Št, 71. V Gorici, v soboto dne 5. septombra 1908. Letnik X. Izhaja Tsak torek infiobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnuva praxiiik iride dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 5 K in Šetrtlotno 250K. Prodaja »evGurici t lo- bakarnan Schwarz t Šolskih ulicah, Jnlleriitz t Nunakih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekalilču po 8 tin. Urednlitvo in upravniätvo ip nahajata t «Narodni tiikarni>, ulica Vetturini h. it. 9. Dopiie je nailoTiti na uredniätTO, ojrlaie in naročnino pa na upravniitro >Gorice«. Oglasi ie računijo po petit- Tntah in licer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo ¦« po pogodbi. Izdajatelj in odgoTorni urednik Anton Bavßar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežič). Pod vlado „svobodne . misli". „S. M sel"! Ta reč je silnopriljabljena sraza nt six 1 bera'cem in nazf j naprednja- kom. Žai, da naši nazaj napredojaki prav ciö ne vedo, kaj to pomeni. Žsl, da ae !ndi naia Solska oblastva ne za*edajo i rav nič, kak švindel vlada po naši de- /rli pcd s.rmo svobodomiselJBtva in na- predbs. Pa naj bo za nenke nazaj n&- pcednjake in za birokrate na visokem : meljnu nekaj podaka ! Svobodna misel pohaja iz Belgije, fcjer je bila uBtanotljena v Broselja leta 1880. Na Češkem se je agnezdila šele pnd štiiimi leti na Slovenakem pa še pczif^f. fttnJki r*pis „Freier Ge- danke" na češkeni g!asi!a svobodne miali ? dcbi sedttnjih jezikovnih bcjev, xo n&- donalni Nemci izgsnjajo češčino povsod kjer morejc, dokazuje pravo brezdo- m o T i D 8 t T o. Eaj bi se zgodiio nenc- škemu casopitu med Ncmci, ako bi imel fški podnapia za nemtike bravce? Svo- Loda mišljenja velja samo za pripadnike Svobcdno miali", ne pa za dragače mi- aleče ljadil Najlepši dokaz tega je Sanski ihod S. M., kjer so skiepali predlcge, da DBJ vlada zabrani ostanovitev kttoliike oniverze v Solnogradn itd. Oui poznajo ! svobodo za sebe, pa ne za druge. To dejstvo dokazaje [tadi to, da li- beralci pri nas na najbclj podel in ose- ben način napadajo vsakcgar, ki ni li- beralec, ki ne žre tarjev". Lf) berite zadnji dve „Soüi" pa bodete videl', kaj raznmejo liberafci pod „Svobodno mi- slijo". Oni bi smelt pohnjäevati mladino, bi smeli krasti čaBt, lagati, zabavljat'. — Litcraino ačiteljatvo bi smelo ačiti po sToje, kakor misli samo, da ]q prav, bi smelo duhovnika prfgnati iz šole. Po svobodnih mislih liberalcev bi smele li- beralne oblasti zapoetavlj&ti krščansko misleče ačiteljstvo. Svobodna misel za- hteva Beveda tadi, da 86 šolske oblasti ravoajo po poveljih, ki jih je öitati t „Soöi". Zato bi moralo po željah te svo- bodne misli biti urejeno take, da vBak ravnatelj praša prej za dovoljenje orei- ništva liberalnih \hiov, kakega eapienta sme nastavili. Torfj svobodno bi ne Brael miBÜti ne ravnatelj, ne prcfesor, ne snplent, zado&toje, da „svobodno" misli „Soca". Pa svobudna raisel ne bi smela m:- sliti samo name^la kakega ravnalelja; ona hoče tndi, da misli po'svoje names.ta raznih solßkih svetor. Ia ža', da se je zgcdilo v nek&terih äolskih svetb, da je odločevala svobodna misei nekaterih li- beralcer, ki so postarili na nejbcl.