se je v 66. potezi udal F 1 o h r u, izgubil' pa Je po 74 potezah tudi svojo drugo partijo proti Bo go ljubo v ti,1’
Stanje po VII. kolu je: dr. Aljehin 6 in pol, Splelmann 5, Bofeoljtjbov 4 in pol, dr. Vidmar 4, Fohr in Kashdan 3 in pol, dr. Astaloš, Colle, Kostid ln Niemcovič3, Maroczy, Pirc, Sfroltz in dr. Tartakower 2 ln pol.
to malo, a žilavo republiko ob Baltiku, traja že več let in nobena stranka se noče Tdatl. Vatikan zahteva prejkoslel za svojo akcijo izjemne privilegije, Litva pa ne dovoli vatikanski vrhovni cerkveni upravi, da bi se vtikala v njene popolnoma interne zadeve in tako kršila su-vereniteto države. Spor se je v zadtijem času tako poostril, da Je moral papežev nuncij zapustiti Kavnas in so bili tned Vatikanom in Litvo sploh prekinjeni vsi diplomatski odnošaii.
Prav tako se je že itak labilno razmerje med Vatikanom in Češko-slovaško po zadnji aferi v sporu med praškim nuncijem in nadškofom še bolj razrahlja-
lo.	Češkoslovaški narod se bolj in bolj otresa uplivov iz katoliškega Rima; Na Grškem je akcijo katoliške cerkve hudo prizadelo ukinjenje vseh tujih $01. 0/,red-
BLED, 2. sept. Danes v VIII. kohrlgra-jo: Spielmann-Kashdan, Maroczy-Bogo-ljubov, dr.‘Aljehin-Nlemcovič, dr. Tarta-kower-Co'le, dr. AstaloŠ-dr. Vidmar.
A s t a I o š In dr. Vidmar sta se danes že po 15. pOtezi odločila za remis.
Zanimiva je bila partija K o s 111 -Pirc, ki je spočetka imel dobro pozicijo. a si jo je krog poldneva tako poslabšal, da bo najbrže izgubil.
Partija dr. T a r t a k o w e r - C o 11 e je krog poldneva še neodločena, vendar je dr. Tartako\yer Izjavil vašemu dopisniku, da njegov nasprotnik stoji boljše.
Stoltž in NiemcOvič igrata partijo, o katere izidu še ni mogoča sodba.
K a s h d a n že tri, dni ni v formi in ga bo na:brže S p i e 1 m a n n porazil.
Maroczy se drži dobro proti B o-g o 1 j u b o v u, dr. Aljehin pa bo sigurno zmagal v svoji partiji s Flohrom.
ba o ukinienju je bllarizdiana prav zato, da se odpravijo katoliške zasebne šole, katere so vodili in vzdrževali za grške otroke italijanski redovniki-misijonarji. Širjenju katolicizma med Grki je s tem postavljena skoraj, nepremagljiva ovira.
V	najnovejšem Času pa se je na novo* vzbudil ogorčen odpor proti Vatikanu tudi v vseh socialističnih in nacionalističnih vrstah sosedne republike Avstrije. Podnetila ga je zahteva po novem konkordatu,. ki bi priznaval katoliški akciji v Avstriji izjemno stališče države v dr-) .žavi.
Po vsem tem je tedaj popolnoma upra vičena trditev, da sedanja kaotična doba .tudi dvatisočletni instituciji ka.to'iške cerkve mi prizanesla in preživlja tudi. ona skunaj s centrom Vatikanom opasno krizo.
Na Kitajskem 200 milijonom ljudi brez poslal
NANKING, 2. sept. Kitajsko ministrstvo za notranje zadeve je te dni objavilo poročilo o stanju brezposelnosti _vl državi. Po tem poročilu je na Kitajskem krog 200 milijonov ljudi brez posla, to je skoro polovica prebivalstva. Poročilo je izdelano na podlagi podatkov iz 120 od celokupnih 2000 okrajev. V teh 120 okrajih je 20 milijonov ljudi brez posla.
BIVŠI KITAJSKI CESAR GRE V A ME.
RIKO.
PEKING, 2. sept. Bivši kitajski cesar, ki živi sedaj v Pekingu pod imenom Pu Jy, se je zaljubi! y nekot Američanko ln je sklenil, da se bo preselil v Ameriko. Ker mu je bila na potu žena, je začel z njo brutalno postopati. 2ena je vložila proti njemu tožbo za ločitev zakona.
Amerika Jn mednarodna armada Društva narodov.
WASHlNGTON, 2. septembra. Fran coski predlog, naj bi se ustvarjla mednarodna armada Društva narodov, je v Ameriki izzval veliko zanimanje, veudar pa sc smatra za izključeno, da bi Zedinjene države pri taki armadi sodelovale. .Ameriška, delegacija np svetovni razorožitveni konferenci pa bo zelo močna. Dozdaj se imenujejo kot delegati: Stimšon. Kellogg, senator Morrow in ameriški poslanik r Belgiji, Gibson.
Amerika bo znižala carine.
NEWYORK, 2. septembra. »Journal of Commerce«-javlja, da bo lpongres morda sklenil žnfžarije ameHškift 'tatinskih postavk. Demokratski poslanci so za znižanje za 20%, progreslsti pa zagovarjajo slobodni uvoz kontingenta, ki bi znašal 5% sedanjega uvoza. Verjetno je, da bo med obemi stališči sklenjen kompromis v .smeri znižanja carin.
        .i,	;_______^
Oj tl kolesarji!
Sinoči je na državnem mostu 16-letni ključ- vajenec Ferdinand Maly Podrl s svojim kolesom' 601etno trgovko Apolonijo Fiillekruss, ki se je pri padcu nad desnim očesom tudi občutno ranila.' Na rešilni postaji so ji krvavečo rano obvezali.	1	.	.
Nepreviden voznik
lik Val. Žollner. Vce
je prevoznik Val. Zollner. VČer&j jpopoS-dne je z enovprežnin) vozom vozil po Tvorniški ulici. Ko je pri tovarni Doctor in drug hotel prehiteti drugega voznika, je Zavozil v plot; ob katerem je baš Šel tehnični mojster Rud. Rehaček. Sprednje desno kolo voza je Rehačka zagrai-bilb in ga vleklo več metrov po (testi, nato pa mu je šlo čež destio> nbgo in sprednji del telesa. DobiHe poškodbe po celem telesu, na srečo: te Ifchkega značaja. Seveda ima raztrgano tudi obleko.
Raz leštve padel je v Marib. tekstilni tvonjipij v Mother-jevi ulici 201etni delavec Franc Pukl in je dobil, tako težke notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico,
Kolo ukradli *
so zadružnemu revizorju Ignacu TirSn sinoči Iz veže v hiši šti>2 v Miklošičevi ulici. Kolo je znamke Rambler in vredno 1000 Din.
rmarmprsm
'rim r n •atnra
reol
mmm
li molih spominov
NARODNO OBRAMBNO DELO. — PREVRAT.
