Poiunn« oiatana v gotovim leto LVI1I. V LiubHani, v petek, dne 31. januarja 1930 St. 25	z. izdaja st. 2 om
Naročnina
Dnevna izoaja
u kraljevino Jugoslavijo mesečno 2Л Din polletno 13(1 Oln celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesec no 40 Din nedC'isRa »zdala ceioie no v Juge Slavili 120 Din, za inozemstvo 140 C
S£OVEMEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sioip. petli-vrata mali oglasi po I SO ln2D,veC|l oglasi nad 43 mm viiine po Din Î-JU. veliki po 3 tn 4 Din. v uredniSkem delu vrstica po 10 DLd o Pr veciem O narocuu popust
I^ule ot> 4 zjutraj
razen pondeljKa In dneva po prazntKu
t rcuiutiid /e i. KopuurievJ atlet it. « Ui KOJfoplsi sc ne vračalo, net i'anhl rana pismo se ne spreietna)o V reani&iva telefon 41. 2050, unravntStva SI. 2328
uprava /e vKopiiurievt u i.Si. o -- Leltotinl račun: L/ubl/ana Atev. 10.050 tn tO.349 za inseiate, Saia/evoSi.7563, Zagreb U. 39.0I1, Vraga tn Vunat št. 24.797
Nova španska vlada
Vlada prisegla — Danes
Madriu, 30. jan. (Tel. Slov.) Novi špa.. . kabinet je sestavljen tako-le:
Predsedništvo in vojno ministrstvo: general Berenguer;
notranji minister Maržo, sedaj poveljujoči gen. Balearskih otokov, Berenguerov prijatelj; mornariško ministrstvo podadmiral Carvia-prosvetno ministrstvo: vojvoda Alba, najuglednejši španski aristokrat, ki je zelo aktiven pri kulturnem, znanstvenem in umetniškem delovanju;
pravosodni minister: Estrada, knoservativec iz stranke Sancheza Guerre;
ministrstvo za javna dela: Sangro Ros de Otana, španski grand, katoliško socialnega mišljenja in star nasprotnik diktature;
finančno ministrstvo: Arguelles, bivši konservativni minister, ki prevzame začasno tudi ministrstvo za narodno gospodarstvo, katero pa se bo kot ustanôva Primo de Rivere zopet odpravila.
Zunanje ministrstvo sedaj nc obstoja, ker ga je Primo de Rivera odpravil in namesto njega
bo ob avljen nje si program
ustanovil v ministrskem predsedništvu posebno podtajništvo za zunanje stvari. Zunanje ministrstvo bodo najbrže kmalu zopet uvedli in ga bo prevzel Gabrijel Maura. Popoldne je novi kabinet prisegel kralju. Z napetostjo se pričakuje še danes objava programa novega kabineta.
izave španskih politikov
Pariz, 30. jan. AA. »Havas« poroča iz Madrida: Vodja katalonskega gibanja Macchia je
izjavil novinarjem, da po njegovem mnenju v Španiji tudi po padcu generala Prima de Rivera zaenkrat ne bo prišlo do važnejših izprememb. Macchia je pristavil, da je prišel padec Prima de Rivera prezgodaj in da so se Katalonci .nadejali, da bo odstopil s politične pozornice šele prihodnje mesece.
Madrid, 30 jan. AA. Bivši predsednik parlamentarne vlade grof Romanones je izjavil, 'r. se nadeja, da bo general Berenguer skušal uvesti normalni režim. Ker želi general Berenguer vratek ustavnega življenja, je treba podpirati njegovo vlado, da bi se na ta način onemogočil povratek generala Prima de Rivera.
Zastopniki emshopaia v Belgradu
Belgrad, 30 jan (Tel. Slov.) Na povabilo pravosodnega ministra dr. Srskiča so prispeli danes v Belgrad v imenu jugoslovanskega epi-skopata zagrebški nadškof dr. Bauer, djakovački škof dr. Aksamovič in mostarski škof dr. Bone-fačič. Po svojem prihodu so škofje najprej obi-
skali papežkega nuncija na našem dvoru Pelle-grinettija, nato pa ministra za šume in rude dr. Antona Korošca, s katerim so imeli daljši razgovor. Popoldne se je vršila v pravosodnem ministrstvu konferenca radi aktuelnih vprašanj. Konferenca se bo jutri nadaljevala.
Konferenca za pospeševanje kmetijstva
Uspeh dvodnevne konference — houčm iečaii se povsod obnesli Državna pomoč kmetijskim zadrugam
Belgrad, 30. jan. AA. V ministrstvu poljedelstva se je vršila konferenca za pospeševanje poljedelstva pod predsedstvom ministra dr. Otona Frangeša. Konferenca jc trajala dva dni. Prisostvovali so ji načelniki poljedelskih oddelkov vseh banovin. Iz Zagreba je bil prisoten načelnik Jurič, iz Ljubljane inž. Podgornik ter iz vsake banovine po en zastopnik. Od poljedelskega ministrstva so bili navzoči dr. Stojkovič in dr. Pro-haska, kot delovodja pa tajnik dr. Horvat. Konferenca je bila otvorjena v torek popoldne z govorom ministra dr, Otona Frangeša,
Po izčrpni razpravi o novem zakonu o pospeševanju poljedelstva se je proučevalo vprašanje rajoniranja in podpiranja kulturnega rastlinstva iz javnih sredstev (ministrstva, srezov, banovin), pri čemer je bilo treba upoštevati klimatične, terenske in tržne razmere posameznih krajev.