šameets liberalce, kržčansko misleče ucitelje pa so poetavili y kot ter jim dejali: „Kadar bc- ste misiili Bvobodno, to je : tako, kakor »velevsmo mi, pa boBte pofišani". — In tako ?e je tndi zgodiio. Na zadnjem zborovanju „Draštva kršč. mislečega ačitelJBtva" so se slišale take gorostasne krivice, da se nsm zde fikoro nemogoče ; a so žal reBnične. Vla- dan.u take BTobodne misli, ki pozna bto- bodo !e za ep, za dioge pa terorizem in biö, mcramo narediti konec 1 In konec bo tadi tisti dvoigri raznih činiteljev, ki bi po BTOJem poklica morali biti neod- ˇisni od strankaretra, ki pa so začeli mi- s'.iti in delati tako, kakor etcji to v „bc- fel h>l liberalne etrankp. Tadi takim dTc- možem bomo napravili konec. Mi ho- čemo na tako odgorornih meatih mož, ki bodo znali tarovati sroj agled in ki bodo skrbeli za to, da se mladinavzgaj» v v e r sk o -n r a vne m in dome- v i n a k e m dohn ; ne pa v duhu libe- r^lnega učiteljstv?. Ssj nam je znano, da so največji ljabljenci teh dvomož rarno Ijndje, ki jim je verska, nravna in pa- trijotična (!) Tzgcja mladine deveta briga ! Z veliko bakljo bomo posretili y te razmere, da bo svet vedel, kako vladajo v Darii deželi neki Ijadje pod firmo „bto- bodne misli*. Mi gremo v boj, da bra- nimo tiste, ki eo preganjani in zaposta?- Ijeni radi svojega kričanskega miiljenja! Gremo ˇ boj, r brezobziren boj ! < „DraŠtro krščanBko migločega uči- teljstTa" je že t öetrtek na zboroTanja dalo daika cgorčenja, ki vlada po dežel'. Toda slediti mora organizacija za orga- nizacijo, glaBneje in glasneje se mora razlegati po deželi klic: „Strahovlade ; BTobodcmiaelnega ačiteljstva in liberal- | nega časnikaratva mora biti konec lu ! PoIiHčni pregled. Yladni u&vri za držsvnozborsko zasedanje. „Narodni Litty" objatljajo, da pred- lcži vlada državnenoa zbora l.rednipro- račan za leto 1909, 2. šestmesečni pro- • račanski provizorij za leto 1909, 3. trgo- | Tinsko pegedbo 8 Srbi;'o, 4. odlok stop- nfga mini^toratfp, ki je arf jaril s 1. septembrom srbiko trgovinsko pegodbo, 5. podržavljenje Severno zahodne želez- nice, jažnc-severne nemške zvezne ie- lezn ce in drževne železnice, etarostno in invalidno zavaroranje in mogoče tadi češko jezikovno postavc. Srbaka trgo- vinska pegodba in proračanski provizorij mcrata b.ti rešena do 1. decewbr». Cesar ni vsirejcl Eberhochove ; demLlje. j Cesar ni vsprejel demisije ministra za poljcdeUtvo dr. Ebenchocha. Izrekel mu je iwjvisjo ztdovo'JHtvo za vodstvo njema izročenega resorla. Pomnožitev ^aruizlj na jugovzhodu | monarliije. j rHrr. Dnevnika" poročajo z Da- ! najfc, da se pomnožita posadki t Sara- I jevn in Plevlja, Častnikp, ki so na do- , pnstn, pokličejo predčasno v slažbo ! nove, že dovoljene dopaste razreljavijo, dinžine častnikov pa so baje dobile na- Icg, da predložijo seznamke svojih pre- mičnin. « Iz Dlaroka. „Matin" priobčnje razgovor z El j Mokri-jem ? Medani. El Mokri je izjavil da je Abdnl Aziz pc dolgem premišlje- vanja opastil vsak nadaljr i boj in pre- pašča v sporaznmu s Bvojimi ministri prestol Malej H li'a. Abdai Az'z nz- merava odpotovati ˇ svete krajp, potem