Ava.
Rocjkw»U 4801 J
bltnl

UIQ.

ih.
undex Um
Chitu^m, četrtek, 11. febnttrjt (Feb. 11), 1026.
STEV.—NUMBER SI
1171
for
rat«

to
litt, Art «I Ort. I, HIT, aetWUsS
14. ISIS.
IMEL UNIČENJE STAVK
ne bo, sklical konference rudarjev in baronov trdegapremoga kakor mu je naiožii senat. Amendi-rana Copelandova resolucija je «joke», ker nalaga Coolidgu, da intervenira, kadar se mu zdi "najboljši ¿as za to". To je nov dokaz, da se administracija ne briga za ljudske interese, pač pa je na razpolago mogotcem.
fashington, O. C. — Iz Bele v torek prišla vest, de bo inik Coolidge zahteval od Inov zakon, na podlagi »ga bo delavcem prepove-štrajkati. To bo menda isednikov odgovor na Cope-iovo resolucijo, katero je ma-prej sprejel senat in katera nalaga, da skliče konferen-i rudarjev in magnetov antra-
v svrho končanja stavke. Coolidge je takoj po sprejetju lucije sporočil, da zaenkrat I ostane na svojem stališču, ds ia vlada nima povoda za in-vencijo na polju trdega pre-i. Predsednik se bo le tojiko na-Copelandovo resolucijo tor je vredna u|>oštevanja. Ijegovo mnenje je, da resoluci-ni izpremenila položaja, niti ni dala nobenega specifične-pooblastila. Predno so repub-inci stare garde glasovali za olucijo v „senatu, je eenator iz Pennsylvanije predlagal, se dodajo besede: "Predsed-vzame akcijo za poravnanje I likta, kadar se mu zdi naj-ijii čas za to." Copeland je sjel ta dodatek z izjavo, da ijboljši čas je zdaj" sm-resolucija kot taka je brez »ena, ker nihče ne Ve, niti ne
\i
Pragled dnoVBlhdogodkov
, . AMERIKA.
Coolidge hoče uvesti zakon za prepovedanje stavk.
Petsto stavkarjev v Scrantonu je ustavilo stavkokaštvo v dveh rudnikih..
Statistika o nesrečah v rudnikih je obsodba odprte delavnice.
V kongresu je zahteva, da ljudstvo glasuje o prohibiciji.
Običajno tedensko pismo iz Washingtona.
PO SVETU.
Nemški zunanji minister Stre-semann je v svojem odgovoru radi Tirolcev ignoriral Mussoli-nija.
Vladna komisija na Angleškem priporoča, da vlada kupi premogovnike.
Poročilo, ki pove, kako Horty rešuje svojo čast.
Splošno glasovanje o siiÜ so aapovodaja
lcijo.
Predsednikovi ožji krogi pra-d, da bo Coolidge namesto in-/encije že te dni priporočil resu, naj sprejme proti-fitivkovne predloge, ki se praši-jo ie dve leti na kongresni polici. Ena teh predlog določa, da I kongres ustanovi vladno komisijo, katera poseže v vsak indu-'itrijski konflikt in ns temelju preiskave položi odgovornost na •no ali drugo stranko ter potem tvori razsodišče.
Policija napadla Mavet
stavkarjev v konfliktu; mnogo je bilo ranjenih.
Kongresnik Cellar iz New Yor-
ka urglra kongres, nsj dovoli _
^.«Catffcew. ds izrečejo svoja	________
sodbo o prohibiciji. — Suhači publičanski poUtikaž, advokat in
Rudarji nstavlll
klraao stavkokaitvo
PeUto stavkarjev t Scrantonu naredilo konec ispiranju premoga.
Scranton, Pa. — Okrog 500
stavkujočih rudarjev is Dunmo-ra, Throopa in drugih krajev v bližini je 9. t. m. z mirnimi demonstracijami ustavilo operira-nje dveh antracitnih izpiralnic v Scrantonu. Mestna policija in detektivi, oboroženi s puškami, so takoj planili na lice mesta, toda rudarji so odšli brez kakih nemirov.
Demonstracije so prišle, ko je eksekutiva rudarske organizacije v 1. distriktu apelirala ns rudarje, naj zapro 17. ispiralnic, ki obratujejo v distriktu. Ker odborniki niso imeli uspeha, da bi bili z besedo ustavili obrat, so bili pezvani člani, naj to izvrže na zakonit način. Rudarji so e-nostavno poslali delevce domov in zaprli izplralnice.
Tedensko plsa»
iz Washlagtaaa
Kako dobi Kellogg iafonnacijs iz Mehike.»—Mnenje nazadnje-ka o političnem položaje pa srednjem ispadu—Reed se ne
boji majnarjev.	1 *
VVaahlngton, D. C.—(F.P.) Ali je mogoče, da bi predsednik n državni tajnik dobila take informacije, kakor čutijo mehiški delavci napram ameriškim izkoriščevalcem.
V' Mehiškem mestu je poslanik Sheffield. On je graadi khH ba Union League, kadar je, v New Drugače je nenaden ra-
so jezni na kardinala.
Passaic, N .J. — Policije je v torek izzvala spopad s 8000 stav-kujočimi tekstilnimi delavci na »ostu med Cliftonom in Passai-
fom. Mnogo stavkarjev in stav-»ric je bilo ranjenih in aretiranih.
toPKT BITKA MED CIKAÔKI-MI TIHOTAPCI.
(hicajfo--V torek zvečer je
«bruhnila nova bitka med tol-ki žive ob tihotapstvu s P>vom in žganjem. Tihotapci so Popeljali strojnico in izstrelili 87 krogel v salun Martina Co-4127 So. Halsted St„ iz vanja, ker je odpovedal Rvo eni tihotapeki tolpi in gs ¡¡fročil od druge. Dva moška sta bl1« ranjene, eden smrtno. Neto 10 padalci hitro vrgli strojni-60 v avtomobil In izginili v snež-** viharju. Policija je našla le Jnj^nca, katera je odpeljala v bolnišnico.	S
lAVOI) ZA PROSTO HRANO STAVKARJEM.
Washington, D. C. — Splošno glasovanje po vseh Združenih državah, ki naj pokaže, da li je večina ljudstva za sedanjp luk-njičavo in s korupcijo prepojeno prohibicijo ali za modifikacijo Volsteadovega zakona! To je najnovejši korak v ofenzivi mokrih sil proti prohibiciji.
Referendum je sugestiral v torek kongresnik Cellar iz New Yorka v poslanski zbornici. Cellar ni mogel predlsgati, da ljudstvo s splošnim glasovanjem direktno izpremeni prohibični zakon, kajti Združene države še nimajo iniciative in referenduma. Njegova sugestija je le, naj dobe volilci priložnost pri prvih volitvah, da se izrečejo za ali proti 2.76-odstotnemu pivu in rezultat takega glasovanja naj bo potem kažipot kongresu, ds
bo vedel kaj ljudstvo misli in
hoče. Referendum bi bil le in-formstivnegs značaja.
V kongresnih krogih je bila v torek pavza glede prehibicije. Suhi in mokri so bili iznenadeni vsled izjsve kardinala OCon-nells, ki je v imenu katoliške cerkve v Ameriki otigossl prohibicijo, ter vsled vedno bolj o-strih konfliktov v protestant-skih cerkvenih krogih rsdi suše. Kardinslovs izjsvs je seveda zelo razveselila mokre elemente in popsrils suhsče. Su-
^^ ^¿oSS kiil.too," bi se bile
Itvi cerkven^dosiSjsnstvenik lidgeve^vrste. Mj svoj vpliv proti zakonu ^
prijatelj ljudi, ki kontrolirajo največje banke in veletrgovino.
Načelnik mehižkega poslanstva v Washingtonu pa je Franklin Mott Ounther. Ta je bil že rojen bogataš. Isobrazill so gs na harvardski univerzi irf^v Parizu. Bil je ameriški poslanik v Tokiju, Parizu, Rk>, Londonu In Rimu. V Londonu je bil med svetovno vojno kot poelanik, v Italiji pa od junija, 1920, do marca, 1924. tako- da je lahko videl Musselinijev nastop. Videl je strahote fašistovske diktature ter je nato imel svoj slavoepev o "največjem možu vsega sveta —Mussolinlju."
Kellogg skozi ta dva človeka dobi svoje informacije o socialni revoluciji v Mehiki.
— Ko se Je kongresnik Dick-inson iz Iowe povrnil s farmar-skih konferenc, je povedal, da republikanska stranka mogoče izgubi ves srednji zapad pri prihodnjih volitvah. Pridelovalci koruze so jezni, ker jim po vseh obljubah ni nikdo pomagal v go-»Iiodarskem polomu.
Dickinson je sam reakcijonar, vendar zahteva takojšnjo odpo-moč za farmarje. Ce se to hitro n« zgodi, prsvl. bodo protfrestvci mogoče odvzeli Iowo. Ksnsas, Nebrssko, Dakoti, Kolorado, linois, Minnesoto in nekaj drugih. ki so dozdaj služile kot metla l>olitičarjem. Ce bi LaFollettovo
ivljenp s namenom, da ki oprale podjet nlke, pokaaujejo, da je bik» sarasmerao precej vel pon srečenj v rudnikih zadnja
Chicago, IU. (F. P.) — Ravnatelj varnostne službe po rudnikih Read skuža premogovniške podjetnike oprati z objavo padlih prezgodnjih žrtev v rudnikih. Nj< Jgovo poročilo pokazuje, da tekorp zadnjega desetletja število ponesrečenih rudarjev ni rastlo. Podjetniki so bili menda aajbolj sanimani zato, da spodkopljejo U. M. W. of A., ki je bflRi glavna sila, dajie po vseh rudnikih vpeljejo varnostne odredbe.
"Premogovna industrija v veliki mérl zasluži priznanje za varstveno delo proti nesrečam,M pravi Zagovornik v poročilu. On je namreč ves is sebe, ker so u-redniki različnih listov obtožili podjetnike, da na debelo zanemarjajo varstveno delo v rudnikih ter Imamo radi tega toliko kataatrof. Zato pa kolikor se le dajo, pere podjetnike, organizirane v National Coal Association. Kakšna so dejstva?
Lata 1984 je bilo preračunano, da'je sa vaaklh milijon ispo-stavljenih ur pri delu v rudnikih 1.59 smrtnega slučajs. Dejstvo je, da Z izjemo leta 1922 nI bik) tako veliko smrtnih slučajev od leta 1911 se». Torej je bilo leta 1924 za šest procentov več po-nesrečenj kakor prejšnja leta.