Velika pažnja je posvečena vprašanju prirejanja poljedelskih tečajev. Ugotovljeno je, da je uspeh teh tečajev zelo plodonosen in da je naletel na popolno razumevanje v najširših slojih naroda. Dozdaj se računa na 40 do 50 tisoč obiskovalcev teh tečajev,
ki so na njih dobili poljedelski pouk. Vsako leto dobi vsaj 15 do 20 tisoč kmetovalcev navodila o pospeševanju kmetijskega gospodarstva. Vse to izpričuje vsçkakor velikost uspeha.
Da se doseže čim bol ša prodaja poljedelskih proizvodov, bodo i država i banovine z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, pomagali pri ustanavljanju zadrug za olje, pomorskih, mlekarskih, žitarskih zadrug itd.
Enako podporo bodo dobivale tudi vinogradniške zadruge, ki si bodo napravile kle-tarske zadruge.
Prav tako bo velika pažlija posvečena ri-barslvu, zlasti še, ker gre pri tem za naše naj-siromašnejše kraje. Novi zakon o ribarstvu, ki bo v kratkem izšel, bo vseboval vse potrebne ukrepe, ki bodo služili pospeševanju te zelo važne gospodarske stroke.
Danes je bila tudi konferenca vseh članov omenjene konference z zastopniki poljedelske fakultete v Belgradu in gospodarsko-veterinar-ske fakultete v Zagrebu. Tam se je posebno mnogo razpravljalo o sodelovanju med ministrstvom in fakultetami in je bil v tem pogledu dosežen popoln sporazum.
Resolucije zbora industrijcev
Dr. B. P.:
Usodno vprašanje
Ob zaključku minulega leta, kakor vedno kadar delamo bilanco narodne sile, so se zopet pojavili glasovi o padanju rojstev in o posledicah, ki utegnejo za narod vsled tega nastati. Poudarjalo se je, kako je padanje rojstev posodica samolastnega preprečevanja in omejevanja števila otrok. V mejah, kjer stanujejo Slovenci, po teh podatkih ni opaziti katastrofalnega padca rojstev, kakor je to slučaj na primer v Sremu; vendar pa se vidi, čeprav samo mala tendenca za padanje, tudi v naših krajih.
Ni dvoma, da protinaravno zabranjevanje spočetja ali prekinitev nosečnosti v veliki meri vpliva na padanje rojstev. Zato imamo mnogo dokazov na razpolago. Vendar ima manjše število rojstev lahko še druge vzroke, ki so tudi očevidni in jih je treba na kratko omeniti, ker so za izvedbo našega zaključka potrebni.
Dognano je, da se zakoni sedaj sklepajo v starejši staroslni dobi ko preje; to največ zaradi težkih eksistenčnih pogojev. Kolikor sta ženin in nevesta sedaj starejša, kakor sta bila včasih, toliko odpade let, ki so bila namenjena za reprodukcijo in to ravno leta, v katerih je sicer razmnoževanje.najmočnejše. Zato se dejstvo, ako se povprečna starost ljudi, ki stopajo v zakon, poveča za dve leti, zelo občutljivo pozna na številu rojstev. Če se število obstoječih zakonov manjša iz leta v leto, to ie, če se sorazmerno na število prebivalstva več zakonov neha kakor pa sklene, — v reprodukcijski dobi seveda, — potem se tudi zmanjša število rojstev. Število izven zakona rojenih otrok je tako majhno, da ne more spremeniti tega dejstva.
More se zmanjšati tudi plodnost žene ali moža, da je torej biološka sila plodnosti manjša, in to brez krivde prizadetih, ki so le člen v biološkem razvoju naroda. Misli se, da kultura in blagostanje manjšata biološko rodovitnost naroda. Za človeštvo tu ne obstoje neoporečni dokazi. Rojstva pač padajo bolj med narodi z večjo kulturo in večjim blagostanjem, toda zakaj, se ne ve. Vemo pač iz rastlinstva, da je težje oploditi visoko kulturno rastlino kot pa primitivno in isto je znano iz živalstva. Zmanjšano biološko silo razmnoževanja posebno biologi navajajo kot vzrok padanju rojstev.
Tudi če moramo priznati poslednjo možnost, je vendar treba povdariti, da ni v popolnem soglasju z dejstvom, ki ga ponekod opazujemo, nič manj jasno. Pri isti kulturni stopnji in istem blagostanju imajo katoličani več rojstev od drugih in jakost padanja rojstev je v izrazito katoliških deželah manjša. Pod katoliško je tu razumeti ne samo pripadnost k veri, ampak praktično življenje po veri. Kot primer more služili Irska, Italija, Slovenija, Irci v USA. Ker Cerkev ne more imeti vpliva na biološko plodno silo naroda, pomeni to, da je padanje manjše zaradi činitelja, na katerega more imeti in ima Cerkev vpliv. Padanje rojstev zaradi sklepanja zakonov v višji starostni dobi je sicer statistično dokazano, toda ne more biti vzrok v toliki meri. Zato je precej gotovo, da je zmanjšanemu številu rojstev vzrok v večji meri hotno zabranjevanje spočetja, oziroma uničenje zanošenega plodu. Mnenje, da se več kot 20 odstotkov spočetij ne konča s porodom, prav gotovo ni pretirano. Bolezen je temu vzrok le v malem odstotku. Kaj je torej storiti?