Skoro ysa leta sem pridno sodeloval pri družbi‘sv. Cirila in Metoda. Štajerci nismo bili z vodstvom nič kaj zadovoljni, ker smo s strahom opazovali, kako se že naša meja pomika vedno bolj na jug. Ponovno smo zahtevali, da se'mora tudi za Maribor nekaj storiti. Ko sem bil izvoljen v osrednje vodstvo, sem tam z vso vnemo zagovarjal to naše stališče. Leta 1910 sem popolnoma na tihem kupi! na Studencih parcelo, ker smo tam nameravali "postaviti šolo. Tudi za mesto so bili že izdelani načrti za stavbo šole v Wildenreinerjevi ulici, kjer je bila Posojilnica kupila parcelo.
Začel se je boj najprej za šolo na Studencih. Okrajno glavarstvo je klicalo naše ljudi v šolo na Studencih, da se izjavijo, ali žele slovensko šolo. Dvignil se je celi nemški Izrael s socijalniimi demokrati VTed, ki so z naigršim terorjem in opljuvanjem naših hoteli preprečiti, da bi se ljudje javili. Oplašili so sicer nekatere, toda velika večina je ostala trdna in slovenskih otrok se je prijavilo dovolj za otvoritev šole.
Ko so Nemci to zvedeli, so začeli boj z druge strani. Hoteli so kupiti hišo poleg gori imenovane parcele ter tam napraviti kovačnico, ki naj bi onemogočila stavbo šolskega poslopja. Lastnik te hiše, neki nemški strojevodja, je prišel lepega dne k meni in povedal, kaj se namerava, ter mi ponudil hišo, češ, da jo rajši nam proda, kakor Sfldmarki. Na moje poročilo je tedaj CM družba kupila tudi sosedno hišo, tako smo bili za vse slučaje zavarovani. Izdelali smo načrt in zaprosili simo za stavbeno dovoljenje. Zakaj vedeli smo, da država kljub temu, da. so bili dani pogoji, ne bo otvo-rila slovenske šole, pa ako bi jo tudi o-tvoriia, da bo to samo druga ponemče-yalnica.
Zupan na Studencih dr. Juritsch je dobil nalogo razpisati komisijo. Toda, on je kratkomalo ni razpisal. Bil je celo ponovno pozvan in celo kaznovan, toda ko misije ni bilo, saj smo bili Slovenci brezpravni in državna oblast ni bila v stanu-.ukrotiti nemškega župana, ker tega ni hotela.
Zadeva se je vlekla leta in leta. Vse pritožbe družbe so bile zaman. Kmalu nato je pa zaprosil Schulverein za dovoljenje zgradbe nemške šole v Limbušu. Razpisala se je komisija tudi za to
šolo. Tedaj se je pa naš župan Robič postavil na enako stališče ter ckr. glavarstvu sporočil, da bo razpisal komisijo takoj, ko se bo izvršila komisija za slovensko šolo na Studend-h. In tako ni bilo do leta 1914 ne ene ne druge.
Ker smo bili prepričani, da bo v mestu samem še huje, smo vsa leta zasledovali samo zadevo v Studencih, kajti primanjkovalo je tudi denarja za obe šoli, zlasti ker smo hoteli v mestu obenem sezidati tudii telovadnico za Sokola, ki je takrat telovadil v gimnaziji pod imenom Športno društvo, in smo bili prepričani, da ga bodo prej ali slej vrgli ven.
Omenim naj še, da se je za časa vojske zbralo za slovensko šolo v Mariboru preko 100.000.— kron, ki so se pa pozneje odstopile CMD v druge svrhe, ker je ta potreba odpadla.
Vsa leta pa smo pridno zbirali za CM družbo in smelo lahko trdim, da se sorazmerno s številom Slovencev mi nikjer toliko nabralo kakor v Mariboru. Saj so bile stene Narodnega doma naravnost zakrite s samimi diplomami CMD.' Naravnost ogromna je bila naša požrtvovalnost, kajti zbiralo se je v vinarjih ne samo za CMD, temveč tudi za ljudsko knjižnico, Sokola, Glasbeno društvo, Prosveto itd. Vsaj 10 kron mesečno je takrat žrtvoval vsak količkaj zaveden Slovenec v Mariboru v narodne svrhe.
Narodni svet.
Ko se je leta 1918 ustanovil v Ljubljani Narodu; svet, sem bil tudi jaz nanj delegiran. Opravljal sem do njegove likvidacije pos’e blagajnika. Pri tem . nisem zanemaril Maribora, ki sem ga po vseh močeh podpiral, zlasti naše železničarje. L. 1919 sem bil član Privreme-nega narodnega predstavništva v Beogradu.
Pripominjam še, da sem bil na dan preobrata s tovarišem Gregorko cel dan navzoč v pisarni Narodnega sveta in da sva sama reševala vsa precej kočiiiva vprašanja. Podpisal sem za Narodni svet na zahtevo nadporočnika Vošnjaka u-kaz, da se aretirata dež. predsednik Scbwarz in šef policije Kinigl, ki sta nekaj spletkarila. Zgodilo se jima ni nič, spravili smo jih lepo v hotel Union, od tam na kolodvor in ponoči v Avstrijo.
Doba od prevrata sem pa zasluži posebno poglavje, ki ga opišem db drugi priliki.
Drobiž iz Račuanja
Pričetek iole. Na tukajšnji osnovni šoli se vrši vpisovanje v elementarni raz red danes v sredo dne 2. septembra, jutri dne 3. septembra pa bo služba božja. Začetek rednega pouka bo v petek dne 4. septembra.
. Jesen se bliža. Večno deževje mnogo škoduje poljskim pridelkom in kmetje trdih), da bodo pridelki začeli gniti. Vse kaže, da bo letos jesen jako zgodaj nastopila in hiteti bomo morali, da bomo pospravili pridelke pod streho. Sadja letos ni dosti, pač pa so »brajde« in vinogradi jako polni in upamo, da bonto imeli obilo sladkega mošta. Toda kam bomo z njim?!
301etnlca Podravske podružnice Slov. plan. društva
Cestne table podirajo. Nekaterim pobalinom so na poti cestne table, ki jih je postavila občina. V noči od pondeljka na torek so neznani zlikovci podrli nekaj ob -cestnih tabel, ali pa jih zamenjali. Upamo, da bodo zlikovci prišli kmalu v roke pravice.
Stavbena sezona se bliža koncu. Letošnje leto so v Radvanju sezidali okrog 12 novih hiš, večinoma eno- in dvo-dru-Žinskih. V kratki dobi bo Radvanje popolnoma zazidano, da ne bo več velike razdalje med posameznimi okraji.
