Književnost. n(xlasbena Matica" je razposlala ravnokar svoje za leto 1895. izdane tnuzikalije in sicer: Scherzo, Intermezzo in Valčekza klavir zložil K. Hofmeister ter pet zborov namreč ,Občutki", moški zbor s samospevoui za bariton, zložil Jakob Aljaž; ,Pomlad in jesen". moški četverospev, zložil in ,,Iliriji1' posvetil St. Pirnat; rKitica", mešan čveterospev, zložil Ant. Foerster; ^Žalost", osmeroglasen mešan zbor, zložil Stanko P i r n a t. Gosp. župnika Aljaža, znanega podpornika flGlasbene Matice" in unetega prijatelja glasbe, so gore, niej katerimi živi, navdušile, da jih opeva v prav lepem na doslej navadni način zloženein zboru z baritonovim solom. Gospod Pirnat se je s svojim zborom B2alost" že v nekem konceitu BGlasbene Matice" občinstvu predstavil. Za tekst si je izbral ljubeznjivo in po svoji preprostosti jako poetično narodno pesem. In posrečilo se mu je jako dobro, zadeti tudi v glasbi isti preprosti, ljubeznjivi ton. Prvi, v premenjeni obliki se ponavljajoči zborov del je pristna ljudska poezija. • Srednji del, najprej ženski zbor, potern osmoglasen z zategnjenim kakor iz daljine prihajajočim zvonoviiu tonom nad temo, zanima sosebno radi modulacije (maggiore in minore, potem tonovi načini v tercah), radi lepe polne harmonije in jako lepega zvoka. Po zlogu se ta del ne zlaga povsem z začetkom. Besedila pač ni smeti popolnoma žrtvovati lepoti zvoka in glasbe; radi glasbe tudi ne kaže kaj tako neznatnega, kakor tu ,,Oj lesketala očca sta itd." tolikrat ponoviti. To isto moti tudi na nekein rnestu popolni utis jako lepega, v harmoničnem oziru prav interesantnega, že na moderni način zloženega zbora istega skladatelja ^Pomlad in jesen" (posvečen kvartetu Jlirija"), namreč nekako komično ponavljanje: Ko rod iz roda se rodi, r o d i. Kako mora umetnik misliti o razmerju mej besedilom in glasbo, pa pri tein ceniti pesnika, to se vidi iz Foersterjeve ,,Kitice". Lahko se zibajoče, tu in tarn pretrgano osminsko gibanje vzdružuje jednotnost celote: popolnem zaključenih kitic ni. Vrh tega se ne ponavlja nič nevažnega, kar je važno, povdarja glasba sama (je d r a g i doma, tisoč pozdravil mi zapoje na g 1 a s , kjer se povzdiguje do a in b) naravna, neprisiljena, raznovrstno pestra harmonija — iz kratka: to je delo, ki se vredno postavlja na stran istega skladatelja BLjubici", pač najlepšemu biseru slovenskih zborovih kompozicij. — Skladbe gosp. K. Hoffmeistra so že za jako izurjene igralce, sposobne za sleherni salon. Čehovina, slavnega sloveskega junaka-vojaka, je v ^Siidsteirische Posf v nernškem jeziku zanimivo opisal, g. Janko Leban, nadučitelj v Begunjah pri Cerknici. Ti podlistki izidejo tudi v posebni knjigi z junakovo podobo na čelu. Kdor jo želi imeti, naroči si jo pri g. pisatelju. Stala bode 1 K. in izide še tekom tega meseca. Posebno primerna bode ta knjižica za mladino na srednjih in vojaških šolah. Zato ji je pisatelj za dijake znižal ceno na 40 ki\, ako se naroče v obilnejem številu na-njo. Želimo ji obilo naročnikov! Družba sv. Mohorja razpošilja ravnokar letošnje knjige. Šest jib je, kakor po navadi, da slovensko srce zatrepeta veselja in ponosa, ko jib ogleduje rodoljubno ok<>. — Letos šteje družba že 72.097 udov, kar je neverjetno ogromno število za mali narod slovenski. S ponosom lahko pokaže na to družbo slehern Slovenec in reče tujcem: Evo je, naš ponos, pokažite pa še vi kaj enakega, če tudi ste mogočni, bogati in vas je silno veliko! Letos jo družba napredovala za 6235 udov: novih udov je bilo 11.746, a 5511 jih je bodisi urnrlo ali odstopilo. — Ker družba tako napreduje, lahko doživimo 1. 1900. tudi 100.000 udov! — Razun v videmski nadškofiji poskočilo je število udov povsod drugod. V Ameriki je 555 udov. Letos je prvič zastopana Afrika, kjer ima družba 207 udov. — Evo, naj živi Slovenec kjerkoli, povsod ga veže raili slovenski jezik na staro domovino. Knjige so sledeče: 1. Zgodbe sv. pisma (2. sn.); 2. S v. J o ž e f (molitvenik); 3. Umnaživinoreja (II. knjiga); 4. N a š e š k o d 1 j i v e r a s 11 i n e (4. sn.); 5. P o d 1 i p o (knjiga za mladino) 6. K o 1 e d a r.