Gotovo je to, da naredbe proti uničevanju plodu in proti splavnim sredstvom ne bodo popolnoma pomagale, kakor niso drugje. Novi zakon proti prekinitvi nosečnosti je sicer strog, toda vemo vsi, da zakon more zadeti le, — da nismo prepesimistični, — recimo vsak tisoči kaznivo povzročen splav. Tudi druga sredstva: davek na samce, davek na zakone brez otrok, ali s premalim številom, nagrade družinam z več otroki, niso tako uspešna, kakor se je mislilo. No, vseeno so to iz državnega in narodnega stališča potrebna in pravična sredstva proti padanju rojstev.
Ostane samo odgovornost pred samim seboj in pred Cerkvijo. Veren človek čuti dvojno odgovornost, brez vere samo prvo. Izgleda, da je prva odgovornost precej rahla. Zato je verska vzgoja tudi v lem oziru iz državnega stališča potrebna in se v padanju rojstev izkaže koristnejša kot druga, mnogo bolj komplicirana in draga sredstva. Zakoni s tako zva-nim »naivnim razmnoževanjem« so silno redki in tiste, ki so, vidimo med versko zavednimi zakonci. Padanje rojstev je problem države in Cerkve in dvomiti je, da bi ga država samo mogla uspešno rešiti.
Belgrad, 30. jan. (Tel. Slov.) Zastopniki industrije naše države so na 14. občnem zboru industrijskih korporacij sprejeli te resolucije:
1.	Ugotavljamo z zadovoljstvom večjo eks-peditivnost administrativnega in posebno zakonodajnega aparata kator tudi občutno zboljšanje prometa v vsej državi kljub povečanju prometnih potreb radi dobre žetve.
Z razdelitvijo države na banovine so ustvarjena večja gospodarska področja, ki bodo v obstoječih administrativnih in gospodarskih enotah povoljno vplivala na razvoj države.
2.	Prosimo kraljevsko vlado, da prične z izvrševanjem vprašanja o carinskem premirju kakor tudi v ostalih vprašanjih mednarodne gospodarske politike v soglasju in s sodelovanjem zainteresiranih gospodarskih korporacij.
3.	Z ozirom na škode, ki nastanejo povodom vesti o spremembah carinskih tarif, prosimo kraljevsko vlado, da sc čiinprcje uzakoni splošna carinska tarifa v duhu zaščite domače delavnosti in v duhu potrebne državne obrambe.
4.	Z novo ureditvijo države na banovine in občine je na novo nastali upravni položaj vezan z novimi bremeni. Radi tega prosimo kraljevsko vlado, da se čimpreje izdeia zakon o občinah in zakon o finansiranju banovin in občin, v katerem naj se ljudstvo nc obremenjuje prekomerno. Del državnih dohodkov naj sc odstopi novim u. avnim edinicam. V smislu znanih tendenc
finančnega ministrstva naj se izvede v tem zakonu princip, da sc ne obremene z novimi bremeni sirovine, pomožna sredstva produkcije, pogonska sila in njeno pridobivanje, kakor tudi tozadevni izvoz in prevoz.
5.	Prosimo vlado, da se pri končni stili-zaciji zakona o ekspropriaciji nepremičnih posestev spoštujejo poslani predlogi in pripombe gospodarskih korporacij. Načrt zakona o elektrifikaciji državd in izkoriščanju vodnih sil temelji na principu etatizma, ki jc po mišljenju vseh gospodarskih krogov škodljiv. Radi tega prosimo, da se s sodelovanjem gospodarskih korporacij izdela nov zakonski načrt. Potrebno je pomagati privatni inicija-tivi in to na ta način, da sc zagotovi zasebnikom svoboda razpolaganja s svojo imovino in možnost podaljšanja roka za uživanje ugodnosti tudi po preteku roka koncesije, ako se temu ne protivijo važni državni interesi, Končno prosimo, da sc obvarujejo pridobljene pravice v zvezi z obstoječimi zakoni. Samo na ta način bo domači in tuj kapital pristopil k investiranju elektrifikacije države.
6.	Prosimo vlado, da se pri reviziji so-cijalne zakonodaje vpoštevajo predlogi industrije. V zvezi s tem moramo z ozirom na neresnične vesti, ki so se pojavile v javnosti, konstatirati, da industrija ni Dostavila nred-
logov, ki gredo za tem, da se rušijo temelji socijalne zaščite in delavskega zavarovanja.
7.	Prosimo kraljevsko vlado, da se zakonska odredba o 10% zaščiti domače industrije pri javnih nabavah od vseh uradov spoštuje. Ponavljamo prošnjo, da se odredbe zakona o državnem računovodstvu čimpreje revidirajo v smislu že stavljenih predlogov.