Sokolska četa opozarja vse Članstvo, da se vrši nocoj 2. tm. reden sestanek v šoli. Ker se bodo razpravljale važne reči, vabi četa tudi vse ostale Radvanjčane, ki se zanimajo za Sokolski pokret. Začetkom meseca oktobra bo prvi javni nastop, na kar opozarjamo že danes.
se vrši v nedeljo 6. sept. pri Ruški koči po sledečem sporedu: 1. ob 10. uri sv. maša; 2. po sv. maši pozdrav gostov; 3. planinska veselica s pestrim »planinskim« programom, pri kateri sodeluje znana šmartinska godba in nastopajo planinski pevski zbori. Pridite planinci od vseh vetrov, da si enkrat zopet seže-mo v roke in pozabimo težave nižave. —-Podravska podr. SPD Ruše.
Ustanovni občni zbor »Kmetske prosvete«
bo v soboto 5. tm. ob 20. v dvorani ZKD v Ljubljani. Udeleženci se lahko poslu-žijo četrtinske vožnje, ki je dovoljena posetnlkom odkritja spomeniku kralja Petra v Ljubljani. Na zboru se bo izdelal delovni načrt za letošnjo jesen in zimo za celo banovino.
Ukinjena banovinska davščina.
S pravilnikom o banovinskih davščinah za 1. 1931-32 je bilo določeno, da se pobira posebna banovinska davščina tudi na one kmetske hiše, ki so oproščene državnega neposrednega davka, ter banovinska taksa na živinske potne liste in sicer za veliko žival 6 Din, za drobnico 3 Din. Z ozirom na težko krizo našega kmetijstva je ban sedaj s posebno odločbo odredil, da se banovinska davščina na hiše v proračunskem letu 1931-32 ne pobira in že pobrana vrne; dalje je znižal banovinsko takso na živinske potne ldste za veliko’žival na 3 Din, taksa za drobnico pa ostane, vendar se sme na en živin skl potmi list za drobnico proti plačilu takse 3 Din peljati poljubno število drobnica
Mariborski	in
Preokrct v vprašanju morilca v Gačniku
Čim je bilo potom daktiloskopije ugotovljeno, da se odtisi prstov na omarah umorjene starke Herič v Gačniku pri Jarenini ne strinjajo z odtisi prstov o-skrbnika Bachmanna, ki so ga skupno z ženo aretirali in djali v preiskovalne zapore okrožnega sodišča, je bilo jasno, da je trebalo iskati nove sledi. To še posebej, ko se je ugotovilo, da odtisi prstov na omarah v Gačniku odgovarjajo odtisom prstov nekega zločinca, ki je bil pred kratkim izpuščen iz mariborske kaznilnice, kjer je presedel 7 let ječe radi roparskega napada. Ugotovilo se je tudi, da se je ta odpuščeni kaznjenec dne 26. in 27. avgusta klatil po Št. liju in ta-mpšnji okolici. Dalje je ugotovljeno1, da je na dan po umoru, 28. avg., prešel v Avstrijo, da je prišel v Špilju k neki ženski in jo naprosil, če se sme pri njej obriti, kar mu je ženska dovolila. Med britjem je ženska opazila pri njem kos prekajene svinjine, ki se po njenem opisu strinja z velikostjo oblike kosa mesa, ki je v noči umora izginil iz posode, v kateri je imela Heričeva zaseko in meso. Tudi je ženska, opazila pri neznancu veliko jugoslovenskega denarja. Ko se je možakar komaj prilično do polovice obril, je nenadoma prišel mimo avstrijski orožnik. Čim gaje neznanec zagledal, je napol obrit pobral šila in kopita ter izginil brez sledu. Orožnik ga ni mogel dobiti v pest.
Ime zločinca je znano, vendar se v interesu preiskave drži tajno, in bo na pod lagi ugotovitev, ki jih bo prinesel še današnji dan, najbrže še danes izdana za njim tiralica. Bachmann in njegova žena pa bosta izpuščena.
Skrivnosten revolverski strel na avto
V nevarnosti bilo četvero življenj. — Kdor izsledi krivca, dobi 1000 Din nagrade.
Poljčane, 1. sept.
Bilo je v nedeljo, Poljčanski restav-rater g. Adolf Baumann se je s svojim avtom s soprogo in še neko tretjo osebo peljal v Oplotnico, kjer je ostal do večera. Proti 21., ko je hotela družba domov, je prišel k Baumanmu tamkaj na počitnicah bivajoči davčni uradnik gosp. Osvatič in ga naprosil, če bi bil tako ■ljubezniv in bi popeljal še pred odhodom domov njegovega sina v mariborsko bolnico, ker je potreben niujne operacije na slepiču.
G. Baumann je kakopak prošnji ugodil. Pripeljali so bolnika, ki je k njemu prisedel še g. Fr. Jonke, k Baumannu pa tamkajšnji zdravnik dr. Lantner. Ko so vozili skozi vas Pobrežje pri Oplotnici nedaleč od gostilne Rankl, je Baumannu nenadoma nekaj priletelo v glavo. Misleč, da ga je zadel kamen, je avto takoj ustavil... A ko je pobral preluknjan klobuk, ki mu ga je 'vrglo z okrvavljene glave, so konstatiraii, da ga je ranil strel. O krivcu pa ni bilo ne duha ne sluha.
Navzlic krvavenju je B. nadaljeval vožnjo do Maribora. V Sl. Bistrici ga je prevezal tamošnii zdravnik dr. Černej, ki je izjavil, da je manjkalo le 1 cm, da bi mu krogla upihnila življenje. S tem pa bi bili izročeni na milost in nemilost tudi ostali trije, če bi bil voznik med vožnjo mrtev. G. Baumann se zdravi sedaj pri domačem zdravniku. Kdor izsledi skrivnostnega strelca, ki bi lahko povzročil smrt štirih ljudi, dobi 1000 Din nagrade.
Zadeva carinarnice v Mariboru končno rešena.
Ministrstvo je končno odobrilo načrte za zgradbo nove carinarnice in stanovanjskega poslopja za carinske uradnike. Proračun za zgradbo, ki bo na Fran-zoyem zemljišču, je odobren v iznosu 19,500.000 Din. Želeti je, da bi se letos pričelo vsaj že s pripravljalnimi deli na terenu, ker na pričetek del na zgradbi radi kasne letne dobe ne bo mogoče več računati
NAŠIM NAROČNIKOM!
Današnji številki »Večernika« smo P” Iožili položnice in prosimo vse cenjen6 naročnike, da nam naročnino, v kolik01 je še niso poravnali, čim prej nakažejOi da jim bomo mogli Ust nemoteno nad* lje pošiljati. Vsem pa, ki letos še niso po* ravnali naročnine niti za en mesec, bom* primorani list ustaviti.
Vpisovanje v dnevno zavetišče
se vrši 9. in 10. tm. in to v pisarni mesi' nega mladinskega doma v Koroščevi ul 29. Potrebne tiskovine za prošnje dob6 stranke pri upravi zavoda ali na mesi' nem soc. političnem uradu na Rotovškem trgu. Deoa bo obveščena o sprejemu \ zavetišče potom šolskih vodstev. Red® pričetek poslovnega leta 1931-32 je Jo t. m.
Smrtna kosa.
V bolnici je umrla davi zasebnica J® žefa Raner, stara 70 let.
Pozor! Pozor!	.