MrHâpoï&ié je lestvica, koliko rudarjev je bilo pobitih po rudnikih od leta 1910 aam.
Leta 1910 je bilo ubitih 2821 rudarjev, leta 1911 — 2,666, 1912 — 2,419, 1918 — 2,886, 1914 —¿,464, 1916 t- 2,269, 1918 — 2,226, 1917 — 2,696, 1918 —, 2,680, 1919 — 2,817, 1920 — 2,271, 1921 — 1,987, 1922 — 1979, 1928 — 2,468, 1924 — 2,881.
Od leta 1916 do 1920, ko Je bila rudarska unija na višku svojega vpliva, je bila mera po-nesrečenj v primeri s zaposlenostjo neprimerno msls, a leta 1922 do 19C4 Je še zelo poskoči-la. Na vsakih 10,000 rudarjev, ki so delali skozi vse leto, Je bilo ubitih 89 mož.
Do strašnih katastrof, kjer so nastale razstrelbe In požari vsled plina ali premogovega prahu, Je prišlo v letih 1922 do 1924 po rudnikih, kjer so uvajali odprto-delevniške metode. To je tudi povzročilo, da je bilo razmerje ubitih toliko večje.
Rudniški biro se v resnici prizadeva, da bi omejil število po-nesrečenj, toda slo Je, ker se noče prizadevati tam, kjer je največ vzrdkov. Zadnje leto je na primer določal, da so ponekod uporabljali samo dlnamlt, kateri ima kratke plamene, da ne vžge
naoioaanuraaje rovot, prihaja aa Aaglalkom
država kapi la obratuje premogovnike.
London, 10. febr--Državna
premogovna komisija, ki je proučila probleme premogovne industrije na Angleškem, priporoča v svojem poročilu, naj vlada kupi vse premogovnike in jih obratuje. Komisija pravi, da bo Anglije imela več koristi od nacionaliziranih rovov kot Ima danes. Premogovna Industrija ee naj dobro roorganisira. Vsi rovi, ki niso dpbičkoneeni, naj' opuste in rudarji se uposllje v dobrih rovih. Rudarji naj obdr-Še staro mezdo in delavnik. Vlada naj subveneljonira premogovne družbe, dokler se ne Isvrši prehod Iz privatnega v državno lastništvo.
norif jeva easv aa
Zgodba socialističnega poslance
aa Ogrskeau ki aa je pregrešil
proti dlktatarja Hortyju.
London. — (Poroda socialistična Interoacijonals). — Ns Ogrskem je bil pred krstkim obsojen socialistični poslanec Kari Payer. Budlmpeštansko sodišče ga je obsodilo na šestmesečno jščo, ker je insultiral guvernerja Hortyja. Poleg tega Je bil kaznovan s globo desetih milijonov kron ln Je izgubil svojo službo sa tri leta. Kar je pa najbolj snamenito, je, da mu je režim vzel vsaks politične pravice skozi tri leta. Vsrok te obsodbe, ka-
________ 4a|^lald j učiti
sa tri leta is političnega življenja, je bil govor, katerega Je I* mel socisllstični poslanec v Csongradu pri neki večerji pred demokratskim klubom. Kot poroča časopisje,' sa Je Psysr tako strašno. pregrešil s besedami:
"Drftavljsni Ogrske se dele v dve grupi. Ena grupa sestoji Iz bombovcev in njlb varuhov, ki opravičijo vsak svoj sločln ter smatrajo vsako goljufijo sa pa-trijotlčen čin. Ti ljudje Imajo pomiloščenje za neštete morilce. K tej prvi skupini spada tudi .časopisje, katero e hujsks-njem povečava nered. Druga skupina pa sestoji is vsega tls-čenega ljudstva."
Dasiravno Hortyjevo Ime ni bilo imenovano, kakor so tudi pričali vsi poklicani, Je sodnik dognal, da gotovi deli tega govor aso se tikali samo governor-Ja. Po takem tolmačenju Horty-jevega sodnlks, je psč jasno, da Horty prišteva med vse nepoštena elemente na Ogrskem.
STIESESUR JE IGNORIRAL
Nemška zbornica je lajavtk, da Ima Nemčija pravice slmpatl-siratl s nemškimi maaJAlaam! vsepovsod. Ttrelct apelirajo aa ligo narodov. Fašiatl odkrili "zaroto". Museollnl pridal novo tlrsdo.
1/ondon, 10. febr. — "DaJly Kxpress" je objavil vest Is Rl-ms, da je iUUJanskl poslanik v Nemčiji, grof Dl Roadsrl, v ta» rek svečer zapustil Berlin. Zakaj je bil poslanik poklican domov, ni znano.
Dunaj, 10. febr. — Tirolska pokrajlnsks zbornica je včeraj sprejela resolucijo, v kateri po* siva avstrijsko vlado, naj apelira na ligo narodov za protckcije Nemcev na Južnem Tlrolskeift.
Verona, Helija, 10. febr. — Tukaj poročajo, da so fašistov* ski miltčarji zaplenili UJno aa-logo orožja ln streliva bllsu L4-varone ne'južnem Tirolskem Iti aretirali 60 oseb. Fašistovske oblasti dolže Bavarsko, da ja aa* ložila tirolske Nemce s orožjem v svrho revolte. Zdaj je v teku splošna hišna prelsksva pri 0-sumljenih Nemcih,
Berlin, 10. febr. — Nemški parslment je včeraj (odgovoril Italiji, ne pa Mussolinlju. Zuaa-njl minister Stresemann ji m jal, da Mussolinljev govor sad* njo sobot* Je bil vulgarna art» gaaca ln navaden Izbruh ča, temelječ aa zmotah la na] nih domnevah ln ki na Javen shod liakor v mu on ne bo odi
„.¡plins ali prahu. Vzlie temu veli-	¿t
" kih katastrof ni bilo manj. Tako	™ ^ii^Tl ^
Je pokazal začeUk tekočegs le-li1^0'	J* UkoJ uv#dH
ta, kar vse priča, da so glavni ,™Vmtmor.ndumu so delavci te
pač pa njegove besede
ljudstvu Italije, ki mora biti govorno sa početje svoje vlada.
Stresemann Je v odločnih, ta* da mirnih In dostojnih nadaljeval, ds Je Italija paj obljubo, da bo čuvala nemške manjšine na jušnem rolskcm. Strah Italije, da ška manjšina v Alpah njene meje, je nesmisel. Ni Ja se drži mirovne pogodba, bi bila Nemčija danes članiea 11-ge narodov, bi takoj sahtevale* da liga objasni svoje stališče napram istirsnim narodnostnim msnjšinam. Mirovna pogodbs Je ustvarila ducat novih "AlsaelT v srcu Evrope in Nemčija ima moralno prsvlco slmpatislratl s Umi nemškimi Alsscijsml In m* vedeti vsama svetu, da sa godi krivica tlrolakim Nsmcem, ki šl* ve tamkaj še stoletja. Nemiija ne odobrsvs bojkots, toda še prid« bojkot, ga Je Italija aama krive.
Zbornica Je nato s veliko veČino — samo komunisti so gU-__sovall proti — sprejela daldara»
REPUBLIKA ECUADOR APE-1 f^^^J^JSt LIRA NAOREENA.
iv p i rui.vri relchstag odločno odklaaja aa-predsednika Ameriške delavske! j«»»ke*a ministrskega prMH-

razbile O», i prte delavnice
I rega Je uvedel poveljnik Idelfon-
, panje pri davčnem uradu radi ¡so Mendoea v Ouayaqulllu. M*n-— Senator Reed iz^Pennsylva-j prijateljstva z bogatimi davko-ldozs Je obtožil delavce, da so gs
~	" * *	afla
no pridržali svoje dinalovi izjavi zs pozneje.
Predsednika Coolidgs so vprs-šali kaj misli o kardinalov! izjavi, toda rekel ni nič.
Fr«KOsi Iščejo mk«	\
J hica^ m. - Mednarodna Undon. 10. fjbr -^v.ka pomoč je organizirala Jeruzatem-j.**™ jn ^•Jc za deljenje proete hrene ^ ne bo %ec o»» Rsvkarjem na polju antraciU. ^iin za^a bo sodelovaU s to-"^vnim odborom rudarske or-
Druffi suhaški voditelji nije nikakor ne verjame, da WWevalcl. Zopet se oglasi Nor- nameravali ubiti, kar pa Jej î/i»4»l?svoie mnenje o kar- mogli rudarji škodovati njegovi ¡^ Mht#vl ^^ ^^ u pretveza, da Je lehko udri
■reči v politiki. Dannadan PrWe|nJe dobodnlnskegs davka. Cou-s kako novo potezo proti dobre-iItnÄ mu pomaga pojasnjevati
f^acije ter zbira fonde in po-^^ine za vzdrževanje take 2*»n.zadja, Komunistični škof *WrB- kateri je predsednik or-JJJ1 'srjje, je sam prispeval fZoO
dobiti.
L sens mu _______ _______ .
mu koncu stavke zs rudarje. v#nko vg^oH tega objavljanja. Ki-oda so izvolili delavci kot evo-| UemokraUkl senatorji mencajo jega "prijatelja." kar pa mož jn gi nun^jejo z gospml na liozablja kakor tudi n* vidi, v vm|crijl. U včaaih se kateremu kakšnih skrbeh *ta senatorja^ixr^fti opazko. Ore se ra-rummins iz lowe in UnrwA iz ^ carine, demokreti poetanejo Wisconsina radi svojih stolčkov,! ilvahnajaž, pa zdpet obmolknejo ki se mogoče prekucneU pri pri rsspravl o davku na dedščine tošnjih volitvah.	z galerije se razleže smeh čas
— Slika iz zbornice.—Ne gs. nikar skega poročevalca, ki Jei Stockholm. 10. febr. — Nenaravno napisal odstavek o odstre- vedno huda zima Je obiskala njenju demokratov. Sploh je ftvedsko. V Aelvsbynu aa severi
nlka. Nemško ljudstvo šoti šivati v miru In sodelovanju s svojimi sosedi, ne bo si pa puetfle vzeti pravice simpstlj do manjšin svoje krvi, kjerkoli se te manjšine nahajajo.
10. febr. — Mussolini je včeraj naznanil, da odfovart Nemčiji danes v senatu.