8.	Pozdravljamo izjavo trgovinskega ministra, da se pripravlja zakon o pospeš'evanju domače industrije.
9.	Z ozirom na osiguranje o dolgoročnih kreditih na investicije ponavljamo našo prošnjo, da se čimpreje objavi zakon o industrijskih obveznicah.
10.	Prosimo kraljevsko vlado, da se v bodoče pri sklepanju pogodb s posameznimi tvrdkami ne dajejo ugodnosti, ki so v nasprotju onim zakonskim odredbam, ki so v korist domače industrije.
11.	Prosimo kraljevsko vlado, da sc čim prej uveljavi zakon a zaščiti državne lesne industrije v smislu novih odredb.
Masaryh pri nošsm poslaniku
Praga, 30. jan. AA Danes ob 16 je predsednik češkoslovaške republike Tomaž G. Masaryk v spremstvu opolnomočenega ministra Princla posetil jugoslovansko poslaništvo v Pragi. Pri vhodu v poslaništvo je predsednika češkoslovaške republike pozdravil jugoslovanski poslanik dr. Grga Angjelinovič s poslaniškim svetnikom Lazarevičem in vo-škim atašejem Tešanovičem. G. Masâryku je bil v prostorih poslaništva serviran čaj. Predsednik češkoslovaške republike je ostal v intimnem razgovoru z našim poslanikom v prostorih poslaništva do 16.40. Ob 16.45 je predsednik češkoslovaške republike odšel iz poslaništva in se vrnil v predsedniški dvorec. To je prvič, da je predsednik češkoslovaške republike po 10 letih posetil jugoslovensko poslaništvo.
Izpred drž. sodišča
Belgrad, 30. jan. AA. Davi ob 8 se je nadaljevala v državnem sodišču za zaščito države razprava proti Nikoli Staneviču in tovarišem, članom komunistične organizacije v Kumanovem. Razpravo je otvoril predsednik državnega sodišča dr. Dušan Subotič. Državni tožilec dr. Radoslav Dobričič je stavi? končni predlog in ga podprl z dokaznim gradivom. Zatem so govorili od sodišča določeni zagovorniki Milan Stojkovič, tajnik drž sodišča, Nikola Angjelkovič, tajnik istega sodišča, in Dušan Miloševič, tajnik istotam ter odvetniki Gjorgje Tuparelič, dr. Dragoljub Ljubibratič in Metod Anastazijevič. Po govorih zagovornikov je predsednik državnega sodišča opoldne zaključil razpravo in izjavil, da bo razsodba izrečena v soboto, dne 1. februarja ob 9 dopoldne.
Deputaciia poštarjev v Belgradu
Belgrad, 30. jan. (Tel. . Slov.) Danes so prispeli v Belgrad zastopniki poštno telegrafskega osobja iz vse države. Ljubljansko deputacijo tvorijo g. Šalelmr, Cof in Jereb. Delegati so obiskali najprej ministra za šume in rude dr. Korošca, nato svojega resornega ministra g. Trifunoviča tet finančnega ministra dr. Švrljugo. Predložili so svoje resolucije z ozirom na nov uradniški zakon, posebno pa z ozirom na stare zahteve poštno telegrafskega osobja za doklade na čezurno in nočno delo. Delegati so bili povsod prijazno sprejeti in imajo vtis, da se bo njihovim željam ugodilo
Betgrajske vesti
Belgrad, 30. jan. AA. Nj. Vel. kralj je odlikoval guvernerja francoske narodne banke g. Emila Maureauja z redom sv. Save I. stopnje. Pri tej priliki so bili z visokimi redi odlikovani tudi ostali višji funkcijonarji francoske narodne banke.
Belgrad, 30. jan. AA. Generalni inšpektorat državnih železnic sporoča, da sc iz tehničnih razlogov podaljšajo legitimacije za polovično vožnjo aktivnih in upokojenih drž. uslužbencev civilnega in vojaškega reda do 31. marca t. 1. pod pogoji, ki so bili priobčeni že pri prvem podaljšanju do 31. januarja t. 1.
Belgrad, 30. jan. (AA.) Minister za javna dela je odobril licitacijo za ortopedsko kliniko medicinske fakultete v Zagrebu. Gradnjo je bila oddana za 1,562.904.10 Din.
Belgrad, 30. jan. AA. PrcdiJfcdnik ministrskega sveta general Peter Zivkovič jc dovolil, da traja službeni čas za vse državne uradnike in uslužbence muslimanske vere v ramazanskem mcsccu brez prestanka t)d 9 do 10.
Nova obsodba č anka v „Novostih"
Zagreb, 30 jan. (Tel. Slov.) Banjaluški škof dr. Garič je dal Obzoru in Jutarnjemu listu* izjavo, ki se glasi:
Absolutno ne morem verjeti, da bi mogel članek »Novosti« izvirati od hrvatskega katolika. Najogabnejša in najbolj nepremišljena trditev v članku je, da hočejo katoliški krogi pri nas izzvati tako zvani kulturni boj. Iz Nemčije znani »Kulturkampf obžaluje ves katoliški svet. One borbe v Nemčiji ni izzvala katoliška erkev, ampak protikatoliški kurz tedanjih vlastodržcev. Neznani avtor članka v Novostih« je pozabil omeniti, kako se je končal v Nemčiji ta kulturni boj. Kulturno borbo pri nas hočejo stvoriti ljudje, iz katere sredine izhaja člankar. Katoliška cerkev je danes tako močna, kakor nikdar doslej, bi bo lahko mirno šla preko teh trenutnih na-vidov.