ae pa žeii nastaniti v Fezo, MarakeŠa ali Mekineso. General D'Amade je brzoia^il: Med .. Mtogijem in obema G'aniBi je priilo do hndega boj?. V boja je bil eden Glani- sov, gaverner iz M&rakeša, od lastnih čet nbit, mehala njegovega brata je bila pc- polnoma portzena in razkropljena. „Matin" poroča, da je minister za nnanje ttvari Picbon takoj za nemikiin po8lanišk;m svetnikom baronom L^ncken vsprejel acgleškfga poslaoika Berthie. „Matin" hoče tedeti, da nima Francija tadi eedaj poveda, da mecja svojo ma- roško politiko. Mfncsina pritožba Siczynsk^ga pred kasiciJBkiin sod seem. KatEcijsko sodidče je 2. t. w. raz- pravljalo o ničcostni pritcžbi S'czyn- Bkega, ki je bi', kakor znano, obsojenna tmrK ker je omoril galiikeganamestniks, grcf» Potockeg?. Ničnogtra pritcžbp, ki sta jo seetavila dr. Pressbarger in drž. poslanec Okani(\viki, graja, ker je od- klonilo acdišče veö predlrgov zagoTor- ništva, med njimi tadi predlcg, naj se preišče Siczynslyjevo dnševne stanje in pa, ker je predsednik nepravilno resami- ra). Dr. Oknnicwiki naglaša, da je celo grcfica Potocki prosila za pomiloičenje in predl8ga, naj razsodbo razveijaTijo in odkažejo zadevo drogeo u porotnema eo- dišča. ZiBEtopnik generalne prokaratare je predlsgal, naj Be pritožba zavrne. — Najviije sodižče je ngedilo pritožb', raz- veljavilo smrtno obsodbo Irovskega po- rotnega sodišča in akazalo, da se vrši nova razprava prcd dragim porotnim Eodiščeir, ker je sodiiče odklonilo pred- lcg zsgovorniitv», da najpreiičejo zdrav- stveno stanje Sicynskega. LISTEK. I i Novodobne zahleve na umefniskem polj». — (Zgodovinska podlaga naše umetnosli.) — Srednjeveika araetnost, razevitanje iß iovršenoet stavbinskih slogov, monn- inentalno kiparstvo in slikar^tvo ni dra- gt^a nič, kakor izpopolnjena tcmeljna fitarekrščanska nmetnost. To izpopolnje- vanje vršilo ae je pa po m no gib. potih. ^plivale so razne narodnosti, podnebjp, Hnoci in medsebojno občevanje nesorod- n'h panog človeškega rodn. Morebiti ni ametnost nikdar tako brezpogojno podvržena bila cerkvenim načelom, kakor v srednjem veka. Vsak posvotni umotvor, ki je imel veljati do- Trštnim, je moral biti narejen po obraz- c'h za cerkvene izdelke. Tadi reneBansa ni ˇ tern obzira Qiuogo predragačiia. Nai>ožna ametnost ]6 tadi tedaj obdržala svoje prvtnstvo. In kedor tega ne verjamp, pa poglej bo- diBikaterokoli palačo in jo primerjaj kaki istodobni cerkvi ali cerkveni stavbi, pa 8o bo prepričal, da je res tako. To je pravilo brez izjeme. Samo naš vek je pozabil, kje da je pravi vrelec velikih idej, navdaševalnih nagibov in umetniških nalog, ki ne gle- slain >.—__i__i_ w • . ii Vsa knltnrnc-zgodovinBka podlaga naäe ' nmetnosti je pa vendarle nabožna ametnost, in za nas posebej krščac- ; ska. Če ametnik misli, da more tadi na dragi podlagi ostvariti idealen in vzvišen tvor, se moti. Ni nam treba imeti prc- roškega duh», ("0 trdimo, da tak stvor morebiti začaBno še velja, a da njegov , obstanek ne bode dolgotrajeo, in to zato, ! ! ker je nastal na podlagi mimogredočega f Tknsa, kateri se menja, kot ženBka noša. Raj smo vse doživeli v zadnjih 25 