Fašlstovski list "II Tevers"
n* poziva Nemčijo, naj se čuva tfea-
Urade delavskih listov in aretl-IHJ* in se ral 47 delevcev. Šestnajst da- dokler Je še čas. "Nemci hode ta*
tka vlade ne
densrjs zs nsdaljevsnje vo^ v
Siriji in
J?T^iboljlih Uojih. ki Jih J leriji ^iU časnikarska poroše-mir ^JfA«	veka in slediU debati. Oglasi
lavsklh voditeljev Je prisilil, da pen I na brennersk i fronti, ako so morali z izgnanstvo. Družine, se sdsj ne umaknejo , pila to Izgnancev so v najhujših stiskah. H*.
Mendosa je pač kakor vsi dlkta-! Ženeve, 10. febr Sir arie terjl podprt od aristokracije, da- Prummond, generslnl UJalk II-slrsvno armada sama še ni pri- g» narodov, Je sklical isredao znala njegove oblasti.	sejo sveU lige sa v petek, na
.	katero se bo svet posvetoval gU-
Hntfa sinu na Švedskem. |de vstopa NemčU» v ligo narodov.
naroČite si knjioo
"ta*m «masT
M> N orris s pobijanjem novih ¡precej špekulacije in dvorezno-davCnih predlog. Demokreti se sti esad temi ljudmi.
odstranijo Is dvorane. Oglasi ee	__
Con—m m na debelo r segal i ro-l AfHlrajf« Zê I roe veta I
koncu imajo preko 70 sto-pinj pod ničlo. Sneg je ponekod 88 čevljev visok. Prebivalci po deželi slino trpe vsled volkov.
Duhoven je Isgiatf.
Kansas City. No — Katoliški
župnik Fr. E. Hagedorn ja nil zadnjo soboto zvečer ne kom Polklja gs Išče.
2
—
PBOSVETA!
PROSVETAl
GLASILO 8LOV0MU NARODNE PODPORNI JEDNOTf
LAOTyiWA BLOVgjfK« Ji A BOON g PODPORNE
JAVKA
GOVORNICA
C«tM off Imor pa
M M Tratejo.
Mandatna: Sadlajaoa drftara (Ina* • Cbic»ir«> >	M
pol lata In $1.26 u tri WNMi Chicago In Ctearo |6A0 na Ute. $3J| M pol tote, ti M ga tri imncIi la ss tnoteaaamatra Ü.00.
^mi ■■ 11 mm a n i« »iMMMWMMWM|rpirrr-~~~-*TT
Naalav aa m. kar tan atlk s
"PROSVgTA",
W74I Sat LswaSala Arana* Cfciaas«.
HHÜ Mit I M^H
-THE
1 * * r Orgaa
Oiraod b/tke
ENLK
b/<to MmaU
IGHTENMJEfrJT'
N.tiM.1 Ml« hM
Adrertlsinff rat«» "n
Nat la aal Baaaftt Sodaty.
Subaariptiont United Stote» <«••pt raar; Chlcaso fS.M, and foraiffn coontrtaa
M K M HE* «i THE FEDBDRATED PEES8"
Datum v oklepaju a. pr. (Dac. 31-26) pala* vašega laaaa as peMl, 4a ?a» i« » tap dnavooi potakla aarelaiaa. Portal ta Jo prarateia, da aa raw aa uatavl Hat»
CENE IN DELAVStfE MEZDE.
Kapitalisti znižujejo delavske mezde na dvojen n^f-čin: Prvič, delavcem plačajo komaj eno tretjino ali dve petini kot mezdo od vrednosti pnodukta, ki so ga delavci izdelali, ako jih tudi sirovina z obratnimi stroški ne stane več kot eno desetino ali malo več. Drugič, povišajo ceno Življenskim potrebščinam navadno še enkrat teko visoko, kot so povišali mezdo.
Po končani vojni so kapitalisti vprizorili veliko propagando za odprto delavnico, t j. za odpravo delaiVskih strokovnih organizacij, za znižanje delavske mezd«, podaljšanje delavnega časa in poslabšanje delavnih razmer v tovarnah in podjetjih. Delavskih strolcovhih organizacij niso tako razbili, kot so si Želeli. Uspeh v tem oziru je bil majhen., Tudi delavnega časa niso mogli podaljšati na deset ur. Ali neka} jim je le posrečilo. Kaj? V splošnem so potisnili delavski življenski položaj nazaj, dasiravno so organizirani delavci še povišali svoje mezde.
Posebno dobro se je posrečilo kapitalistom; da je ostala draginja, ne da bi jim bilo treba povišati mezde neorganiziranim delavcem. - Iz tega dejstya se učimo, da dan danes delavci delajo veliko ceneje, kot so delali pred dvanajstimi leti, dasiravno so njih mezde višje, kot so bile pred izbruhom svetovne vojne. In te mezde so najmanj za eno tretjino nižje. 0 tem se delavci prepričajo, ko svoj zaslužek izpremene v življenske potrebščine, ki jih neobhodno potrebujejo.
To ni prvikrat da se je delavcem znižal zaslužek na ta način. Ko je izbruhnila državljanska vojna, so primanjkovali tudi delavci, ker so krepki delavcf odhajali v armado. To je povzročilo, da ni bilo brezposelnih delavcev ob času vojne. Vojna je pa stala denar. Pričeli so izdajati bankovce. Nihče ni vedel, kdo bo zmagal: severne države ali južne. Pričela je padati vrednost denarja. Nastale so dvojne cene, ki so se obračale po tem, če je kdo potrebščine plačal v zlatu ali papirju. Delavec je pa prejemal svojo mezdo v papirnatih bankovcih. Mezda je bila povišana, ali delavec je kupil s svojo mezdo manj življen-skih potrebščin, kot pred izbruhom državljanske vojne; Razlika v cenah je znesla 75 odstotkov. Povišanje mezde po imenu je sieveda bilo veliko ^ižje.
Položaj delavcev je bil tako žalosten, da so se moral ti organizirati, ako so hoteli izboljšati svoje življenske razmere. 2e v onih časih so bili delavci primorani se bojevati za povišanje mezde. Zmagovali so, ker ni bilo brezposelnih delavcev, a položaj je bil slabejl kot pred državljansko vojno.
Isto razmerje med mezdami in cenami za življenske potrebščine najdemo tudi dandanes. Poleg tega imamo pa le lepo število delavcev brez dela. Na stavki je na o\»h	pdk£
Glasovi članov S. N. P. J. in čitateljov "Preavete".
Yukon, Pa. — Redko se kdo oglasi iz te rudarske naselbine. Po neunijskih rudnikih naše naselbine delamo s polno paro. Tudi se delo lshko dobi. Zaslutimo pa malo, tako da ne zadostuje za vsakdanje potrebščine tistim, ki imajo velike družine. Zasluti se od enega do štirih dolarjaV za deseturno delo. Premog ni težak. V voziček ga gre po dve toni. a ko pride na tehtnico, je še lažji, ker vsaj zapišejo tedaj samo e-no tonp ali še manj. Kjer premog tehtajo, ni dovoljeno nikomur, da bi šel gledat. V slučaju, če ravno kdo izgubi cel voziček premogom,- mora iti na urad vprašat klerka, dočim je tisti, ki tehta, zaklenjen in ne sme nikdo videti njegovega zapisovanja. Tako se nazadnje zgodi, da tisti, ki kopljemo in nakladamo premog, ne zaslutimo več kakor smo pred v6jno in moramo še plačevati smodnik ter druge stvari ?d družbe po visoki ceni. Kar sami hočejo, vzamejo, saj imajo denar. Bosaov pa imamo polovico preveč. Zjutraj začnejo hoditi noter, pa vsak pride a svojim reportom pove, da moramo nakladati velike vozičke. Drugi bos» pride očitat, da imaš umazan premog ter da mu je (bilo naročeno, da ti pove; da greš omov. Pride preddelavec in izjavi, da ne morejo prodati pre moga. Kopljemo ga pa zastonj. Seveda, premogarjev je preveč, pravijo taki, ki ne razumejo ali so pa duševno bolni.
Boss tudi živi pod pritiskom razmer. Misli si, da mora šikanirati ljudi, kajti če tega ne bo sam vršil, bodo drugI. Kes nas prihaja pri sedanjem delavniku in novo uvajani tehniki preveč. Spodrlvajo nas stroji, kjer je bilo včaaih dvajset delavcev,, jih je danes samo še pet. Zato raste nezaposlenost. Današnji kapitalistični sistem tudi skrbi, da je vedno armada brezposelni^ delavcev, ker na ta način je mogoče toliko krutejše jih izrabiti.
Delavcem ja treba, da as, t udi politično organiziramo. V vsaki naselbini bi morali imeti politič-po postojanko, da se vadimo politiki in ko pride do volitev, da ne bomo vedno volili za stare po-Utičarje, ki zastopajo v kongresu le interese bogatinov.
Slovenci imamo delavska ^J sopisa Prosveto in Proletarca. Ta dVa lista nam odpirata oči. da vemo kako ravnati, da bomo dobili vsaj košček pravice. Nekateri rojaki berejo tudi angleške liste, a večinoma samo kapital! stične, ki so proti delavskim in teresom. Ali ni to narobe svet! Proletarec jim je pa prehud liet zato ee ga tu boje. V angleškem jeziku imamo tudi llete, kateri zastopajo delavske interese. Tak je na primer 'Te New York Loader", "Milwaukee Leader", ki ga urejuje a. Berger, in "American Appeal" v Chicagu urejuje Evgen Debs. Se več takih socialističnih lietov je, ki zastopajo interese industrijskih delavcev in farmarjev.
Pravijo nekateri, da si ne moremo pomagati. Lahko si poma-volilnim listkom ali z gla-
premogovniških^ poljih do 170,000 rudarjev. Kadar ni stavke, vseeno počiva skoraj ena tretjina rudarjev. Nekakšno pred tridesetimi leti, ko se je ameriška industrija pričela hipno razvijati na debelo, so kapitalisti potrebovali rudarje, da so spravili na svitlo premog, ki so ga potrebovali za razvoj jeklarske in železarske industrije in drugih, ki so bile tudi še v povojih. Takrat so pošiljali svoje agente v Evropo nabirat rudarje. Ti so obljubili rudarjem zlate gradove, da so jih spravili v Ameriko. Danes so industrije precej dobro razvite, parno silo nadomeščata vodna in električna. Naravno olje in koks nadomeščata premog kot kurivo. To povzroča, da ne rabijo toliko premoga, kot v časih silnega industrijskega ras-voja. Posledica tega je zopet, da Je vedno veliko rudarjev brez dela.