Kot Hrvat protestirpni proti trditvi Novosti«, da hrvatski narodni ideal ni v skladu s katoliško cerkvijo. V tem vidim težak udarec ; obraz hrvatskemu narodu, ker je le-ta ■ vednu našel v zastopnikih katoliške cekrve svojo naj-vc "jo opoi j v vseh rodoljubnih pok.etih in «/oje najboljše borcc. Hrvatski narod je v najtežjih trenutkih že več ket lOCO let črpal svojo največ moč in uteho v svoji veri.
Kot Hrvat in duhovnik nadalje z indigna-Ciio odbijam trditev, da ima hrvatsko cluhovni-štvo kako posebno stališče napram odločbam in intencijam svete Stolice. Hrvatski duhovnik jc vedno vestno izpolnjeval naloge, ki mu jih je stavil Sveti Oče in je požrtvovalno delal za katoliško cerkev. Naj se »Novosti« ne boje, da bi nekoč preplavilo Jugoslavijo morje nemških, ar-navtskih, italijanskih in madžarskih škcisv. Tega doslej še nikdar iif nikjer ni bilo. Povsod je sveta Stolica postavi'a na čelo narodov domače duhovnike in nikoli tujcev. Nikoli ni delala na tem, da bi sintetizirala zgodovinsko nastale individualnosti. Ona vedno čuva in spoštuje tradicije poedinih narodov."
Za kleveto smatram tudi poizkus, podtakniti zadnji okrožnici svetega Očeta poseben pom?n z ozirom na naše prilike. Francija je takozvana najliberalnejša država in ne brani obstoja katoliških šol in ni tega branila, ko je bila v najslabših odnošajih s katoliško cerkvijo. V Franciji imajo katoliki svojo univerzo in v francoske katoliške šole hodi več mladine kakor v državne. In tako je v vseh kulturnih državah.«
V nadaljnih izvajanjih pravi dr. Garič, da bo imovina Napredka« v cerkvenih rokah uspevala v korist hrvatskemu narodu.
Značl'ne metodг
• un
Zagrebške Novosti« so menda bile mnenja, da je katoliška zavest v Jugoslaviji že tako zamrla, da bodo katoliki nečuven napad »Hrvata-katolika« na katoliško cerkev kar tako mirno prenesli. Ker so pa dobile nepričakovano energičen odgovor, so se postavile v pozo indigni-ranega gentlemena«, ki je napravil veliko nespodobnost, pa se pritožuje nad pomanjkanjem lepih manir, ko je dobil zasluženo klcfuto. Tcda »NoVosti baš s svojim odgovorom dokazujejo, da so izgubile všo pravico do tistih ozirov, ki se sicer priznavajo resničnemu gentlemanu, čc kaj zagreši, kajti izbrale so si vse kaj drugega, ko gentlemansko metodo, da krijejo svoj umik — znano metodo vseh zlodejcev: si fecisti nega! One enostavno tajijo, da je »Hrvat-katolik« napadel in oklevetal svetega očeta, nuncija, škofa Jegliča, osumničil katolicizem v Jugoslaviji pro-tidržavne mentalitete in mu podtaknil zveze z nam sovražnim inozemstvom! Tem svojim metodam so pa postavile še krono s tem, da od vseh visokospoštovanega zagrebškega nadškofa dr. Bauerja proglašajo za takega — »dobrodušneža«, da odgovora na perfidije »odličnega Hr-vata-katolika po vsej priliki ni sestavil sam, ampak da mu je bil — podpis izmamljen! -
Čestitamo Novostim«, ki se imajo za naj-distingviranejše glasilo Jugoslavije, na tako odličnem sotrudniku, s katerim so se popolnoma identificirale tako meritorno kakor z njegovimi metodami. Mi imamo o kulturi in spodobnosti čisto drugačne pojme in dvomimo tudi, da bi bil kak hrvatski katolik sposoben takega načina reševanja političnih in kulturnih problemov. Res, da smo odgovorili »odličnemu« mržu krepko, smo mu pa obenem dokazali, da laže, n. pr. o križarjih, dočim »Novosti« v priskutnem tonu človeka, ki hoče biti fin, pa ni, razgaljajo popolno politično brczmoraluost izvestnega mi-Ijeja. Da bomo proti temu slejkoprej držali krepko enotno fronto poštenosti v celi državi, to naj nam Novosti« le verjamejo!
Zagreb, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Vprašanja, kalera so nastala z javnim napadom zagrebških »Novosti« na katoliško duhovništvo in posebej na sv. Očeta, so tukaj še vedno glavni predmet razgovorov. Današnji »Dom« prinaša celoten članek Novosti« in prida svoj komentar, v katerem, očitno slal>o informiran, pravi, da so »Novosti«' polslužbeni list.
Današnje Novosti-, so prinesle uvodnik o izjavi zagrebškega uadškofa dr. Bauerja v »Hrvatski Straži in »Slovencu«, v katerem trdijo, da izjava ni avtentična. Nato je »Hrv. Straža« odgovorila z energičnim uvodnikom. Dalje je tudi dal nadškof dr. Bauer ■•Novostim« popravek.