letih! Kolikokrat so se načela premenila in ž ! njimi tadi oblika amotvorov 1 In vendar bo skrajno „moderni" zagnali vselej ve- . iik krik in na vsa nsta oklicavaii novo : načelo kot edino pravo. To je pa vbo ; zsto, ker so zapnstili zgodovinsko. dobro I nadelano ceato in so hoteli naravnost ; čez celo zelenico — a so obtičali v ( mehkem grezn, odkoder navadno niti iz- hoda ni. Oitanimo torej na trdih tleh ceBte, ki so jo nam naredili pretekli časi, OBta- ' nimo na zgodovinski podiagi nabožne ] ametnoBti! > Novodobne zahtere na u m e t- niikem polj a. II. (Moderne razmere in nove s tr ui e.) A ne bodimo slepi za to, če stojimo t •____i_________«_j;___ü__1__J:_— slepi za lepoto cvetov, ki so veklili na debla nabožne ametnoati. Vprašajmo sami sebe: ali ne smemo naprej stre- miti ? Ali ni rezvoj naraveo, potreben? Ali nima naš čas dragih potrtb, nego jih je imela preteklost ? Ali ne proazro- čava moderna tebnika novih cblik, no- vih slogov ? Ali ne odobrava tadi cerkev sama nmetniikega napredka? Na vsa ta vprašanja nooramo odgovoriti odkritoarčno in prepričano : da ! Rüzvoj je naraven tadi v ametnosti Človeški dnh prodira povsod ; meri ne- besne višine in daljave, vrta v zemeljsko globedine, pretvarja površje zemljino. In kar ni šo dostopno mehaničnenia orodja in kenoični razkrojbi, to je predmet misli kritike, hipoteze, sestava. In če napredaje kaltara anovi in miali, ne sme zaostati ametnost, ki je proizvod iz obeh. Razvoj je torej po naravi potreben, neizegiben. In ker je snovna kaltara nstvarila v rsakem obzira drngaöno življenje, ker dragače stanajemo, se dragače oblačimo drogaöe potajemo, dragače delamo, ker drngačp, popolnejŠ3 vidimo v marsika- kem obzira nego naši pradedje, ima naša doba mnogo potreb, katerih pred niso poznali. Tern neizogibnim potrebam se mora prilsgoditi seve tadi ametnost. Novodobne iznajdbe na vseh prak- tičnih poljih so preastrojile tehaiko. Po- bitro delajoči stroji ohranijo marsikako potrato človeške moči. Sqov', katerih pred niti poznali niso, kot n. pr. cement, tvorijo dandaneB teneljno podlago. Take snovi se pa morajo popolnom* drogače aporabljati. Poglejmo samo najjednostar- nejšo stvar, n. pr. moderno steno, ki se- staja iz cementa in železa, poglejmo mo- derne viseče oboke po seatava Monier ali Hemebqae — to vse zahteva prej nepoznano tehniko in U astvarja nove oblike — in smemo reči tadi nov slog. Cerkev je bila vedno z napredkom. Kedor pozna zgodovinr, kedor se je ba- vil z viri, ne s kako pristransko in ten- dencijozno pisano zgodovinsko knjigo, priti je moral do tega prepričanja. Ali ni že starokrščanska cerkev kaltarno poso- jilo, ki ga je dobila od beleniBtiäke pro- I Bvetp, Bilno bogato obreatovala s tern, da je astvarila na podiagi grike bazilike bo- goslažno zbirališče, preiinjeno z vzne- Beno poezijo, ki še dandanes mogočno npliva na nap, četudi je že obledel pristni njen sijaj ? Na pol podrta veli- kanaka bezilika v Ogleja govori še po- polnoma razločno, dasi bi ji bilo treba malo sveže krvi, da se probadi k prvot- nema življenja. (Dalje pride.) I Darovi. Z a „Š o 1 a k i D o m" je doilo naäemn apravniitva : Ztoiili od- borniki novoastanovljene „Vrtnarske za- drage" v Sorodajah pri pr?i seji doe 3. t. no. 2 K. Srčna hTala ! Za Grego röiöevo dijaäko a- stanoTo: Hanrik L«ban, Toditelj pr- pravnice za arednje sole v Train 10 K. Novice. Pomota. — V „Delavskem ' Tavarišu* se je včeraj vrinila ti- | skovna pomota, da je odhod v : Log iz Gorice ob 3h zjutraj. j Pravilno naj se glasi, kakor smo že poročali, da je odhod točno ol> petih /jutraj s trga sv. An- tona (Starega). t Dr. Franc Volariö. — V fctrtek je umri na Krku kanonik dr. Franc V o 1 a r i č, birši dcželni poslaaec. Ob časn, ko je bila izpraznjena škofijska etolica na Erka, je bil on kapiteljski vi- kar. B 1 je velezaslažen za narodno pro- bujo sv: jega naroda. Star je bil še le 58 let. R. i. p.! Sinrtna kosa. V noči od četrtka oa petek je nenadoma umrl pri S/. La- ciji ob Saci g. Albin J e r e t i č, ki se je istolam nahajal na letoviiču. Pokojnik je bil star iele 26 let ter bil čvrste postaye. V zadojib dneb pa je močao shujšal. Pogreb se viši jatri ob 8. uri zjntraj pri Sr. Lucij'. Gospoda mirodilničarja in trgOTca 8 papirjeaa Aatoaa Jeretiča in celi spcštovaai dražini naša sožalje nad bridki izgabi edinega siaa. V petek z;ntraj je nmrla gospa Margareta Š n 1 i g o j, soproga postrež- nika „Šohkega Doma", po dolgi in muöni fcolezni v 32. leta svoje dobe. Sašica jo je amoriia v teka 4 mesecav. Zapnšča soproga in enoletaega otroka. Pogreb Be je trail daaea popoladae ob 3. nri \i „Šolskega Doma". Pjstrežaika naše sožaije, pokojnici pa svetila veöna lač ! — Slovenske občine na Goriškem za ,.SIov. sirotišče". Jabilejaki odbor za nabiranje darov t proslavo 60-letnice Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. se je obrnil s poaebno okrožnico do žnpaD- steT, da naj bi blagovolila prispevati s primernimi svotami za „Slov. airotiiče" ? Garici. Z veseljem naznanjamo, da se rrle slovenske občine že oglasajo: Ža- panstro v KoJBkem je darovalo 300 K, T R i h e ra b e r g a 400 K, ˇ Prvačini 250 K, v Opatjemaela vsakoletno podporo I T zneska 20 K in žapanstro t Črničah 20 K. Upamo, da se odzorejo vse nt»ie oböine in da bomo mogli dne 2. dec. t. I. praznovati sknpno slavnostv prostorih „SlovenBkega sirotiiča". Iineuovanja in premeSSenj* na frednjih Solah. — Profesor Adolf Müller tukajšnje višje realke je pre- meščen na Rainerjevo ginmazijo jna Du- naju. Profesor g. Hetnetsberger pride s tukajštije gimaazije ua gimna- zijo 13. okraja na Dunaj. Na tukajsajo gimnazijo je imenovan za profesorja I Oswald Kreisel, dosedaj suplent na gimnaziji v Beljaku. Na tukajšnjo višjo realko pride prof. Rudolf Nachtigall z nautične akaüemije v Trstu. KinadeniŠkein teč ijuoz. telovadb v Mirtiu so se do 2. t. m. priglasila sle- deča društva: 1. „Slov. kršč. soc. zveza v Gorici"; 2. „Izobraževalno društvo" v P o 1 j u b i ii j u; 3. „Slov. kat. delavsko društvo v G o r i c i z zastavo; 4. „Kat. slov. izobraževalno društvo" v Pod- melcu; 5. „Kat. slov. izobraž. društvo Planinka" na V o 1 a rj e h; 6. Telovadni odsek ..Slov. kat. izobraž društva" v Cerknem; 7. „Kat. izobr. društvo" v U s t j i; 8. Izobraževalno drystva „Straža" iz Vrha nad Rubijami; 9. „Kršč. soc. izobraž. društvo"' iz O r e h o v e 1 j ; 10. „Kršč. soc. društvo" iz Bilj; 11. Kole- sarsko društvo „G o r i c a" pošlje de putacijo; 12. Kat. slov. izobraževalno društvo „Branik" iz P o d g o r e; 13. „Kršč. soc. izobraževalno društvo" iz Rihemberga; 14. Društvo „Zvezda" iz Sovode n j - R u b i j ; 15. Pevsko tamburaško društvo S t a n d r e ž" ; 16. ,,Kat. Siov. izobr. društvo v A v č a h ; 17. ,.Kršč. soc. društvo R a v n i c a". Člani „Slov. kat. del. drustva1' in „Slov. kršč. socialne zveze" ter drugi somišljeniki iz Gorice naj se zbero na praznik M. B. 8. t. ob 6. in pol zjutraj pri mitm'ci na mirenski cesti, odkoder skupno odkorakajo v Miren pod zastavo kat. del. društva. Na c. kr. pripravnici za sredaje sole na Proseku se prične šolsko leto dne 16. septembra se sv. maio. Z\ tem se bode vpisovalo no/o došle učence, nakar prične redni ponk. Vsi oni stariši, koji žaie, da bi bili njihovi sinovi deležni tega poaka, 8 e morajo obvezati, da booo pošiljali svoje aino?e v daljno izobrasbo nasred- " nje iole, Na ono stariše pa, koji bi samo le želeli, da bi se njihovi sinovi naačili kaj nemSšine, se ne bode moglo več ozi- rati: ker ta sola bi potem veö ne odgo- varjak sTOJema namena. Uöenci se morajo javiti ˇ spremstTa starišev, ozir. namestnikov. Priaesti mo- rajo zadaja šolsko spričevalo s pray do- brim vspehono, rojatni krstai list, spriče- ialo o cepljeaja kogic in o zdra^ih očeh Vodstvo c. kr. prpravnice za sreinje Sole. — .Društvo kršo. mi»lečih učiteljev" je imelo v četrtek svoj občni zbor, ki se ga je udeližilo nad 60 članov. Pri občnem zboru se jc prebrala pritožba, katero je odbor „Društva kršč. mislečih učiteljev" poslal na slavni c. kr. de- želni šolski svet v Trstu proti proti- z a k o n i t e m u p o s t o p a u j u c. k r. okrajnega šolskega sveta pri z a d n j e m itnenovaiiju u č i t e 1 j e v. O b č n i z b o r j e n a t o to p ri- tožbo tudi enoglasno potrdil i ii z a h t e v a 1, n a j s e i s t a t u d i v i ni e ii ti o b č n e g a z b o r a t a k o j 0 d p o š 1 j e c. k r. d e ž e 1 n e m u š o 1- skemu svetu z zahtevo, da slavno isti vsa protizakonita 1 m e n o v a n j a z a d n j i h d v e h let razveljavi. Z V8O besuostjo se „Soča" še vedno zaletava v zborovanje kat. na- rodnega dijaštva. Denuncira na podel način razue osebe in dijake, ki so se udeležili zborovanja katoliških dijakov. Prepričani smo, da se noben pameten človek ne zmeni za čenčanje nore „SoČe". A liberalcem pa povemo, da bomo za- čeli pisati o plesih, kjer dijaki in dija- kinje plešejo po liberalno patronnaco do ranega jutra. Pisali nadalje bomo o škandalih, ki so se vršili v ljudskem vrtu po takih plesih in pri katerih so bile udeležene tudi nekatere liberalne dijakinje, ki so sedaj že vkljub svojim slabim izpričevalom najbolj protežirane učiteljice. — Tu naj poseže vines me- rodajna oblast! Pri takih ponočnih ple- sih se kvari mladiiia! In če ne bo mini, bomo prijeli tudi tiste liberalne profe- sorje, ki zagovarjajo plese srednješolske mladine. Naše potrpežljivosti bo kmalu konec! Oj sokoli sokoliči to so