Tudi v tekstilni in drugih industrijah je vedno velika brezposelna armada v rezervi.
VzprlČo takih razmer morajo delavci zahtevati znižanje delavnika, ako hočejo doseči v primeri s nesnosno draginjo tudi primerne mezde. Dokler velika brezpoaelna aimada ponuja zaman svojo delavno moč na prodaj, je nt mogoče izvojovati povišanje mezde.
Ameriški delavci ne morejo privoliti, da ostane življenski položaj tak. kakeršen je, ali da se celo še zniža.
greenih volitvah, ponekod pa tudi pri governerskih. Bilo bi res
dobro, ako bi v kongres poslal vsaj deset ducatov socialističnih poslancev, ne "delavskih prijateljev". Potem bi si delavci le kaj izboljšali svoj pološaj.
Tu se je širile govorica, da po Kuličevf zmagi čez dve leti bo po trgovinah vse poceni. Dve leti sicer še nista potekli po njegov zmagi, ampak draginja je šla svojo pot naprej, tako da krompir atane le po tri dolarje In pol, moka za kruh pa Šest dolarjev la sto funtov. Tako gredo gor tudi cene drugih potrebščin.
Dokler bo vladal kapitalistični sistem, bo draginja vedno večja, plače pa male
(Opomba uredništva. — Arbi-trafta je rassodišče. Sporni stranki. to jo podjetniki in delavci, izvolita vsaka enako število evo-jih zastopnikov, kateri zastopniki pa sopet izvolijo svojega predsedateija. TI zastopniki skupaj potem glasujejo, kako ee reši spor. kar pa največkrat odloči To Predaedatelj. ker v spornih
enako moč-
Farrel, Pa. —Po dolgem molčanju se moram" zopet oglasiti. Radi dela se ne morem pritožiti, ker ga imamo dovolj, plača je pa bolj pičla. No, pa saj smo na-, vajeni, da vprašamo za delo, ne pa za plačo. Na plačilni dan se malo popraskamo in si na tihem mislimo: Ah, tako trdo sem delal, pa sem tole dobil. No, pa so še dobri gospodje, ki toliko da-o, saj sem jih vprašal za delo, ne za plačo. Moramo ke zadovo-iti.
Veste, še toliko so dobri gospodje, da nam še zrpčunajo, koliko na leto* zaslutimo. Koncem leta dajo k čeku listek s številkami letnega zaslužka. Tako nam nI treba "beliti si glav in računati. Če bi komu kaj preoster
0,	je treba pa "inkom teks" plačati, ako hočemo pošteno živeti. Za druge domače potrebščine ee ne vpraša, če imaš ali ne. Človek dela in gara celo leto, a ko mine eto, ni drugega kot žuljava roka in leto amo starejši, a izgledamo pa 10 let starejši. Da po-čteno izhajamo, si moramo na vseh straneh pritrgati. Za kaj boljšega še misliti ne smemo. Kdaj bo drugače, je uganka.
ftial sem dopis v št. 2, da vsi narodi tukaj imajo svoje čerkve, samo Kitajci in Slovenci še ne Tistega pa ni omenil, da li smo take napredni ali tako nazadnjaški. Ge smo sami tako napredni, ni Jfcmisliti na boljše, kajti smo predaleč od drugih, a če emo pa ta]ce nazadnjaški, jih tudi ne bo? mo došli; tako bomo ostali še naprej in garali, dokler bodo hotel i^rugi.
Izobraženo delavstvo se raj še peča .z vero, nego da bi učilo delavstvo sloge. Ako bomo šli teko naprej, bo treba še čakati boljših delavskih pravic. Opustiti je treba, osebnosti. Pustimo vsakemu prepričanje in svobodo, delajmo pa vsi složno in bomo pre' kaj dosegli. Cerkvenim gospodom P* tudi ni treba prste vti kati vmes, kadar se gre delavec borit za boljši obstanek.
Leto 1926 nam je slabo pokazalo. Društvo "Slovenec" št. 262 S. VL P. J. ima vedno več bolnikov. Enega smo poslalo v sanato-. rij, eden nam je pa umrl, namreč tukaj dobro znani Frank Mavec.
1.	januarja je zbolel, 2. jan. smo ga peljali v bolnišnico, 9. jan. pa iz bolnišnice mrtvega, ker je podlegel za pluČnico. Star je bil 80 let. doma iz Iga. Pred 18 leti je prišel iz domovine, kjer je zapustil mater, tu v Ameriki pa brata. Mati mu je rekla: Pojdi v Ameriko, sin, da si kaj pomagaš in tudi mene ne smeš pozabiti. Zastonj je mati čakala pomoči od sina. Ko je sem prišel, je biLetar 17 let. Skozi 18 let tu je Še precej pridno delal, toda udal se je pijači in tako pozabil na obljube revni materi v domovini* le včasi so ga dobri ljudje nagovorili, da je dal kak dolar v pismo za mater, toda bil je redek, dasi je zaslužil precej dobro.; Ko je prišel plačilni dan, je bilo komaj zadosti, največkrat je pa «e dolžan ostal, dasi ga je večkrat kdo opozoril, naj manj pije ln bolj pazi na denar, da bo Imel za slučaj bolezni, za kar se pa zmenil. Ko sem se z njim peljal v bolnišnico, mi je rekel: Ta prokleta pijača mi je dala, da ne vem, če bom ozdravil. Pritrdil Sem mu, da vsaka bolezen i-ma vzrok, njegov pa, ker je preveč pil. Tako je bil v devetih dneh zdrav in mrtev. Za društvo pe tudi ni dosti brigal, tako če bi drugI ljudje ne plačevali sanj mesečnine, bi bil Že zdav-naj ob društvo in bi morali ko-lektati milodare, da bi ga spro-veli kot človeka v zemljo. Zavarovan je bil za $250 zmrtnine, tako da je komaj zadostovalo, ds so se pokrili pogrebni stroški; bilo je sicer vse najceneje. Vseeno lepo. Društvo mu je podarilo lep venec na rakov in tudi mladina, fantje in dekleta so nabrali proste prispevke, da so kupili lep šopek v slovo. Družina Tro-jar mu je podarili lep šopek, pri kateri je bil večinoma na hrani. Člani so ga spremili aa miro-dvor, kar je bilo Vse najlepšem redu. Predsednik je imel lep govor, med katerim je opozarjal tudi goepodarje. ki Imajo koga na stanovanju (n hrani, da je njih dolžnost, da spravijo vsakega stanovalca v društvo, ako no-
Dol a pfohlbicijo! Bostonski kardinal O'Cooneil je ožigosal prohibkijo. Rekel je, la katoliška cerkev priporoča in prostovoljno abstinenco, ob-eoja pa prisilno prohibicijo. V tej zadevi se popolnoma strinjam njim.
•	a a
Predpustni karneval v Rimu.
Ceaar Mussolini se je zopet
napihnil po žabje in zapretil Nemčiji z vojno. Dejal je, da tirolski Nemci niso Nemci, tem več germanizirani Italijani, ki se imajb spraviti pod krilo matere Italije. Kaj če kdo pogledal v rodovnik Mussolinija ln našel, da diktator ni Italijan, pač pa latiniziran kanibal, Čigar očetje so ee pritepli v Italijo še predno je legendarna volkulja dojila utemeljitelja "večnega
mesta" ob Tiberi 1
•	a a
Dober kandidat
Citatelj iz San Francisca mi je poslal izrezek iz "San Francisco Daily News" s sliko nekega Petra Cassidyja v Los Angele-su, ki. je na glasu kot najbolj varčen človek v Ameriki. Mož potroši samo 50c na teden za hrano, stanovanje in obleko. Moje skromno mnenje je, da bi ta človek moral biti čikaškU mestni blagajnik ...
Protiatrah v Montani.
Dragi Žarkomet! Dotični prijatelj, ki je poroČhl o strahu v Montani, je najbrž vzel mero po sebi. Ker je on velik, je bil tudi strah velik. Lepa mu hvala, ker poroča, da "strah" najrajši hodi okoli tistih, ki se boje za svoje boljše polovice. Tega prej nismo znale, zato nas prav veseli, da se naši možički boje za nas. On se vsekakor ne boji za svojo . . . Slovenska soseda italijfcnske
družine, Klein. Mont.
•	a a
Nova ameriška valuta.
Dnevne vesti o tatvinah pričajo, da tatovi dandanes najrajši kradejo, alkoholične pijače. Kadar pridejo v bogato hišo, najprej pogledajo, kje je "mokra roba" iz predsuhih časov. Zlasti staro, pristno žganje je postalo dragocena rariteta, ki kmalu nadkrili suho zlato. Sčasoma dobimo še alkoholno valuto.
...... ...... i'*
domovine iz vasi Raplevo, Struge. Brab moje soproge, bivši A-merikanec John Francel, je šel dne 4. jan. v gozd podirat bukve. Napol spodžagana bukev se je včehnila štiri metre na dolgo in padla njemu na noge. Zdrobilo mu'je nogo od kolena do stopala. Nesreča se je zgodila ob 4. popoldne, ob 7. zvečer so ga šele prenesli domov. Ker so mu šele za prvo silo doma nogo preveza-li, je izgubil do tega časa že dosti krvi. Peljali so ga v bolnišnico v Ljubljano drujfo jutro ob 6. z vlakom. Zdravniki so ga takoj vzeli na operacijo, ker mu je že poprej dosti krve odteklo, so mu dali 2 litra umetne krvi. Zdravnik je rekel, če ho do 6. zvečer ostal pri življenju, potem bo dobro. Do 6. zvečer je bil oče pri njem, potqm se je pa podal z vlakom domov. Ob 7. je pa umrl. .Dobri brat je bil močne postave in priljubljen vsem, priden, star 27 let, oženjen 4 leta. Zapušča ženo z otrokom, očeta, mater, brata ln sestro doma, v Ameriki pa sestri in brata v Pueblu, Colo. Pokopali so ga v Ljubljani, kjer je stal pogreb 5200 K. Ce bi ga bili vzeli domov, bi stalo 20,000 K. Dragi brat nam bo ostal v spominu. Lahka mu bodi zemlja.
Naj Še opišem nekoliko o Far-rellu in Sharonu, ker nekateri godrnjajo, zakaj pišemo o Farrel -lu, živimo pa v Sharonu. Ros
Ali bi ne bilo imenitno, če bi kdo rekel: "Za tono premoga sem plačal en kvor*? Za sveto mašo» računajo gaspud župnik dva štamprla!"
a a a
Nove kaprice is Montaae. Cenjeni K. T. B.! Med Ribnico in Roundupom sta se izgubili dve steklenici ruma. Kdor ju zavoha, naj pošlje F. O. B. (full of booze). Ta roba bi prav prišla, ker mislimo prirediti ribniško party, «oba je ribniška kljub te mu, da ni suha.—» J. ■
a a a
Trank in preroki".