Tretja plenarna seja londonske konference
Angleško-francoski sporazum o izračunaniu maksimalne tonaže
London, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Današnjo tretjo plenarno sejo konference jq otvoril MacDonald z ugotovitvijo, da je za sedaj izključeno, da bi se vodilo konferenčne obravnave v najširši javnosti. Javnosti pristopni bodo samo posamezni razgovori delegacij ali delegacijskih skupin ter sestanki šefov delegacij.
Na današnji plenarni seii je bil imenovan odbor, ki bo poročal konferenci o razpravnih možnostih prvotnega francoskega sistema globalne tonaže, o francoskih predlogih "glede prenosne tranše in o angleškem predlogu glede omejitve oboroževanja v kategorijah. Grandi je sedaj izjavil, da je Italija se vedno naziranja, da ne gre za to, da bi se študirale metode razorožitve, temveč da bi se rešili obe načelni vprašanji, v katerem medsebojnem razmerju naj se določijo jakosti brodovij in do katere najmanjše tonaže bi bile države pripravljene k razorožitvi okvirju tega razmerja. Italija je pripravljena, udeležiti se
dela tozadevnega odbora, ki bi se imel sestaviti. ne more se pa vezati pri posvetovanjih tega odbora, temveč m.pra pri vseh sklepih uveljavili svoj pridržek, da mora najprej priti do odločitve glede obeh političnih načel, preden bi mogli biti za Italijo obvezni tehnični sklepi. Nato je predlagal Stimson sestavo komisije.
London, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Listi objavljajo angleško-francoski kompromis glede izračunanjii maksimalne tonaže v kategorijah. Izhodišče razprav za razorožitev bi imela biti skupna tonaža, izračunana po nacionalnih obrambnih potrebah vsake države. Ta tonaža se ima razdeliti v štiri kategorije: za velike bojne ladje, za velike križarke. male križarke ter torpedne ladie in podmorn'ce. Tonaža v kategorijah za velike brjne ladje in velike križarke se mora določiti nespremenljivo. S francoske strani se je še predlagalo, da se za podmornice pod 600 ton ne določi nobena omejitev glede števila ali tonaže.
Viharna seja madj. poslanske zhornce
BudimpeSta, 30. jan. (Tel. Slov. :) Današnja seja pos'anske zbornic p na kateri je poročal ministrski predsednik i5ethlen o rezultatih haške konference, je bila silno viharna. Bethlen je izjavil, da so dogovori, ki so bili doseženi v Haagu, bili maksimum, kar se je v danih okolnostih moglo doseči za Madjarsko. Med drugim je naglašal stisko, v kateri se je nahajala madjarska vlada in ki jo je prisilila, da je sklenila te dogovore, da s tem državi prihrani milogo večja bremena, kakor jih nalaga haaški dogovor. Opozicija, predvsem pa socialno demokratska stranka, je motila njegov govor z neprestanimi medklici in psovanji. Ko je Bethlen govoril o rešitvi optantskega vprašanja, so mu zaklicali sociajni demokrati, da je v glavnem branil interese veleposestnikov in mislil tudi na svoje posestvo, ki mu je bilo zaplenjeno v Erdelju. Vladna stranka je zastonj poskušala prevpiti socialne demokrate. Ti so nag'ašali, da posestniki obligacij za vojni dolg v nasprotju z optanti za svoje ničvredne papirje niso dobili nobene odšokdnine. Poslanci vladne stranke in opozicije so se ne-
Krvavi komumst'čni
nemiri v Hamburgu
Hamburg, 30. jan. (Tel. »Slov.) Danes opoldne je prišlo do hudih spopadov med ko, munističnimi demonstranti in policijo. Na Holsleinskem trgu so brezposelni mladi delavci z neke nove zgradbe obmetavali policijo z opeko in železom. Polic'jcka pomoč je morala obiti cel blok hiš in napasti demonstrante od druge strani, da jih je razpršila. Težko ranjenih je bilo 11 policistov. Koliko je demonstrantov ranjenih, se ne mere ugotoviti, ker so jih sproti odnašdli. Policiji se je j>o-srečilo, preprečiti nemire -v središču mesta. Brez dvoma je, da so ti nemiri smatrati za začetek komunističnih demonstracij, ki so napovedane za 1. februar.
Bolezen švedske kra4'ce
Riin, 30. jan. (AA.) Zdravniški bilten ki je bil izdan o zdravstvenem stanju švedske kraljice, veli, da je splešno stanje kraljice vznemirljivo. Moči jo zapuščajo, srce deluje neredno. Kraljica ima hud kašelj. Kakor znano živi švedska kraljica stalno v Rimu.
Rim, 30. jan. (Tel. Slov.«) Švedski kralj Gustav je takoj po svojem prihodu v Rim odšel v vilo »Svezia«, kjer leži švedska kraljica že dolgo bolna. Njeno slanje se je v zadnjih tednih zelo poslabšalo.