Na praznik, dne 8. septembra prire® Izobraževalno društvo trgovsko-obrtfl6 mladine v Mariboru veliko poletno' vrtu6 veselico v vseh prostorih gostilne Id renčič v Kamnici. Za ples in druge bave je najboljše preskrbljeno. Za veliki udeležbo prosi odbor.
Oflclri Marlborskog garnizona
priredjuju u subotu 5. septembra tek god. drugarsko veče u Narodnom do# Pozivnice ranije važe.
Kongres političnih preganjancev v 10 riboru
odpade, ker je kongres v Ljubljani povedan.
Ljudsko gibanje v Mariboru v avgust* 1931.
V avgustu t. 1. je bilo v Mariboru f°* jenih 115 otrok in sicer 55 moškega, 6° ženskega spola; mrličev je bilo 53 t. !■ 31 moških in 22 ženskih; porok je bil® pa 45. Po poedinih župniščih se razdel* takole: Stolnica: rojstev 69 (39 m. 30 M mrličev 7 (4, 3). porok 8; frančiškanski župnija: rojstev 9 (5, 4), mrličev 11 7), porok 19; magdalensko župnišč®1 rojstev 27 11, 16), mrličev 31 (19, 12), P®' rok 18; evangeljsko župnišče rojstev l (1 ž.), mrličev 2 (2 m); pravoslavno žuP niišče mrličev 2 moška.
!! Svengali !(
V spanju bi Ul skoro zgorel *
trgovski potnik Vladimir M. iz KoroŠ^ ve ul. 22. V pondeljek zvečer se je ob £ vlegel v posteljo s cigareto v ustih . zaspal. Ko je šel miimo hiše Franjo ’ je opazil, da se iz okna M.-ovega sta®j vama vali dim. Skočil je gori in pot®£.
M
l-a z že goreče postelje. Gorečo °d < je vrgel skozi okno. Gospodar je # ^ sam pogasil in alarmirani gasilci ® ,g
sam pogasu m aiiarmirani gasii^; ,g imeli več posla. Škode na posteljnim krog 1500 Din. —
Radi trpinčenja živali
lače OUZD, Vinko B., ki je včeraj s *"et, silo udaril neko mačko s palico čez n da ji je presekal hrbtenico. LjudJe ***"
Zdravilišče Rogaška Slatina
izkazuje v seznamu od početka sezon* do 14. avgusta ti. 5450 gostov.
V upravo Sokola kraljevine Jugoslavll®
sta minister za prosveto in minister z® vojsko imenovala kot tretjega namest' nika načelnika Miroslava Ambrožih ravnatelja Delniške tiskarne v Ljubliaid’ za tretjo namestnico načelnice pa Josi' Pino Trdinovo, učiteljico na 1. deklič meščanski šoli v Ljubljani.
Sreda Četrtek Pete**
s svojimi senzacljonelnlmi oksps'1* montl v	,
Veliki	kavarn*
Ekspanzija Batje.
Kakor javljajo iz Prage, je Batja pojjT šal svojo akcijsko glavnico na 175 b# jonov čeških kron ter se je fuzijoniral , budiševskovo tovarno. Tudi je skl®11!! razširiti svoje tovarniške naprave ^ izdelovanja gumijev za avtomobile '. velocipede. Tudi je razširil svoje str01' ne naprave radi proizvodnje kablov tovornih avtomobilov.
je naznanjen nočni čuvaj pri zgradbi
tak®
zgražali nad surovostjo,
m	r/’	v	n	»ir	‘Cf
Kolesarjem v premišljevanje
NEVARNE POSLEDICE PREHUDIH NAPOROV.
, Znani so nekateri žalostni slučaji iz |avnokar preteklega poletja, da je nekatere kolesarje v letošnjih pasjih dneh zaje a kap kar na kolesu samem, torej med ‘zvrševan.em priljubljenega jim športa, "zrok: dalj časa trajajoče utrudljivo te-j**no delo v poletni prekomerni vročini, ® vodi osobito pri starejšem športniku s«oro neizbežno do oslabljenja srca, ki ^ednjič svojo službo popolnoma odpove, “adi tega bi morali stareiši športniki povečati prav obilo pozornosti svojemu *rcu> ker se pričetki oslabljenja pravlah-110 Prezrejo in jim ne pripisuje trenirani sPortnik navadno nikake važnosti, češ, Ce|o življenje skoraj kolesarim in je molj; srce navajeno na vsakršne napore. lemu naziranju nasproti pa je potrebno Pr/biti, da je srce vsakega starejšega člo-Veka izgubilo elasticiteto, da je obrablje-da je treba z njim oprezno ravnati, lier se drugače ta motor — ustavi.
. Varovati se je predvsem tudi kratko dobo trajajočega, a vze&sga napora, n. pr. M vožnji navkreber, ker tako delovaje razširja srce prekomerno. To nevar-razširjenje povzroča dejstvo, ker sili ra^i močno razgretega telesa v veli-množinah v lasničasto žilje v koži in sicer v svrho nagle oddaje prekomerne ^'Plote, osobito, ako je telo že preutrujeno in ako se nahaja v telesu preveč, Pa tudi premalo tekočine, v 'z tega sledi: kolesar, ki ima Abrahama . za seboj, naj v soparnih toplih polet-dneh, posebno med 10. in 16. uro ne y°z') osobito ne dolgo časa in ne v hri-pokrajini ter naj skrbi za to, da vsebifje telo pravilno mero tekočine. Ta tekočina bodi topla in sicer bodisi juha, ‘ahka kava a« čaj. Ogibati se je predam alkoholnih pijač, ki bi bile vrh vse-še mrzle (ledeno-hJadno pivo!). c,!nio vpliva na pravilno delovanje srca tudi obleka. Te bodi namreč čim manj! Ideal bi bile vsekakor plavalne hlačice, ki jih nazori današnje človeške družbe fazen v kopališčih seveda obsojajo, a se Vsaj bližamo temu idealu s tem, da nosimo ohlapno, na prsih odprto srajco, da Zavihamo čim najbolj rokave in da nosi-„ mo kratke hlače, ki puščajo noge do črez koleno gole. Nikdo se ne bo zgražal nad takim športnim kostumom, ki ima pa to /Prednost, da dovoljuje dobri polovici telesne površine prost dostop zraka, kar 'toa za posledico, da je srce glede svoje-Sa dela prav izdatno razbremenjeno.
Znaki, ki kažejo na to, da je športnik s^vil previsoke zahteve na svoje srce,
so sledeči: prekomerno bitje srca, osobito, ako bije »tja gori do vratu« — aortin lok! —, pritisk v glavi, glavobol, brlenje pred očmi in neprijeten občutek v želodcu, ki ga marsikdo smatra pogrešno za lakoto m ki ga povzroča zastajanje krvi v želodcu, kar kaže na šibko delovanje srca. V tem slučaju naj športnik ne seže po jedi in pijači, naj popije le par žličk močne črne kave, naj poskrbi za mrzel Gbkladek na srce in naj miruje in leži delj čava. Vsi ti znaki, ki kažejo na skrajno oslabelost srca in pretijo s kapjo, bodo kmalu izginili, ker Se bo srce umirijo in bo kmalu pričelo delovati na običajen način.