Kdo je prerok? Ako se jaz in Trunk postaviva pred staro drevo in mu rečem: "Cujte, g. Trunk, tole drevo prav gotovo pade nekega dne in zgnije, če ga kdo prej ne pbeeka" — ali sem prerok? Trunk pravi, da sem. On, ki se posmehuje brezkonč noeti naravnih sil, veruje v večno življenje dreves . . .'v večno življenje kristjanske vere. Znanost je odkrila, da so vsi verski sistemi s krščanskim vred produkt barbarskega človeštva; vsi so se razvili in vsi izginejo s sveta tako gotovo ka-' kor so izginili nešteti pragozd i, reke, morja, mesta in narodi. Kakor hitro bodo vere nepotrebne za ustrahovanje in izkoriščanje mase, umrejo naravne smrti. Ti ni prerokovanje kakor ni prerokovanje, če povem g. Trunku, da bo enkrat umrl, dasi mu želim še dolgo življenje.
Last, but not least, nekaj sem le priprerokoval. Ob novem letu sem zapisal v šali, da mi g. Tnmk posveti vsak mesec tri kolone. Za januar in februar sem uganil.
a a a
V Bog in svoboda.
Ko sem šel v Ameriko v letu 1898, mi je bilo 17 let. £dino priporočilo, ki mi ga je dala mati, je bilo: "Jože, ne pozabi na boga". Kmalu sem spoznal, da edjqi bog v Ameriki je Dolar — in ta je pozabil name in na tisoče nas drugih. Slišal sem tudi že prvo leto mojega bivanja v Ameriki veliko govoriti o fvobo* di. Nekoč sem vprašal prijatelja': ^m Stif, kaj je to res fraj lamthrt" — "Sur je iraj kon-tra", mi je odgovoril, "če nimaš čevljev, lahko boa hodiš".-Jos. Gorišek, Oglesby, 111.
K. T. B.
dali in z mesecem aprilom pričeli delati novega, večjega. Postavili ga bomo v Sharonu, to je en blok višje od tega sedaj. I-mamo dovoljenje in zemljo, katera je kupljena iz profita. 135 delnic je prodanih po $100. Dom bo moderno zgrajen in bo odgovarjal vsaj sedaj potrebi naselbin Sharon, Farrell in Whitland. Seveda moramo biti tudi mi delničarji, s#j so TiMjki delničarji te na Cirardu, Warrenu. Bessemer-ju, pa bi tu bližnji ne bili. Kdor pa še ni, pa tudi ne bo pozabil in se zavedel, da če kupi delnico, da pomaga slovenskemu narodu do boljše izobrazbe in da se bo mladina pridržala doma, da se zabava v svojem domu. Odbor je izvoljen, ki bo obiskal tu in vse bližnje naselbine ter pobiral denar na delnice. Vsi, ki ste malo zaostali s plačevanjem na delnice, zopet pričnite. Kdor ni delničar, naj postane. Slučajno bi morda kdo želel delnico, pa ga nam ni mogoče obiskati in obvestiti. Tak je najlepše naprošen, da mi piše in mu radevolje dam vse pojasnilo glede doma in delnic.
Sedaj zborujemo vsako nedeljo, glavna seja je pa 1. nedeljo v mesecu, kamor so vabljeni vsi člani, kajti precej stvari je na dnevnem redu, ki jih je treba rešiti.
Naznanim tudi, da letoa bomo imeli veoelicc vsakih 14 dni, do-smo v Sharonu, ali do Fairella klor ne bo dom dodelan. V domu.
kamor ste tudi vabljeni mladi in stari, od daleč in blizu.
Pozdravi — Anten Valeatln čič, 1069 Sherman ave., Sharon, Pa.
Imamo samo korak. To je do dtne ulice, ki dda mejo. Daai v Farrellu delamo, da is Farrel-la dobimo vse potrebno, da imamo tu društvo št 262 S. N. P. J., kamor vsi gorančani spadamo, da Imamo mali slovenski dom, kjer emo tudi delničarji, čemu bi po-
Milwaakee, Wie. — Poživljam dotično osebo, ki mi je la West tem zaničevali Farrell? Do da- Frenkforta. Dl.. pisala pismo, da
se podplle, da bom kom imam opravka. Oglasi naj se, če eem mu kaj ala^ega napravila, ampak naj tudi pove
dc jstvo logično sili ameriške delavoe, da se organizirajo'vah ,u *** ,trwikl - ne z vsemi legalnimi sredstvi bojujejo za izboljšanje ^ ^l^i ¿T.^
in
svojega položaja.
Iti Še vsakzat opeharjeni.)
nee smo Še dosti dobro In složno napredovali. Smo v sredini na hribčku, oni pa v stari naset-
binl na drugem koncu kot dola j- ________ ______ _ r
če iti, da mu odpovejo hrano ln j tej« M eni strani in Whltland svoje ime, potem eem pri volj« stanovanje^S tem bi «e ree izog-1 drugi strani. Od nas na oba I poravnati, če je kaj rfahcfa od nlli neljubega kolektanje. Dragi, kt^aja slovenske naselbine je pol moje strani.	"I
SETiE^ ^	minut. Smo skupaj, pa! nič dokazati
hladni zemlji. Materi v domovi- m j bo dok) v Sharonu ali Far
ni pa eoftalje.	rellu. Garati je treba. V Farrel- 288 National
—Ravno sem dobil poročilo is lu bomo mali slovenski dom pro- j Wla.
ja ravno taka čednost kot laž. — Anfsša Brmct
Ave., Milwaukee.
ČETRTEK, n. FEBRUARJA L ^^JU. - JL-
X j^hLapL mIÉ
{hi staviarja mva T\ zarsd .strata jt
|VA ŽRTEV KAPITALISTIČNE trdosrčnostl
ItUvci ne zapustimo svojih to-m varišev — rudarjev!
iz
Ckkago, I1L — Brzojavke
fjlkegbarra, Pa., ao jih pri-Si velik i dnevniki, pripovedu-uo, da se izprtf rudarji na pota trdega premoga nahajajo v Jikem pomanjkanju in da ae j,za to pomanjkanje in bedo, ki se naselili med njimi, Ae le fevedelo, ko je umrla mra. Harmon, žena stavkujočega ru-irja v Ashland«. Pomočnik mr-jgkega oglednika Sener je rekel, da je prepričan, da je žena pri« zaradi stradanja. Njen soprog ja sapuatil Ash-
K, da dobi delo v kateri drugi atriji. Sener pripoveduje, da | njena hrana obatala v tem, ir je dobila is kuhinje, ki je flg ustanovljena, da ae ia nje ■II juha najpotrebnejšim rudarji in njih družinam. Ampak ivica je še to, kar je tam predi, dala svojim otrokom, iz-nd katerih je bil najmanjši ir pet mesecev.
Jame v stavkovnem okraju ae ¿ajajo v slabem stanju. Do-ijajo se podsutbe, stropi padajo doli in hoja po hodnikih in rib postaja nevarna. Število idnih družin med stavkujočimi idarji se množi
Veliki kapitalistični dnevniki 10 priobčili takih vesti, ker i-|jo usmiljenje do stavkajočih ferjev in njih družin, ampak to, da širijo brezupnost med idarji in njih družinami, upali, da se rudarji čimpreje uda-in sprejmejo pogoje lastnikov limogovnikov. Da je to resni-, potrdi izjava Johna L. Le\Ji~ i predsednika rudarske orga-tacije U. M. W. Lewis se je sil v to mesto, da se tukaj u-. movi glavni stan, iz katerega
P Ide križem stavkovnega polja riztolmači položaj. Preden je Del na govorniško turo, je izvit, da so poročila o solidarno-i rudarjev na stavkovnem po* I zelo ugodna.
Premogovniški podjetniki sku-ifo s propagando ustvariti ne-dovoljnost med rudarji, ki so i podjetniki izprli, proti vodi-djem stavke, ali ta propaganda i bo imela uspeha. Ravno tako I popolnoma napačna vest, da >podjetniki za konferenco v plkesbarru. Zato vest ni nsj-snjše podlage. To so bile govo-te, s katerimi mislijo premo-"miki podjetniki nafarbati wnost, da ao oni aa spravo, ru-šrji pa za nadaljevanja boja. f Položaj na ataVkovnem polju Mak, da hočejo premogovniški pdjetniki za vsako ceno uničiti Narsko organizacijo in vpreči M«rje v stari suženjski jarem. Delavci! Tovariši 1 Premogov-I Podjetniki ne bodo nikdar ?li svojega namena, ako deti store svojo dolžnost in podajo svoje tovariše na premo-jjniskem polju, da ae jim ne bo *ba Podati zaradi stradanja a žen in otrok. Delavski dru-oče vidi najtežje, če so »lovi otroci lačni. Ako bi jih •ffl nasititi s svojo lastno krv-^bi to izvršil. Ako se delsvci ■jo, tedaj to store, ker ne mo-)o več gledati svojih strsdsjo-\ žena.
Hary flarringtonbvs je padla * žrtev kapitalističnega sisje-J- Pre ponosna je bila kot žena ™ca, da bi kot delavaka žena svojo bedo na tvon in ®Wila, ker je mialila, da so »i otroci In žene in otroci dru-» «Uvkarjev še bolj potrebni ¡Pore, kot jo je bila ona. Taki JoduSni značaji se najdejo le onimi, ki se zavedajo, da so in izkoriščani od kapita-'n se zaradi tega bojujejo
[«pravo moderne meidne suž-
nti.
TovariSj, delavci, take žrtve jo več paati v tem boju. ne bijejo tega boja le •mpak za vse delavce. Po-o tovariši, delavci, v avoje J*»J 'iarujmo vsak po svoji 7^na nobenega aUvkarja
k^'* v* umreti zaradi poele-■J Hf> nastale valed strads-«"očna želja mora bl-«Prti rudarji na polju trde-mehkega premoga morajo P*** To pa lahko dosežemo, podpiramo, dokler ne
*	Premogovniki podjetniki
•	u<**rjeni na njih denarni
PROSVITA
mošnji; * Wo veseli, ako se
T1	dela
Zmaga rudarjev je odvisna le od moralne in materijalne podpore vseh industrijskih deUvžTfc! to ne odlašajmo s podporo, am-P»k prispevajmo k zmagi vsak PO svoji moči!