Oiic.elno obvestilo o zaroki lleane
Btikarešt, 30. jan. (AA.) Na banketu, ki ga je priredilo v občinski kazini v Predealu študentom nacionalno društvo za telesno vzgojo, in ki sta mu prisostvovala princesa Ileana in knèz Hochberg, je bila uradno proglašena zaroka princese lleane s knezom Hochbergom. Prisotni so priredili mladima zaročencema viharne ovacije. Nato sta govorila polkovnik Badolesco in. princesa Ileana, katerih govora sta bila sprejeta s ponovnimi viharnimi odobravanji in ovacijami princesi Ileani in njenemu zaročencu.
Usodo Kutjeoova neznana
Pariz, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Glede generala Kutjepova, ki je izginil na skrivnosten način, je izjavil Besedovski, da so ga Sovjeti smatrali za svojega najnevarnejšega nasprotnika in ga vedno nadzorovali. Vendar ni Besedovski nikdar slišal, da bi bil nanj nameravan kak atentat.
Sovfet i
zanrV mif ropot ta A°kad''a
Moskva, 30. jan. (AA.) V Omsku so sovjetska oblastva prijela pravoslavnega mitro-polita Arkadija in več duhovnikov. V komunikeju GPU-ja se veli, da so v kleti neke cerkve našli knjižnico s knjigami caristične vsebine i ntiskarno, v kateri so se tiskali proglasi proti komunizmu,
prestano psovali med seboj. Predsednik je neprestano dajal socialnim demokratom ukore ter je bil en poslanec izročen imunitetnemu odboru. Vladna stranka je z živahnim odobravanjem sprejela Bethlenov govor. Na koncu je Beth'en izjavil, da je v Haagu varoval interese Madjarske in da se je prestiž države v zunanji politiki okrepil. Shyitokov duh je umrl v Haagu in taka mentalitela se ne bo mogla nikdar več zbuditi. Nato je voditelj meščanskih demokratov Rassay ostro kritiziral Bethlenove izjave. Izjavil je ob viharnih protestih vladr.e stranke, da je bila tako taktika vlade na haaški konferenci kakor tudi delo vlade pri haa-škili pogajanjih napačno. Pred konferenco je Bethlen izjavil, da madjarski davkoplačevalci ne bodo plačali optanlov, ki so bili v Romuniji razlaščeni. Haaška pogajanja pa so dokazala nasprotno. Madjarska delegacija v Haagu je bila inkompatibilna, ker sta bila dva člana delegacije tudi osebno interesirana pri rešitvi optantskega vprašanja. Kot zadnji govornik je naglašal grof Albert Apponyi, da se je morala vlada v Haagu boriti proti zelo neugodni atmosferi.
Nova odhritia zastruptjenj na Madlarshem
Budimpešta, 30. jan. (Tel. »Slov.«) V Be-kesesabi je pred par dnevi brez sledu izginil neki trgovec. Policija je odprla trgovino in naSla pri inventuri v sodu za sladkor 2 in pol kg arzenika, ki je bil tako omotan, da se lahko sklepa, da je bilo v zavoju prvotno najmanj 9 kg. Strokovnjaki cenijo, da bi 2 in pol kg arzenika zadostovalo za zastrupljenje 50.000 ljudi. Oblasti skušajo na vsak način ugotoviti, kam je izginilo 6 in pol kg in kako je prišel trgovec do tega strupa. Domneva se v prvi vrsti, da je to v zvezi z zastrupljevanji, o katerih je sodilo sodišče v Szolnoku. Državno pravdništvo v Szolnoku je našlo nove sledi in je pričakovati odkritja novih zastrupljenj. Tako je bila aretirana kmetica Julijana Nadas, ker je osumljena, da je zastrupila z arzenikom svojega tasta. Poleg tega proučuje državno pravdništvo izpoved na smrt obsojene Marije Szenday, ki jo izjavila, da je oproščena Julijana Dazy ravno tako kriva, kakor ona sama. Spisi so bili predloženi vzklicnemu sodišču, kjer se bo zadeva gotovo pojasnila.
Šah. turnir v San Remu
San Remo, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Danes so se odigrale tri viseče partije iz prejšnjih iger. Bogoljubov je premagal Spielmana in Yates Monticellija. Vidmar pa je dosegel proti Araizi samo remis. Stanje pred začetkom 12. kola: Aljehin 10, Rubinsten 8%, Niemcovič 7И, Bogoljubov in Tartakower 6I/2. Vidmar in Yates 6, Ahues 5, Colle in Maroczy 4,4, Monticelli in Spielmann 4, Araiza 3Vî>» Grau 3, Romy 2K.
IfaU'a se oboro'"u!e
Rim, 30. jan. (Tel., >Slov.«) Proračun za italijansko zrakoplovno ministrstvo za 1. 1930-31 znaša 718 milijonov lir, za 18 milj. več kakor lansko leto.
Tnrd'eu nrrde v R'm
Pariz, 30. jan. (AA.) »Echo de Pariš« potrjuje vesti o skorajšnjem prihodu v Pariz predsednika francoske vlade Tardieuia. Pri tej priliki piše, da je v Parizu čutiti situacijo, ki ne izhaja iz parlamenta, nego je posledica razpoloženja v mestu. Zdi se, da govore o nesoglasjih oni. ki bi radi koristili svojim osebnim interesom.