Izvrsten in skoroda nezgrešljiv kontrolor za delovanje srca je bitje žile. Vsak športnik naj bi se seznanil s tajnostmi te vsakemu razumniku odprte knjige. Pri športnem udejstvovanju se zviša število udarcev žile od 70—80 na minuto do 100 in celo 120 in še več. Ta številčni dvjg ne pomenja še kako Ata, toda ne sme dolgo trajati in mora torej kolesar s kolesa, kolo potiskati, ali pa se ustaviti in en čas mirovati. Pr. zdravem' srcu pade število udarcev že po dveh minutah na normalo, to je na 70—80. Ni pa le odločilne važnosti število žilnih udarcev, pač pa tudi n;> hova kakovost. Šibki udarci, k« se dado komaj ugotoviti, neenakomerno, ali celo prestajajoče (intermitentno) utripanje kaže na oslabelost srca in zahteva nege in počitka. Vsem tem znakom se pridružujejo še sledeči: bleda in upadla lica. vdrte oči, tresoča se kolena in roke, kakor tudi močna rdečica na zabuhlih licih. Ta slednji znak je posebno svarilen memen-to debelega človeka, ki ima kratek in močan vrat. Da pospešuje oslabelost srca prenapolnjen želodec in preobilica za-vžitiih alkoholnih pijač, je seveda po sebi umevno.
Vse to, kar velja za kolesarja, velja seveda za vsakega športnika, pa naj si bodi tekač, nogometaš, plavalec, veslač, hribolazec itd., torej za izvrševalca vsakega športa, ki je združen s prekomernim telesnim naporom, a zahtevajo te es-ni napor v večtii ali manjši meri vsi športi. —
Torej previdnost in resno uvaževanje dejstva: to, kar mladenič zlahka zmore, je mnogokrat za starejšega človeka ne-prikladno in nevarno. Sicer pa vzbuj? prav mnogokrat baharija z rekordi iz ust možakarja, ki ima pet križev že davno za seboj, dojem smešnosti mesto občudovanja.
1 ''.'iorn ..	.	.	!	.	.	j.;
Sokolstvo
Iz Prevalj.
V	nedeljo 30. avg. je naš Sokolski oder gostoval v Rimskem vrelcu -pri Kotljah s komedijo »Automobilist«. Igra je proti pričakovanju prav dobro uspela. Malči, Pipca, Šaša, Okorn in Tone so bili na. višku, a tudi drugi niso zaostajali. V soboto 5. trn. se bode ta igra ponovila na lastnem povečanem odru v dvorani g. Rozmana. Upajmo, da bo repriza imela še večji uspeh. — 9. t. m. se bo v farni cerkvi brala maša zadušniica za slovenske tržaške mučenike. Sokol vabi vse narodno misleče Prevaljčane, da. se maše ter sledečega predavanja udeleže. — 17. tm. proslavi naš Sokol stoletnico ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrša.	K. D.
Sv. JurlJ ob Pesnici.
Dovolite g. urednik, da se malo oglasimo od severne meje. Kratka notica je posvedoSila, da smo Imeli 15. avgusta tl. prvi javni sokolski nastop. Društvo je bilo ustanovljeno 8. decembra 1930. 1. Šteje sedaj nad 100 članov in članic. To bi bili morali videti, kakšno navdušenje je navdajalo Šentjurčane na dan prvega sokolskega nastopa! Iz srca bi bili veseli tudi Vi! Vse hiše Šentjurske vasi šobile prvič po prevratu okrašene z državnimi trobojnicami. Ogromni telovadni prostor so mejdli impozantni mlaji s plapolajočimi zastavami. Saj pa je bilo vi njem nad SOO gledalcev od blizu in daleč, 150 Sokolov in Sokolic, (gostje od Št. lija in Maribora) ter 84 gojencev inženjerske podoficirske šole M Maribora pod vodstvom g. polkovnika Putnikoviča. Vse je pozdravil agilni obmejni delavec br. pod starosta Stanko Terčelj. Nato so se vrstili giloboko zasnovani govori g. sres. načelnika Milana Makarja za politično upravo, br. polkovnika Putnikoviča za narodno vojsko, br. pro,.. R. Kenda za mariborsko Sokolsko župo in učitelja br. Ivana Fwka v imenu društvene uprave. Slednji je govoril v pesniškem zanosu. Vaje so bile izvedene zelo strumno kljub dejstvu, da je bil to šele prvi nastop. Br. vaditelju Širci ter vaditeljicam sestri Leji Ferk, ki je kot sestra-voditeljica žrtvovala sleherni dan počitnic za veličastno manifestacijo na meji, Lindi Sever ta Ivanki Rečnik via čast za prelepo prizadevanje. Posebno ljubek je bil nastop sokolske dece s kosami in grabljami. Zares živ narodni motivi Tudi narodna vojska se je zares krasno postavila! Živela narodna vojska! Dobro domače ljudstvo je darovalo v živežu toliko, da se je pogostilo vse vojaštvo dn muzikante. Vsem srčna hvala! Posebna hvala pa gre bratoma Arhu Matiji in Smoniku R. iz Svečine, ki sta dala brezplačno na razpolago svoja avtobusa. — Za praznik Ujedinjenja se prtp/avlja sokolska akademija. Vsi so globoko uverjemi, če bo šlo tako naprej po začrtani poti, bo naša severna meja postala steber, ki ga niti orkan ne bo mogel porušiti!
Šport
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo dne 6. tm. se vrši ob 16. v Murski Soboti na Igrišču SK Mure prvenstvena tekma SK MursUlSSK Maribor rezerva. Službujoči odbornik gosp. Peterka.
V torek dne 8, t. m. se vrše na Rapl-dovem igrišču sledeče prijateljske tekme: Ob 14.30 ISSK Maribor rezerva :SK Rapid rezerva: ob 16. ISSK Maribor I: SK Rapid I. Službujoči odbornik g. Milosavljevič.
Klubi ISSK Maribor, SK Železničar, SK Rapid, SK Svoboda in SK Mura se opozarjajo, da se vrši redni občni zbor MOLNP v soboto dne 5. t m. ob 20. v hotelu Orel. Vsak klub je upravičen u-deležiti se občnega zbora po dveh zastopnikih, katerih eden ima glasovalno pravico. Tajnik.
SK Rapid se uvrsti v podsavezno ligo?
Doznavamo, da So mariborski klubi in medklubski odbor' LNP 25. avg. solidarno predlagali upravnemu odboru LNP-a, ida se pritegne za prvenstvene tekme v
■ *i
podsavezno ligo naknadno še SK Rapid kot sedmi klub.