deuvske novioe
Trdovratni podjetniki izsilili stavko krznar jev.
New York.-Unija krznarjev je izdala referendum radi stav-' v kftterem je glasovalo 6702 za stayko, 629 pa proti. Bil j, takoj izbran stavkovni .odbor k se je posvetoval z zastopniki pod jetnikov. Zahteve krznarjev ao 40 ur dela na teden, 32 ur delf na teden v slabši sezoni, enaki razdelitev dela skozi vse leto, za varovanje proti brezposelnosti kaznovanje podjetnika, ki prelo mi pogodbo, 25% povišanje mez de kakor še druge manj važne zahteve. Podjetniki zahtevan-niso ugodili in so na ta način iz silili štrajk.
Korespondenčni tečaji med delavci.
New York.—Izobraževanje de iavcev je resna naloga unij. Tc izobraževanje pospešujejo tudi f korešpondenco, zlasti pa z dopi sovanjem, ki se je začelo vršit v mesečniku Labor Student. Pc mnenju ravnatelja Randove so cialne šole Lewisa ta delavska izobrazba ne sme služiti same posameznikom, temveč da služijc kot izobraženci boljšemu razvoji; delavskega gibanja, in sicer nc političnem, industrijskem, za-družnem ali izobraževalnem po-ju, da bo delavstvo v stanu borili se proti silam reakcije in plu-tokracije. Lewis je znan kofao-eialistični organizator po Novi Angliji, kjer je bil aktiven med La Follettovo kampanjo. Prej je podučeval na filadelfijskem delavskem kolegiju.
Delavci pri New York Central dajo $100,000 rudarjem.
New York.—Strokovna delavska zbornica New York Central je dvignila sklad $100,000, s katerim pomaga stavkajočim rudarjem na polju antracita. Četrtina te vsote je bila že odposlana na Ameriško delavsko federacijo kot nujna pomoč. Organizirani godci v New Yorku so dali tisoč dolarjev, gledališčni igralci $1000, neki lokal tesarjev $1200, krojači ženskih oblek pa $8000. .
Stavka za priboritev unije.
Newark, N. J.—Tu se bije hud boj za unijo, v katerem je nad 3,000 delavcev iz tovarne za obleke. Delavci zahtevajo unijo in ae pridružujejo organizaciji kro-jačev. Tretjina podjetnikov je ugodila delavcem že prvi dan stsvke. »	.
IZ HUMORJA
Jubilejna številka ob 50-letni-ci "Edinosti" je bils mahoma razprodana. Pripravlja se posebno izdanje jubilejne številke na finejšem papirju v formatu ilustrovanih listov a članki, ki so izostali iz jubilejne številke. Posebno izdanje pride v prodajo še ta teden.
Na Opčinah so pokopali gospodično Lucijo Furlanovo, uradnico pri "Singerju" v Trstu. -Na Greti je umrl Anton Fer-luga, znan kot dober pevec. V Komnu na Krasu je umrl trgovec Jakob Span.
Italijanska ceitev. — V Istri je vedno več italijsnskih duhovnikov, med njimi taki, ki ne razumejo domačega jezika čisto nič. Fsšisti zshtevsjo, ds mors biti v cerkvi povsodi vse izključno italijansko. Vsi državni in občinski uradi imajo biti italijanski, tako tudi vse piaarne a e-nako mor. zakraljevati ščina tudi po župniščih in cerkvah. Kdor ae hoče poslužit ka-kega urada ali cerkve, naj ve, dlje Um vse italijansko. Pri* čl naj ae torej Italijanskega je-
- - ¡r jsrrtz
Kak» si zaaishMlki mirttt 04 *M<I 9newt w
—«	! sa bo lahko skril • svojo salogo
mislilo km» t«a»s na samotnem kraju! Ne bo videl ,W	1VW1 strašnih morij in pobojev.
I mot ~T7	! Sti* in trideset dni'pred trte-
kn^f f r Je bi,° bo»*to njem temne «vezde, apokallptič-kometov ah repatic. Število o- ne pefcasti, in našega solnca, bp ' kl 60 Jm opazili zveadoslov- črna tvesda fte drvAlu rfn Junttr.
traje v Istre prihajajo poroči^ kako so za božične praznike in nivo leto po-številn H jrkvsh Italijanski duhovniki odpravH hrvatsko in slovenskoj¡atja. on ao «ovorfli v cerkvi samo lUH-jansko. Ljudstvo je globoko u-Žaljeno. Doslej
bo odslej, za to ^o ^fovarj. li italijanski duhovniki In M-stovski režim. Cerkve se še prez-
ai jo • • •
opazili zveadoalov-J, ni nič manjše kakor dvanajst.
ie sto let jih ni bilo toliko.
, Marsikdo se spominja velikega Hslleyjevega komeU, ki je maja meseca 1910 letel mimo naše semlje. Nekateri zvezdoalovci so takrat dajali, da obstoja mož -»ost, da trči v zemljo in da bo tako za nas uboge Zemljane konec sveta. Toda jedro te repati-* je k sreči letelo daleč mirne «emlje. Se repatičin rep naa ni >smegnil.
Sicer pa stvar ni nevarna, kajti rep take po vsemirju pohajku-ioče zvezde sestoji iz tako razredčenih plinov, da jih pri prehodu skozi nje ni mogoče opn-aiti. '
Drugače bi bilo seveda, če bi telo kometa samo, takozvano je-iro, zadelo ob našo zemljo. Nastala bi strahovita kataatrofa, ki bi pa bila omejena aamo na ono stran zemeljske oble, kamor )i zadel komet. Zemlja je tako težka in solidna, da je v stanu zdržati tudi tak sunek. Skodli bi i sicer, a razbil je ne bi.
Domneva se, da se je tak slu-Saj v zgodovini Človeštva že en* krat zgodil: komet, ali druga manjša zvezda je trčila ob našo zemljo na ozemlju, kjer se je nahajala velika celina Atlantida n kjer sedaj leži globoka razpoka, ki jo pokriva Atlantaki ocean. Stari grški piestelji pripovedujejo, ds je strsšen potres uničil to bogato deželo kar na mah, da jo je zalilo morje in da je mnogo mesecev ležala nad tem morjem črna sopara. Menda so bile to kosmične megle, ki jih ja zvezds, ki tam zadela ob semljo, sli pa letela tik mimo nje, vlek* seboj. Isto pripovedujejo o Atlantidi kameniti spomeniki v Mehiki.
Da dve zvezdi trčita druga ob drugo, niti ni tako redko. Zves-doslovci so večkrat opazili take slučaje: naenkrat zažari,na nebu nova zvesda. To je samo nun goče, ako dve zvezdi trčita. Radi silnega udarca nastane taka vročina, da nova zvezda, kl nastane iz obeh starih, prične žareti v svetli luči.	«
Nikakor ni izključeno, da naša zemlja prej ali slej ne aadene ob kako drugo zvezdo.
In tako bi konec sveta vsaj v svojem zsčetku odgovarjal pro-rokovanju svetega pisms, ki pravi:
"Znamenja se bodo prikazala na nebu in moči nebeške se bodo gibsle..•
Francoski sbbe Moreux, kl ja napisal že cel kup izredno zanimivih popularno - znanstvenih knjig, nam je v svojem zadnjem delu Les Enigmes de la Science (Skrivnosti znanosti) naslikal, kako bi se videlo približevanja konca svets:
Neko noč zapazi svesdoslovec ns svetlem zvezdnatem nebu temno točko, JM Prej še nikoli ni bila tam. Opazovati to temno, bližajočo se zvezdo Je šele mogoče, ko meri njen primer približno eno minuto in trinajst sekund, to se pravi toliko kakor glava bucike. Nekaj dni pozneje bi premer Že narastel na eno minuto trideset sekund.
Tedaj bi svezdoalovec vedel s matematično natančnoatjo, da bo konec sveta točno v tristo štiri in štiridesetih dneh. A nihče izmed ljudi o tem še ne bi bil obveščen.
Tri mesece po prvem opazovanju temne zvezde v teleskopu pa U ne bi bilo več mogoče stvar skrivati občinstvu. Crnm zvesda bi bila že vidna prostarflu očeau. Dosegla bi svetovni prostor, po ksterem se krets planet Neptun.
Od tega trenutka naprej bi ae zemlja ne vrtela več pravilno. Dolgost dni in noči ne bi več odgovarjale času, ki bi ga kazala nJl*e ura. Zvezdoslovcetn bi bilo tako onemogočeno vsako računanje.
Človeštva bi ae začela polašča-ti blaznost. Verniki bi oblagali cerkve in avetišča. Razuzdane! bi se spravljali k svojim radnjtm orgijam. Val ozlrl bi padli. LJud-le ne bi več apoštovall nobene lastnine. Vse delo bi.Wlo uatav
IJeno.	. .
To je drugi del prerokovanja:
In narodi se bodo morili mfd seboj...
Oni, kl al niso o pra
nakopičili živeža, bodo začeli a-
črna iveada fte došla do Jupitra Urana in Neptuna bo že prej potegnila nase... Izgledala bo tako velika kakor tretjina lune. Videla se nam bo kakor nova luna na našem nebu. 8vetlobo bo dobivala od našega solnca. Tu In tam pa bo vstajal is te nove zvesde ogenj, ki bo skosi razpoke, nastale aa njeni akorji bru hal m dan. y
Maj bo naše aatnoe aamo izgubilo svoje ravnotežja, is njega se bodo pričele dvigsti protube-ranoa, dolgi ognjeni jasikl, ki bodo lisali planet Merkur. Na na* ši zemlji bo nastajala vedno strašnejša vročina. Ozračje bo prenaalčena s elektriko. Neprestano bo strahovito treskalo...
In tu prida konec; nova zvesda ae zdrufti v gigantičnem u-darcu s solncem; nastane strahovit* vročina, ki napolni vas osokič je...
Toda tega zadnji naši potomci še ne bodo vaš dotiveli, končani bodo fte nekaj dni prej. ,
Na nekem planetu osvaadja Vege bo pa kak sveadoslovec morda zabeležil sledeča:
Solttce (svesds šeste velikosti), ki se je približevalo našemu oavesdju, ja naenkrat pričalo nenavadno močno svetiti. Nova zvezda je spremenila svojo smer in hiti sedaj proti Križu juge" In novine na oni tvesdl morda ta notice ne bodo beležile, tako s# jim bo videla malo važna, ma-lenkostns.—Po "Jutru."