Heimwehr priznava izgubo dol umen lov
Gradec, 30. jan. AA. Glede na nedavno odkritje dunajske . Reiehspost« o tatvini dokumentov štajerskega Heimwehra priobčuje današnja »Tagespost« uradno izjavo vodstva štajerskega Heimwehra, ki priznava, da so izginili neki dokumenti. Istočasno trdi, da so ti dokumenti še izza časa, ko sta obstojali dve ločeni organizaciji Heimwehra Ti organizaciji sta se združili 1. 1928. Arhiv organizacije, ki jo je dotlej vodil Ahrer, je bil shranjen v prostorih nove skupne organizacije. Vodstvu Heimwehra ni bilo nič znanega o tem, kakšne vsebine so ti dokumenti in kaj je v tem arhivu. Zato je možno, da so ti dokumenti izginili in bili odneseni v inozemstvo iz nepregledanega arhiva. — S to izjavo, ki pomeni indirektno priznanje, je vodstvo štajerskega Heimwehra zbudilo v Gradcu veliko senzacijo.
Reparac'?ska banka orične poslovali t. apnla
Pariz, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Mednarodna j reparacijska banka v Baslu v Švici bo po ve-• steh »Newyork Hera'da« začela svoje delovanje 1. aprila. Razpis prvega mednarodnega reparacijskega posojila je pričakovati meseca maja. Amerika bo prevzela tretjino prve tranše, skupno 300 milj. dolarjev.
Brezposelnost na Bo'garskem >	narašča
Sofija, 30. jan. AA. V zadnjem času rapidno narašča brezposelnost na Bolgarskem. V Sofiji je poskočilo prejšnji teden število brezposelnih za 8000. Največ so prizadeti delavci tobačnih tovarn in čevljarske obrti, ker sedaj v teh strokah ni dela.
Razne vesli
Dunaj, 30. jan. (Tel. Slov.«) Na Dunaju je umrla v 58. letu starosli bivša nadvojvodinja Elizabeta Frančiška, hči Franca Salvatorja, torej pravnukinja Franca Jožefa, ki je bila poročena z grofom Julijem Waldburgom-Hohe-nemsom. .	✓ |
Pariz, 30. jan. (AA.) Francoska narodna banka je znižala eskomptno mero od 3 in pol na 3 odstotke, obrestno mero za posojila pa od 5 in pol na 4 in pol.
Berlin, 30. jan. (Tel. »Slov «) Pruski prosvetni minister dr. Bccker je danes odstopil, da napravi prostor pristašu socialne demo-1 kratske stranke.
Nove telefonske zveze z inozemstvom
Belgrad, 30. jan. A A. Minister za zgradbe je podpisal odlok, s katerim se ustanovijo številne mednarodne telefonske zveze. Med njimi: Slovenska Bistrica—Trst (edinica stane 2.25 zlatih frankov) ; Murska Sobota—Dunaj (3.45 z. f.); Meža—Dunaj 3.45 z. f.; Celje—Celovec 2.70 z. f.; Cerknica, Dolenji Logatec, Kamnik, Nova vas pri Rakeku, Planina pri Rakeku, Rakek, Vrhnika, Lož, Stari trg pri Rakeku—Gradec—Postojna—Trst 1.50 franka; Domžale, Škofja Loka—Trst 1.50 franka; Ljubljana— Idrija 1.50 franka; Ljubljana—Postojna 1.50 franka; Ljubljana—-Pulj 2.50 franka; Ljubljana—Firenze, Meran in Riva 2.82 franka; Maribor—Benetke 3 franke; Ljubljana—Rim 3.45 franka; Bled—Rim 3.45 franka. (Za zlati frank se bo računalo 11 Din.)
Premestitve pri pošti
Belgrad, 30 jan. AA. Z odlokom minU stra za gradbe in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so premeščeni: Amelija Pondelik, poštna uradnica pri pošti Maribor II, k pošti Maribor I. Leon Lampič, poštni uradnik pri pošti v Celju, k pošti Ljubljana I. Vida Pureš, poštna uradnica pri pošti Ljubljana I, k pošti v Radovljici. Vsi po potrebi službe.
Jadr. vozni red neizpremenieti
Split, 30. jan. (Tel. »Slov.«) Zadnje dni se je vršila konferenca v ravnateljstvu pomorskega prometa. Na konferenci se je detajlno pretresalo vprašanje voznih redov na Jadranu. Sprejet je bil stari vozni red z malenkostnimi spremembami. Sprejet je bil tudi predlog, da se sezonske proge, ki so bile doslej določene do 1. oktobra, podaljšajo do 1. novembra.
Nepoštena rg^nta
Osijek, 30. jan. (Tel. »Slov.«) V Osijeku je policija aretirala Mihajla Vukšana, zastopnika Royal Mail Line ter Josipa Nediga, zastopnika Hamburg Siid-Amerika Linie radi nepoštenega poslovanja.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Ponekod lahke padavine. Temperatura se še ne bo bistveno spremenila.
f
Moj dobri oče, bivši dolgoletni cer-kvenik pri Mariji Pomagaj na Brezjah,
Tavčar
so danes dne 30. januarja ob 7 zvečer, prevideni s sv. zakramenti, šli k svojemu Bogu po večno plačilo.
Pogreb bo v soboto dne 1. februarja ob 10 dopoldne na Brezjah.
Brezje - Ljubljana, 30. januarja 1930.
P. Feliks Tavčar, sin.