Tozadevna spomenica mariborskih klubov se opira na to, da je bilo že na skupščini LNP 2. avig. poudarjeno, da. ligino tekmovanje brez mariborskega Rapida ni^ popolno, ker je Rapid eden najstarejših klubov Slovenije in od prevrata stalno v vodilni skupini mariborskega; okrožja iti LNP-a in ker je v tuzemskih in inozemskih tekmah, še bolj pa po svoji notranji moči na vsak način med vodilnimi klubi v Sloveniji. Pravilno stališče zavzemajo predlagatelji, ko trde, da bodi faktična kvaliteta kluba merodajna za uvrstitev v ligo, ne pa umeten proporc po dosedaj obstoječih podsaveznih okrožjih.
Vzrok, da Rapid že na skupščini ni bil uvrščen v ligo, je bil, ker se je smatralo za nemogoče, izvršiti tekme ob pravem času, če bi igralo 7 klubov. Iz objavljene razvrstitve tekem pa se vidi, da to mnenje ni bilo upravičeno in da se more liga brez riziika povečati še za SK Rapid.
Športni kakor finančni razlogi govore vsi za predlog mariborskih klubov. Mne nja smo, da se mu bodo pridružili tudi ostali 'Mgini klubi in da ga bo v soglasju z njimi sprejel pač tudi upravni otmof LNP. To bi bilo v interesu našega nogometa, obenem pa bi se tako popravila velika krivica, ki je bila Rapidu napravljena na zadnji skupščini LNP s tem, da se je pred njim Izglasovalo v ligo gotovo šibkejši celjski Atletik SK in celo ljubljansko Svobodo.
Male športne vesti.
V	Dubrovniku se je vršilo plavalno prvenstvo Jadrana. Tekmovale so reprezentance Dubrovnika, Splita in Suša-ka. Zmagal je Split s 50 točkami. Na drugo mesto se je plasiral Dubrovnik 41, na tretje pa Sušak s 40 točkami. Tekmovanje se bo vršilo izmenično v vseh treh mestih.
Na lahkoatletskem dvomatchu v Bernu je sigurno zmagala Nemčija nad Švico v razmerju 79.5:57
Prva garnitura Nemčije je v Kolno premagala Anglijo s 75:45.
Lahkoatletski dvomatch Finska :Šved-ska, ki se je vršil v Stockholmu, je končal z zmago Finske v razmerju 104:76. Doseženi so bili fenomenalni rezultata in sicer: 10 km: Nurmi (Fin.) 30:50.6, 1500 m;. Praje (Fin.) 3:53.6, skok v viš.: Ga te (Š.) 191 cm, 5000 m: Lethinen (Fin.) 14:39.8, 110 m zapreke: Petterson (S.) 14.9, skok ob palici: Landhach (Š.) 4.13 m, troskok: K. J&rvdnen (Fin.) 15.40 m, kladivo: Pčrhftlfl (Fin.) 53.82 m.
Svetovni rekord na 600 m prsno dame je bil tekom enega leta večkrat izboljšan. Prva ga je postavila lani Avstraičan ka Welsh z 10:33.2. Ne dolgo zatem je Francozinja Jeanne dosegla čas 9:45.4, katerega je pa ie naslednji dan izboljšala Nemka VVunder v Leipzigu z 8:49.8.' Lani v novembru je Angležinja Wottten-holme plavala 8:35.2, sedaj pa si je ponovno Wunder priborila svetovni rekord z 8:32.
Pred kazenski oidbor JNS-a prideta radi prestopkov v drž. prvenstvenih tekmah igralca Bonačič (Hajduk) in Dober« let (Ilirija). Oba sta do nadaljnega suspendirana.
Rusi gradilo Zeppeline.
Kakor javljajo te Moskve, je doslej za gradnjo Zeppelinov v SSSR nabranih prostovoljnih prispevkov v iznosu 15 milijonov rubljev. Sedaj grade dva manjša Zeppelina, enega z 2200, drugega z 7500 kub. metri. V načrtu pa je zigradba Zeppelina z 20.000 kub. metri, In v Frle-drlchshafenu se pogajado Rusi za zgrad-njo Zeppeltaa s 40.000 kub. metri. Vse te zračne Jadje bodo služile za direktne zveze Moskva s severom, s centralno Azijo in daljnim vzhodom. .
Vlomite! preoblečeni v nune.
V	Komorann so nedavno neznani lopovi vlomili v cerkev Sv. Andreja, kjer
so uropali dva velika keliha ta mon-stranco iz čistega zlata. V cerkev so prišli skozi okno. Vrednost odnešenega zlata cenijo na krog 160.000 Din. Policija je ugotovila, da so Izvršili zločin mednarodni lopovi, ki so zagrešili že več podobnih zločinov v širši tamošnji okolici in ki so prišli s Komoran preoblečeni kot nune nekaj dni poprej. V teh oblekah so hodili po cerkvah in si ogiledovali prilike. Hodili so ,tudi po hišah in za revne samostane prosili miloščine.
—agBn
Kult pokojnikov pri starih Egipčanih
k •— kakor kažejo najnovejša razisko-vanja — dosegel dovršenost, kakršne ne Izidemo pri nobenem drugem narodu. znano ie, da so dajali Egipčani v grobni-Ce svojih pokojnikov brezštevilno stvari, Posebno tudi v obliki literature, čarobne formule, izreke in stihe, ki naj bi krčili s ?*ojo magično močjo poti na onem svetu •j1 lajšali tamkajšnje žiVljenie. Nekaj podobnega ni najti dosedaj nikjer drugod, v takšnem obsegu ne, v kakšnem so ‘klali to Egipčani od časov graditeljev Piramid (sredina tretjega tisočletja pred *'r-) in vse do konca poganstva. Poreklo e2a čudnega običaja izhaja baje iz neke ^Povedi kralja Onosa, poslednjega iz Pete dinastije. Določil je, da morajo veli-Število zelo starih tekstov, ki so bili j;'oma napisani na papirosu, deloma pa °nranjeni po ustnem izročilu, vklesati v Negovo piramido. Ti teksti pripovedujejo
0	usodi mrtvega kralja, o njegovi vzvišenosti v nebesih, kjer bo med bogovi, ali 1)0 sam postaj bog, ter o njegovi oblasti l^d mrtvimi. Zdi se, da je hotel ostati na ,ak način neodvisen od dobre volje duhovnikov, ki naj bi čitaM zanj te tekste b zadušnicah, ustanovljenih s posebnim tatiL om- Znano pa je bilo, da duhovni tek • zat^n*c niso baš dolgo čitadi. Ti tj",^ Pokrivajo navpične stotlpe v nekaj tud- pre^rasno izdelanih hieroglifih, pa dVo ^Se !tene v glavni sobani in v pred-ne/}u njegove piramide poleg Sahare, takn brega Menfisa. Ti teksti so ko v Iazvr^en*' da iih lahko pokojnik, Vr&+- iz sna in gre iz groba, čita po
•	1131 obeh straneh.