IZ M|VflflIlJl
Sijajna
karatva v Gnitanju. Občinake vblitve v Guštanju 17. januarja so pakasale, da je adrušenl pro-letarijat povsod na pohodu, da povaod zmaguje. Nasproti meščanskemu bloku, v katerem so bili nsjzsgrizenejši klerikalci poleg najsrditejšega demokrata, najgrši nemčur in avstrofliec poleg najvnetejšega jugoslovanskega aupernacijonalističnega orjunaša, ja stala sklenjena fronta razredno zavednega delavstvo s lave in desns. Ta sklenjena fronta je porazila in poga-zila to čedno družbo. Na$a kandidatna llata ja sijajno zmagala.
Naši sodrugi so dobili pri volitvah 18 mandatov, vsa ostale, v tem famoznem, vnebovpijočem bloku združene atranke, pa samo 4 mandate!
Tako ja odgovoril savednl Gu-štanj na naš poziv, tako zmaguje vsepovsod delavska enotnost, delavska razredna revolucionarna zavest!
Gufttanjskl župan se bo volil iz vrat naftlh sodrugov. Absolutna veČin* v guštanjskem občinskem svetu ja naša!
Prošli ao čaai zmed, narganja in oklevanja, delavstvo stopa anova zmagovito na plan. Kdor bo akušal ustaviti ga, ali motiti v tem njegovem silnem enotnem pohodu, bo neusmiljeno pogaian. ■tse kaže, da je naša politična smer pravilna, da odgovarja nujni potrebi, da aloni na objektivni, pravilni presoji poloftaja. Proletsrijat ae je združil, In e-vo, že zmagujemo, fte aa zvija vaa gadja zalega naših odkritih in prikritih sovražnkiov.
Cerkev ja bila vedno srdita sovražnica eksperimentalne fizike, in to na brez povoda/ Fiziki so s svojimi poizkusi lahko tekmovali s duhovščino, kateri so bfli pridržani "čudeži". Vnel se ja takoj apočetka oster boj, kl Ja segel celo do živali. U 1601 ie bil v Lizboni zažgan neki Človek, ki je zdraairal Svojega konja.-
Pogoadovanje v hrvatske» Primerja. — Kakor poročajo a gušaka, se pripravlja tam kaj velika akcija za pogozdovanje vseh golJčav v tamkajšnji oko» lici. Dela ae bodo udeležile šole na U način, da bo vsaka šola zasadila svoj posebni gaj. Prvi tak gaj zaaajajo te dni v Dragi pri Sušaku.
Dubrovnik ima 12.000 prebi vetov. — Leta 1924. je imel Dubrovnik 11.tM prebivalcev. Tekom lanskega leta sa Je število prebivalstva pomnoftllo sa 312 in Ima sedaj približno 12400 pra-blvalcev Hiš ima 1720. Tujski promet ae lepo razvija. Lani je prišlo v Dubrovnik 22,2*0 tuj-cev — 19,160 is iagoelevfje, o-stali pa iS inosemstva.
, Vesevaki pepel v Liki. — V zadnjih viharnih dneh, ki ao vladali v Italiji, pa tudi v naši drŽavi, je padala v Liki v soboto in nedeljo ledena sodra rumenka-ate barve, ki je napravila utia. da je a prahom posuta.. Profesorji gimnazije v Gospiču ao sodro mikroskopično pregledali in ugotovili, da . vsebujejo posa-meana zrnca p*pel. Verjetno je, da je bil to Vesuvski pepel, ks-terega je močni jug} kl je vladal v velikih višavah, sanesel tudi v naše kraja. '
Težka ieleaaiftka nesreča se ja pripetila v torek blizu Slska na progi Zagreb-Beograd. Posestnik Ivan Siprak, ki se je z vpreženim vosom ponoči vračal is Odre, je na železniškem prehodu krenil na progo ter ae po tiru vozil proti Slaku, Pred postajališčem Grada ga je v temni noči zagrabil oaebni vlak. Konji ao bili teftko poškodovani, voa popolnoma raabit, Siprak pa je oatal na maatu mrtev. Koleaa lokomotive ao mu odresala levo nogo in levo roko. Ponesrečenec je oče 7 otrok.
S polja vtfe—Novi IzMjibt In odkritja
Vrači Žarki aa uničen je letal odkriti v Ruaijl. — Risanji- na radia. — Novo adravilo soper sifilis. — Nava lajava, da je
Leningrad, Saaija. 9. febr. Profesor A. N. Bojka je iinašel aparat, ki s pomočjo reflekaije meče močne vroče Šarke, s katerimi je mošno uničiti letala in zrakoplove v zraku, Aparat lahko vrže valove vročine 2fi milj daleč a majhno izgubo aile. Bojka pravi, da njegova iznajdba daleč nadkrlljuje miaterljosno Matthewaove "hudičeve žarke". Iznajdbo bo dal ruski rdeči armadi.
Waahlngten, D. C. — C. Francis Jenkins, snani rsdio ekspert, poroča, da je izumil sistem risanja na radio. Oddajni aparat vrže zemljevid, karikaturo ali katero drugo rlabo v zrak in od\ dajni aparat jo reproducirá na plošči.
Bsrlln, Nemčija. — Dr. S. Bergel is farmaciatlčnega zavoda berlinske univerze jo odkril novo in revolucionarno sdrsv-ljenje sifilisa. Novo sdrsvllo Je serum, ki pomnoži krvns tele-aca, katera pobijajo bacile, Po-akušnja sa je dobro obneala.
Chicago, III. — Miss Maud Slya, pomožna profeaorica nS medlclnakl fakulteti čikaške u-nlverze, poroča, da je po avojem dolgem proučevanju in eksperimentiranju na 50,000 miših eksperimentirala je 16 let. prepričana, da rak ni nalezljiva bolseen, pa«*- i>s podedovala. O-na pravi, da ae podvrženoat kakor odpornost napram tej bolezni podeduje. Ljudje, ki ao pod. vrženi raku, dobe bolozen, kadar aS razboli j o mišična vlakna pod-vrženega organa. 1 Albany, N. Y. — Državna komisija za konzervlrsnje nazns-nja, da ae je zvedencem školjk posrečilo udomsčitl divjo oatrl-
fo - .i' ; _ __,
Zblišaaje fašlelev In Vatikana. — Fašistovaki Uat "Popolo ditalia" je te dni objavil na naslov Vatikana1 članek, kl doka-zuje, da stremi italijanska faši-atovska vlada po zbl(ftanju a Vatikanom. Članek naglaša, da je fašiaem vedno kazal spoštovanje in vdanost napram sv. atoli-ci, da sta bila kriš in verouk zopet uvedena v šole in da so bile javne cerkvene ceremonije sa-Sčltene. Fašizmu ie uspelo premagati duh antiklerikallama in framaaonstva, kl ja daeeUetja vladal 'v ItalUi. V znak sahvals f>a ae je osnovala stranka katoličanov, ki sahteva avobodo tiska, katere ni kongregaclja in-drkaa nikdar dovoljevala. Ust pravi, da Vatikan slabše postopa š katoliškim fašlamom kakor pa s prejšnjimi protiklerlkalai-mi vladami, česar ao vaekakor vzrok intrige nekfcra kardinala rimske kurijo, ki skuša preprečiti zbližanje Italije in Vatikana. U pisave fašistovakaga glasila je dovolj jasno razvidno, da si italijanski fašizem in Vatikan pridno namigavaU. in da sa čim dalje bolj približujeta tudi ofi. cijelnemu skupnemu objemu. Kakor znano, ja papaft uklonil organizatorja katoliške atranke dona Sturzo, sedaj preostaja samo še, da stranko razpuaU ter blagoslovi fašiste kot sUČUtUko vore, cerkve in pravloa.
Slavni aveadoananec Kaper-
nlk, ki je žival od^l-lMa, Je doživel tudi žaloatno usodo, ds se je vse obrnilo proti njegovemu "helijocentričnemu alste-mu", to je teoriji, da «a zemlja vrti okoli solnca. L, \616 ao postavili njegovo knjigo o omenjenem sistemu ns indeks prepove-dsnlh knjig, Zsnimlvo ja, da Je kongregaclja indeksa dovolila šele 1. 1822 tiskanja knjig, kl ao pisala o kroženju samlja okoli solnca. Do tedaj sa ja sa varne kristjana vrtelo solnca okoli sam-lje. Zoper Kopernika Je nastopil poleg papeža calo Luther, kl mu jo očital, da Je njegova teorija bedastoča. Svoje mnenje ja utemeljil s tam. da Ja po sv. pismu Jozua ustavil solnoe In ne zemlja.
Ali ftellA sneti pravilno pisal In čttaš angleško? Naroči al "Slo-táu angkihn slovnico", katera Ja Mala la Ima na prodaj KnjMarmi matica S. N. P. J.
NAZNANILO!
Naša naročnika, člana in nečlana bo obiskal naš potovalni zastopnik FRANK LUKANOVČ is Psnows, Pa., v državi Pann-sy Ivan i jI, W; Vlrginijl ia šaloma
v	državi Ohlo. Pooblaščen je pobirati naročnino, oglaas, proda jati knjiga Knjiftevne Matica H N. P. J. in vn stvari, ki aa Ufcjo lista Proaveta. Članom in roja-1 kom priporočamo, da mu gredo na roka In mirpomagaje pri agi-Ucijisa rasširjenja lista Proaveta. Brat Anton Jankoviš bo tki-skal naročnika in rojaka v drla-
vi	Ohlo in deloma v drtavi H., zakar ga lat* tako priporodame rojakom, da aa naroča na UHt Prosveta In poravnajo «vajo naročnino za list Proaveta in al naroča knjiga od njega. Nadalje possrjamo nafta naročnika, katerim Ja potekla naročnina, d« l-sto ponovijo pri svojih druitve-nib tajnikih ali drugih naftlh «a-•iopniklh. Ali naj poij^o «• ravnost liatu Proaveta. — P0p Godlna, upravitelj.	_
AgHkšfb u tramte"!