čudui tlči. — Obratih „Sokolih^sepo Ljabljani to-le gDvori : Minoli teden so najeli bratje „Sokol." naL^dini več mla- dib. fiintof, da bi jim spravili kamenje s travnika poleg ledinske sole, kjer mislijo prirediti javno telovadbo. Za plačilo so fAntom obljabiii po kronci, ko ja bil travnik očeden, so pa bratje „Sjkoli" takoj pozabili dane obljabe in state od- podili brez place. Fautje pa, ne bodisi leni, so šli in vae k&menje nazuj name- tali. Drugi dan pa so ˇ'deli brate „So- kole", ko so si travnik sami čedili. L^pi Sakol5. Klerikale! so vsega krivi! Tj je že stara stvarl Da Pa^le Figanel v LISTEK. P. Martin Bavčar prvi zgodovinar goriški. Priobčil Josip Balič. (Dalje.) Iz nekih zgcdovinekih zapiskor, ka- tere je debil blagorodni gospod meatni ačiteij Anton Jacobi po rajnkem sodnem sretniko dr. L°opoldu Savio-n, bi morali reči, da se je Bavčar rodil že omenje- nega dne in leta ˇ okrožja gedanje ba- tajske žapnije. Ako je to reB, potem se je nai Martin pofil t Sala, kajti takaj so Bavčarji od pamtifeka naseljeni in in tvorijo ie zdaj četrtioo tamošnjih prebWalce?. Iz krstoih knjig pa se ža- libog ne moremo zagotovo oavedočiti, da da se je Martin tarn porodil, ker te da- tirajo za Selo iele od I. 1639. naprej/ Pričajo pa nam te matrike doTolj, da so že takrat mnogobrojno bitali tamkaj BaT^arji. Že koj mej prvimi npisi se kot krstitelj podpisaje nek P. Leonardas Waatzbir ali Baatzhir7), ki je t 6) Selo je bilo nckdaj podružnica fare ka- raenjske, aato sc starojšo selske matrike tamkaj hranijo. Po niadežih dinia, ki se na prvi krstni knjigi vidfjo, lahko sodimo, da jc bila starcjša, oziroma, da jo prednji del pogorol. 7) Ta priiniek se v omenjeni knjigi piše tudi: bauzar. Vr vipavskih ir^itrikah sem našel že krog 1. 1612. pravilno v bohoričici zapisano: Ssla kršč)Tal do 1. 164*. tar je utagail biti Martiüov brat ali vsaj njegav so- rojak. Krščencev, oziroma 8t*r.š97 in botror s priimkom Bivčar pa je v knjigi J tse polno. Četnii se Bivč&rji — po Ka- j nalakem Bjvčarji — posamno nabajajo tndi drug id, vendar je \il navenega zalo verjetao, da se je nai Martin res povil T Selu. Sicer pa je vpraianje o Bit- čarjevem rojstnem krajn, 8 katerim si je se maraikdo lomil giaro, malenkoatnega pomena; nam zadostaje dejstvo, da je bil nai domačin ter rodom Slorenec. Eje se je B i?čar izačil? M)goös je, da je prre naake dobil od domačegi žapnika, pozneje se je izorrižaval zlasti v filozoiičnih vedah bržkone pri o. o. jezavitib v Gradca, kjer so bili ti že 1. 1576. odprli sroje dole. Po že označenih virih je Mirtin vstopil ˇ red torariij6 Jezusove I. 1616. dostavši novicijat t Brnu na Miravskem. Zetern je poda5e?al mladino celih 14 let ˇ raznib jezarit^kih zayodih. Nato je deloral v jezaTitskem kolegija na R^ki 15 let zaporedoma, de- loma kot dahDvni oče novicer, deloma kot rektor zavoda. Tadi t goriikem ko- legija je deloral kot uöitelj z ne malim ßauzhar. Ravno tako se čita tudi v Sernpoterskih matrikah 1. 1685. V rihenberških maticah, v kojih se omenjajo nekateri Bavčarji iz Sola, pa stoji: liauzher in Bauzer. V kanalski matici pa sem našol zapisano: Beuzar. vspehom ter si je sploh v Ysakem obzira s srojo oböadovanja vredno pridnostjo nabral nevenljivih zaalag. Uaarl je ˇ Go- rici dne 23. decembra 1. 