Za Onosom so si dali vklesati te tekste vsi kralji šeste dinastije, proti koncu pa tudi žene kraljevskega rodu in drugi mogočniki. Pozneje so začele dodajati takšne nekraljevske osebnosti še druge tekste, ki niso prikazovali mrtveca kot božansko bitje, nego kot slabo, pomoči željno stvar. To so bili po vsej priliki teksti, določeni za običajne smrtnike, ki so se do takrat čitali s papirosa samo ob zaduš-nicah. Proti koncu tretjega tisočletja zapuščajo teksti stene in prehajajo na notranje deske rake v. Tu pa niso zapisani s hieroglifi, nego s hierotsko pisavo s črno in rdečo barvo na belem polju, tako da popolnoma sličijo pisavi na papirosu. Po-čenši od sedemnajstega stoletja prihaja v modo t. zv. pokojniška knjiga. Vsakdo, kdor je imel dovolj denarja, si je dal napisati to pokojniiko knjigo in jo položiti v rakev. To je tekst napisan na zavitku papirosa. S tem pa se je povrnila ta posmrtna literatura zopet v svojo prvotno obliko. V najstarejših dobah so jih čitali s papirosa na zadušnicah, nato se je preselila na kamen piramid in grobnic, v dobi srednjega carstva na deske rakev, v novem carstvu pa se je zopet vrnila in končala na papirosu. Sedaj je ni mogel čitati nekdo tretji, nego baš kakor pri piramidnih in mumijskih tekstih sam mrtvec. To modo so smatrali za najprak-tičnejšo, ker je lahko nesel mrtvec to knjigo na drugem svetu, kamorkoli se jp napotil...
»Veliki tnogul« — last Rockefellerja.
Iz Londona javljajo, da je Rockefeller na neki dražbi kupil znani diamant »veliki mogul«, ki je bil nekoč last indijskih knezov.'
%
Mariborski V E C E R N I K Jutra
V M a r i b o r n, 'dne 2. IX, 1931
O. Kattnie.
Dva soseda
t J	Povest iz preteklega stoletja.
is.
Rozika je ravnokar stopila iz Justikine trgovine, «o ji pride naproti adjunkt Kodrič ter jo prijazno pozdravi.
Rozika odzdravi ter trenutno zardi.
»Kako ste pridni, da tako zgodaj vstajate ter greste četo v cerkev,« meni Rozika, ko ue premagala prvotno zadrego.
»No, vsaj ni prvič,« meni Kodrič s prijaznim nasmehom, »saj vi Še dalje prihajate in je vaša zasluga še .večja.«
»O nikar me ne hvalite, saj je to naša dolžnost.«
»Lepo govorite gospodična, to me prav veseli, saj tudi jaz rad grem v cerkev, posebno, če je tako lep dan kakor je danes.«
»Gotovo, gospod adjunkt,« meni Rozika vsa srečna, da jo imenuje gospodična In v prijetni zadregi suče med rokami nemirno molitvenik, obenem pa se pripravlja, da bi odšla.
»Kam se vam pa tako mudi, saj še ni tako pozno.«
»Moram domu, jutri je materin god in oče so naročili neke godce, ker ji hočejo napraviti veselje, zato pa moram še to in ono pripraviti, da potem ni toliko skrbi.«
»Lepo, da tako skrbite za vse, mati bodo pač radi imeli tako pridno hčer.«
Rozika je bila vsa srečna nad temi besedami. Zato pa reče nekako razburjena:
•»Gospod adjunkt, moji mamici bi pač napravili veliko veselje, če bi tudi malo pogledali k nam, saj vedno pravijo, da ste tako veseli ter prijazni, kar prehvaliti vas ne morejo.«
Rozikine besede so ugajale Kodriču, zato se prijazno nasmehlja ter reče:
»Sčve, seve pridemo, da počastimo vašo mater, saj nekam mora človek iti ob nedeljah.«
»To me veseli, prav srčno veseli,« spregovori Rozika ter pogleda Kodriča tako goreče, da je tudi drugače mirnemu adjunktu postalo vroče pri srcu.
Ker so se drugi ljudje že razšli, se Je ponudil Kodrič Roziki, da jo spremlja nekaj časa, kar je sprejela seve z največjim veseljem. Saj je bila ponosna, da jo spremlja uradnik, želela si je samb, da bi jo videli fantje in jim mogla pokazati, da se za nje ne briga.
Tako sta stopala po stezah sredi travnikov in njiv ter ob gozdu v hladni senci. Pomenkovala sta se o tem in onem, vsaka beseda, Če še tako vsakdanje vsebine, je bila za Roziko tako 9ladka in tako bi hodila Še dalje, ko bi ne zapazila, da je že blizu doma in mora pospešiti korake, ki sta jih prej le počasno ubirala.
»Hvala srčna gospod adjunkt,« reče Rozika, »zdaj
pa je res oas, hiteti moram, tedaj pa na svidenje popoldne.«
»Zanesljivo, sad vam ne morem odreči nobene želje.«
»Ali res, ali pač smem to verjeti,« vzklikne Rozika’ vsa vzhičena.
»Zakaj ne, saj sem srečen, Če vam morem napraviti veselje, tedaj pa na gotovo svidenje.«
»Na svidenje,« reče Rozika ter vpre svoje oči v adjdnkta, kateremu je zardel obraz deloma tudi od vznemirjenega srca, in ravno v tem položaju je bil videti še bolj lep.
Zmedena od ljubkega obnašanja, je segla Rozika po šopek, ki ga je nosila na prsih, ter ga dala s tresočo roko Kodriču.
»To v spomin in zahvalo za spremljanje.«
Rekši, se hitro obrne ter hiti po najbližji poti proti domu. Kodrič pa je stal kakor okamenel, v rokah je držal okusno zbran in povezan Šopek ter ga gledal nekaj časa, nato pa ga pritisnil na ustnice ter omamljen od prijetne vonjave poljubil. Še je Stal ter gledal za Roziko, zdelo se je, da se je tam za grmom obrnila in mu zamahnila z belim robcem v slovo. Zamišljen je stopal nazaj proti trgu, v srcu pa se mu je vzbudil neki čut, kateremu ni vedel pravega imena. Le neki notranji glas mu je rekel: Mirko pazi, preti ti nevarnost!
II.
VESEL POPOLDAN.
Bratje veseli vsi,
Pesem zapojmo si,
Od vinca sladkega,
Kot soiuce čistega.
Narodna,
Revolucionarni duh, ki se je najbolj uveljavljal na Francoskem že od leta 1789. in našel svoj odmev v zopetni revoluciji leta 1848., je prešel tudi na druge dežele, tako na Nemčijo in Avstrijo.
Težki okovi samolastne vlade, v katero so bili ukovanl podložniki, in vedno bolj se razvijajoči Čut narodnosti, so bili glavni povod, da je prišlo do prevrata.
In tako je prišel vihar leta 1848., ki je pometel s starimi uredbami ter prinesel nove reforme.
Graščinske sodnije so bile odpravljene, nič ni bilo treba več hoditi ubogemu kmetu v grad iskat pravice, kjer jo je le težko našel ali pa sploh ne. Ustvarjene so bile okrajne sodnije, kjer je bil vsak enak, bodisi reven, bodisi bogataš.