Krasen spomin Je
Zgodovinska apomlaaka S. N. P. I. teJM»
"AMERIŠKI SLOVEKT
Knjiga ja flustmtna g nad 200 stikam!, dbeega 622 strani, ja krasno trdo vezana v plavili pUtniaah In Ima zlata Ms boaedUo na hrMu, ter krsaan sUt znak S. M. P. /. na aprednjl platnici. Sobratjo te saatra t. M. P. J., ter drugi rojskirknjlga ja prvevrsteo dala te m finem Star Kngtiah papirju tlafttana. Naročila
takoj1
Oena ¡0 98.00
Maniate i» MUH* aa upravnUtv* Pratvtta, 2*7 Bo. Uwnéah m, Ohteflf« &
NaraHte lahko (odi ZAPISNIK ft. KBD1VB KONVKNCIJK SNPJ , mehk<
PR OSVETA
1ARMONKE SKUHA8 DOBrTpi.
V%RWUKT£S£
Imamo V sslogi $lad, hmelj, «Udki»
■BM3B to ™ ^ t«******.
HM in ee prepričajte, de j« dom* pri _ kuhani redno le najbolj«! fa, nejiL
^^^H^V Groeerijam, eladičičarjem in ? pro.
dajalne lelesnine damo primatu po. ji— ku___.	P®"* P*i ♦•¿Jih naročilih. Pilit« M
Hi« kuae«. nnu lafonMdJab	*
ELU a co«	FRANK OGLAR,
>ir Bla« UUad Pope 4?. OkM«. m. W1 gap<rlor Avease. ClereUnd, o
I NAJVEČJA RAZPRODAJA NA SVETU J
• 14 kosov obsegajoča psvovsstna spalniIka oprsma vat dna «km. ■
g za to posebnorazprodajo če priložite spodnji kupon. samo «|.»l. j
ITALIJANSKE
PEČLAR
. BOo je ravno o božiču, ko sem prišel x dele. Zunaj je ikripalo pod nogami, okrog ovratnika se je nabiralo ivje. PVavcata zima. - To vstopu skozi vrata je bil prvi pogled na peči le veliko bolj mrzli kakor jaz. Misel je uila za sodelavci, ki pridejo k topli peči in jih doma čaka večerja. Zagrenilo »e ml je to živ-ljenje: treba bo poizkusiti dru-gaie, tako, ds bom udobno živel. Oženil sa bom.
t Ha misi je kup časopisja. Pregledujem ga in milo gledam peč, pričakujoč, kdaj bo dala od sebe kaj gorkote. Kot reiitev mi je bilo, ko sem te spomnil, ds imam opravek v mestu. Podvižem, da mi kar vse leti iz rok, ker malo pozen sem že. Ponovno se o^rem na uro in vidim, ds imam ssmo le par minut časa. Bom pa potem jedel, ko pridem, si mislim ter odidem v največji naglici.
'Po po v rat k u pa razočaran gledam v prazen lonec. Kaj bom jedel? Lonec je prajfcn, samo sopsra le prihaja iz njega. Ves potrt sedem, zsdovoljim se s tem, da sem vssj na gorkem.
Nekdo potrka na vrata. Prosto! Ves potrt in resnega obraza vstopi moj vedno nepristranski prijatelj« Takoj sem vedel, da nekaj ni v redu. Kaj bi moglo neki biti? Saj on mora vendar biti zadovoljen, ko ima krasno In ljubečo ženo.
"V mestu sem si mislil dsti striči lase, pa mi baba ne privo-tči. Kadar hočem kaj zase, je takoj ogenj v strehi, nji pa ni nikoli dovolj. Drugega ne misli kot na teater, nove obleke, s katerimi podpira trgovce... Kadar gre, moram doma otroke varovati. Sprva me je vprašala, se dobrikala, sedaj pa le pove ne, kam gre in" kdaj bo prišla nazaj. Pred par dnevi sem prišel s dela, a nI bilo nje ne večerje, otroci so pa lačni in premra-žeai jokali. Kaj sem vendar mislil takrat, ko sem se oženil... Vefija nesreče človeka ne more
ASTONJI KUPON ST. 600 VREDEN $8.00 ZASTONJ!	i
ADAMS MAIL OBDSS CO.. MADISON S UNION STR*.. *	I
DEPT. M7, CHICAGO, ILL.	-
Gospodje t—Prilacem »»« « «namkak. h ktr ai »oiljiu vale aaalaiéko	1
•»TOM*. ek.wj.ie I* 14 km» Art naslikana. po Va«l posekal ml i im kape.	■ nem u w.w. Ruiai m. da> ml pevraals deaar. «e ne kom mhImw m4o-
nlkXil. ^ - r	I
eemenilču. Preval A. K.
(Dalje.)
, Malo js dijakov bogoslovja in svstegs pi-sms, ki bi prisostvovali tudi predavanjem o ori-jeatalskih jedkih.
Poleg tega imsjo tečaje za učenje ssnskri-ta, perzijskega, kitajskega in dragih jezikov. ImeJo tudi tečaje v literaturi skoro vaeh evropskih jesikov ter Istinskih in grških klasikov. Vsekakor pa so literarne študije dokaj zanemarjene. Pokroviteljski škofje pričakujejo, da bodo dijaki, ki so jih poslali sem, postali profesorji po njih semeniščih, a poleg tega pričakujejo od njih, da se posvetijo še kakemu drugemu tečaju, ki Jim bo koristil. Vendar prevladuje med dijaštvom precej mržnje do Šolanja in oprimejo se najrajši samo tistega, kar morajo. Dijaki neduhovskega stanu imajo svoj izbran poklic, poleg katerega se jim ni treba po-evečati nobenim drugim študijam, ker zato tudi nimajo čaaa, duhovniki pa tudi malo mislijo na kako stransko učenje poleg njih teloogijb in filozofije. Sanskrit In kitajski jezik sta dijakom, ki ae imajo učiti teh dveh in drugih jezikov, španska vas. PerziJukl jezik je samo na papirju, zahtevajo ga nikoli. Celo arabščina (čeprav imajo aipbskegs učenjaka prve vrste) je redkokdaj učni predmet. Hebrejščino morajo Študirati pripravniki /.h bogoslovniške naslove, ali za sirlčino pa je zopet jako malo dijakov. Trije smo bili, ki smo jemali tečaj v sirščlni leta 1893 in dva izmed teh uta bila iz prosjaškega reda, ki ninta plačala nikakc Šolnine. Kmalu bo torej jasno, da smo prejeli malo več kakor smo dali.
Predstojnik mi je naložil, da vzamem tečaj v hebrejlčini pod učiteljem M. Van Hoo-nackerjem. Tako nem začasno pretrgal poduče-vanje filozofije in ne podal v samostan našegs reda v Louvslnu. Vzel sem tečaj v airščini (na podlagi katere sem nameraval med svojimi sn-rllčsntkiml brsti razlagati Peachitov prevod novega testamenta. Jemal nem tudi elementarni tečaj v kritiki svetega pisma in nadaljevalni tečaj školastlčnc filozofije.
Tečaj v hebrejlčini kakor tudi kritiko svetega pisma je imel Hoonacker, zmoten učitelj, ki je napadal (bolj s pogumom nego uspehom) \ clikrga K u eno ne Z možne j lega profenorja v hebrejlčini bi ne mogli Imeti in tudi pri učenju o kritiki čes sveto pismo je pokasal spoeob-nost; znal je Uvajati svoje argumente proti naaprotnikom. Predmet, ki je bil poeebno označen na učnem redu Je bil uvod v kation svetega pisma. Slonel je na delih M. Loisyja kakor tudi na tradicijah. Tods učitelj Js kmalu izčrpal znanja o tem predmetu in aa lotil priljubljenega mu pobijanja Wellhause*rN Kuenena glede izvora judovskih praznikov. O svojem tnanju Je dal sadoeten dokaz in tako tudi evojo zmožnost o Iznajdljivosti in o uravnavanju svojih argumentov, toda takoj se Je pokazalo, da je asalo dijakov i dovolj obširnim znanjem za ta-
.....................
MOŽJE TU JE NEKAJ IZRECNEGA!
• lirrstalk ksmsdov vredni «kros »U.m. aala hrtu cena j« mm« HM
1. Krunt pmliifni lepna ura. ima fino nlklaato leiemilke vrat« kolesi«. Tsoke vrti« ia kraano iadelaaa, d rti pravi «aa In Jam«ena ia »et.
t. Prava importlrana kuku-ura ima krasno o«rodi« isresljsno to orehovega toM ia tHn> kolesje. Ta drli navadno vrtno pravi «a« in j« okraeek v Ml i.
I. Krasni poslaCeni prstan ■ »aiiml Črkami anaraviraa. VI kodeto poaosnl aoaiti «al Jep prstan aa vatam prstu.
4. KUJ nov. j»«, patentiran »troj M" laac »tri«, g tam lahko okatrlfeto aaml »vej» la« kot bi aa pokampljall in prihranite brivne atrotke.
1 Fina Importlrana denarnica, kraano vesana a ogledalom o4 i«oraj.
I. Pravi importirani toplomer v obliki klliea. ki vam kart vreme rt • do 14 ur v naprN Ako iaaa delovati drugo jutro, prida ven mot a dHtnlkom. teti »ko prida v »namenK UVfi vi.mena. plomer na vratih pa kale aorkoto.
NS ZAMUDITE TE PRILIKE. Bioer pa marate naprej videti to komade, da Jik tobk' pravilno eenite, po naii paaebno snliani ceni. Torej NABOCITS Ie DANES. Samo nsprffu vaša Ime ia naalov. prilrtiu v pismo U kupon in »le v prttnlb Haamkak «a plUljatve*« ■tmike. PiaCajto M.rt, ko aa vam bo prloealo vseh « komadov na val dom. Zadovol^' jamrtno ali p* denar nasaj.
BAHOAIN NOVELTV CO., 7171.8erss *»s., I»* 11,
ki jih izdaja S. N. P. J.,He dobe m prodaj pri vseh^naših društvenih tajnikih in zastopnikih za list "Prosvete".
V zalogi jih imajo todl:
Prank Petto, ail Pirat Ave* MUvraake«. Wik
\nton Jaakovich, 1171 Nonraei HL, OeveM, Okie.
Prank Lokančič, Bos 212. Pdnowa, Pa.
(A^vflk MsdveŠek, 91^ B. 70Ui 8L» CfcveM Okle.
V. I. Mck, 17888 Wanda Ava. B* Detroit, MdL
Prank Khro. Bos M8, Chisfcohn, Min.
Anton Demsksr. 822 Woodkwa Aro* West Atts, Wie.
I- MHsstaik. 1231 S. lOtlr W»'0liil ij gis. Wta.
AH pa pišite pro Je naravne^ aa apravaMro BfU
"ProaroU", 2887 So. Lawndnle Ava* Chicago, OL