A tudi v političnem oziru se je marsikaj spremenilo. S provizorično postavo z dne 17. marca 1849 so se uredile posebne občine glede lastnega m preneše-nega delokroga. Največjega pomena je seve bilo, da niso bile občine več odvisne od graščin. Zelo neprijetno je bilo, da občinski odbor sam ničesar ni mogel ukreniti, ampak je moral vedno izposlovati še pritrdi-
tev graščaka, kateremu je bila občina podložna. In ce je bil grajski oskrbnik slabe volje, je prevrgel vse sklepe, tako. da je bil občinski odbor prav za PraV popolnoma brez vsake moči.
Po novi postavi pa so smele občine voliti svoje zastopnike in mogle same opravljati svoje zadeve ter bile v neposrednem stiku z državno upravo.
Seve se je s tem tildi vnel boj, kdo postane v ob* čini župan in kdo odbornik. Ljudje si nikdar niso bili edini, vsak ima svoje misli in nazore. In tako so setu* di že tedaj pojavljale stranke kakor v velikem, tako fr di v malem,’in pa še včasih z nazori, ki so bili med#* bojno v ostrem nasprotju ne toliko iz vidika javne k5" risti kakor vsled osebnosti.
Tudi v občimi Strugi bi se morale vršiti občini, volitve. Prejšnji župan Franc Gornik je umrl po kOfl® polletnem županovanju.
V	tej občini ste se pojavili že za časa prvih voli* tev dve stranki.
Ena se je držala starih šeg in navad, nje geslo |e bilo: Ostanimo pri tem, kakor je bilo, godilo se nam Je dobr.o, nočemo nič novega, ker ne prinese nič pamet" nega, vse povzročuje le velike stroške, smo živeli P™ v miru, bomo tudi še za nadalje.	,
Tej stranki so pripadali kmetje, ki so bili že ou nekdaj v tej občini, vsi gmotno dobro podkovali možje, ki so se tudi držali vere ter jezika svoi® očetov. .
Druga stranka je obstojala iz ljudi, ki so bili maPl premožni, deloma že od prej, deloma, ker so se opri' jeli novih navad in tudi niso znali varčno ravnati ^ denarjem. Dovzetni so bili nazorom, ki so se obče raz* širjevali. Besede: prostost in enakost so jim bile tie’ kaj, kar so si seve razlagali po svoje. S tem so po zabili tudi na to, kar so spoštovali njih očetje.
Ta duh je prevladal tudi v trgu Humu in odtod s® je razširjal po okolici.
Pristaši prve stranke so bili še v znatni večini jj je bilo zato za drugo stranko težko delo, pridobiti*’ med njimi somišljenikov.
Med prvimi je bil tudi Miha Dotok, eden najpt* možneiših kmetov.
Bil je srednje močne postave, gosti. Črni lasje s5 mu pokrivali veliko glavo. Pod nekoliko topim nošo«1 je nosil močne, črne brke, ki so mu dali izraz posebne možatosti. Izpod močno razvitih temnih obrvi te j® gledalo dvoje črnih oči prijazno, prikupljivo. Nosil i® svetle Škornje, dolgo Črno suknjo ter klobuk s širokifl* robom, da je napravil utis kmeta prave stare korenin®-Govorica je bila počasna, a vsaka beseda dobro pr®* udarjena in je že vsled tega posebno zalegla.
Mihael Dotok pa se je tudi lahko postavil s svojim govorom, saj je bil izobražen, kar je bila med kmet' skim ljudstvom za tedanje čase posebnost.
(Dalje prih.l
500 dinarjev
dam tistemu, kateri mi preskrbi 2-^3 sobno stanovtoje. Ponudba pod: »Sodnija«.	2555
(5enene
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke, itd. v največji Izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	2370
knjigi
Šolske Knjige,
nove in stare, kakor šolske potrebŠČi ne, šestila (Reisszeuge) po Din 14.-“. Knjigarna Scheidbach, Gosposka ul. 28
2553
Atelje za perilo Rupnik,
Slovenska ulica 20 prevzame: Popravila nogavic, ažuriranje, antianje, pred-tiskanje.	2500
Učenca
sprejme galanterijska trj Rosina, Vetrinjska ul. '
vina
Drago
2490
Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ni. 14.	1566
Sprejmem dva dijaka
ali dijakinji na hrano in stanovanje z vso oskrbo in z uporabo kopalnice. Naslov v upravi lista.	2543
Sobp in črkosiikanje,
vedno tidjnovejšl vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria*.	X
Veliko izbiro
vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno.	2491
Sprejmem dijaka
v vso oskrbo. Krekova ulica 8 II, vrata 8.	2541
Šolske torbice,,, aktovke, kovčke, preobleke, damske torbice, nahrbtnike, pasove, listnice itd v veliki izbiri io po najnižjih cenah v npvo odprti torbarski delavnici. Sprejema tudi popravila. Josip Karlo, Kopališka ul. 2, Scherbaumov paviljon.
2287
Dijak iz boljše hiše se sprejme >na stanovanje (skupno v eni sobi z domačim sinom-dijakom) in hrano. Sredi mesta! Giasovir na razpolago! Naslov v upravi. 4000	Oddam stanovanje s 1. septembrom. Vprašati popoldne v Studencih v Kralj-Matjaževi ul. štev-41. 2547
	Lepa hiša, dobro ohranjena z lepim vrtom, na prodaj. Studenci, Krpanova ul. 18. 2545
Oddam lokal. Vprašati pri hišniku. Mlinska ulica 8. 2544	
Dijaka višješolca sprejmem na stanovanje in hrano. — Stanovanje prvovrstno: kopalnica, gla sovir, centralna kurjava. Naslov v u-pravi »Večernlka«. 2533	
	Trgovskega vajenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejme takoj Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. 2493
Inseriraite v ..Veterniku**
Soomnite se CfID!
Starši!
Začetek šole !e tu!
Ne pozabite, da dobite vse šolske knjige in šolske potrebščine najbolje in najceneje pri
Tiskovni zadrugi,Maribor
Aleksandrova costa 13
Znižane cene
za najboljše dalmatinsko vino v ..Jadranski kleti"
Črno, opolo In belo, »se po 10 Din llterl
Za obilen obisk se pripoioča lastnik Jadianske kleti Ant« Zor&
Telovadna
in druoe ČevlJj?
za šolo, jesen in zimo nudi najugodneje trgovina s konfekcijo
JAKOB LAH« Maribor, Glavni trg 1*
Nov sladki jabolčnik
vedno svež točim od danes naprej; na debelo tudi gostilničarjem.
ADALBERT GUSEL
Maribor, Aleksandrova 39 KoroikajJ
Jad«la Konzorcij »Jutra« * UubllanU predstavnik tzdajatslla In urednik: fRAN BROZOVIČ v Mariboru, riška Mariborska tiskarna d. d. Dredstavnlk slANKu UklLUA
s Maribora.