1668. Btvcar je bil odličen mož ter kot izvrsten zgodovinar poznan nele doma, nego tadi r inozemstra, soBobaa po ačenih akademijah nemikib. Mdd gori- ikimi pisatelji je bil, če ne morda prvi, gotovo pa med prvimi, zlaati pa ga po pravici imenojemo očeta domače po- ˇestnice. Spisal je dvoje zelo važnih zgodovinskib del v latinskem jezika, ki J ma delate väo cast ter ma zigotavljate mej hvalezüimi potomei priznanje in trajen spomin. Manje delo je izvršil pod naslovom : „Syllabus dacalium S. R. I. Coraitam Goritiae cullectas a P. Mirtino Banzer Societatis Jera Presbytero, cai ab eodem scriptore adjicitnr alter Syllabaa SS. Martyram Tetgcstincram atqae catalogas ejasdem civitatis Antistitam". PoBvetil je to delo : „IllaatrisBimis ac reverendiBaimis DominiB S. R. J. Comitatna Goritiensis inclitae convocationis Proceribas." Co- delli hvili v tarn dela čistoto jezika in globoko učenost o. Martina ter pravi, da je iz njega zajemfti ogleJBki zgodovinar Da Rabeis. (Dalje pride.) Mima ni znal govoriti in da je obtičal to je po mnenjn „Soöe" klerikalna ne- äramnoU; da liberalai sokoliči ne znajo telovaditi, tadi tega so krivi klerikale). Enako so klerikalci krivi, če so „Sokoli" slabo disctplinirani. „Soöa" namreö pise: „Falot T „Garici" je napiaal tadi sta- vek: „Pokasalo se je, kaWo izborno je Mirenski Sokol nadačitelja U rbančiča disci plimira n." Lamp, ki je to napifal, zaslaži, da ma nadikof podeli poseben zegen! TaIco „S)öa". Pa recite, če niamo vsega krivi mi! R^a ne/emo, zakaj naj bi bil lamp in Mot vsakdo, ki vidi, da „Šikoi" ni diecipliniran, to se pravi, da ne pozna discipline. la da ni bil „Sokol" discipliniran v t^m smialo, to je videl- vsak. Če pa' mi«li „Sjča" discipliniran je v drugem smislu, potem pa nioramo pač priznati, d» je že raar- sikak „Sokol" bil ii je §9 discipliniran. Tega pa niso krivi klerikalci. Na češkem katoliškem sliodu, ki se je tako sijajno izvršil, je P. Vo- n o 7 k a govoril tadi o razvojn kat. or- ganizaeija na Češkena. Dajal je: Deviza mora biti: proti draStva draätvo. — Da inoajo soc. demokreti danes 87 po3lan- cev, to se imajo zahvaliti draitvom I Socialno vpraianje bo reä^no v senci I križa ali pa sploh ne bo rešeno. Draitva morajo biti tovarne za kolportažo katol. tiska Urednik S retlt k omeoja draštvene organizaeije moravikih katolikor. Na M - ravi imajo ,1500 katol. organizacij, vsa I ko nedeljo 80 dolOOshodov, I sedaj astanovijo dežalno zrez) obrtai kov, zvezo ž^n in deklct in teiovadno zvezo. Na M_>ra7bkem skoro ni vasi brez katol. draätvs. Jugoslovansko casnikarsko dru- štvo je iaaelo 31. m. na. prvi zbor, ki so I je vršii v novi knjižnični dvoraai „Kat. I tiskovnega draitva". Draitvo že sedaj I zaatopa 28 siovenskih časopiaov, prieto- I pijo pa tadi Hrratje. Zt preds?Joika I „Jagoslovanskega čnsnikarskega dra$tvau 1 je bil izvoljen dr. lg. Ž i t n i k, za nje- a govega nameätnika dr. E 'gen Lampe, m za tujnika Iran Štefe, za taj. namest- Y nika F/an K r e rn ž a r, za blagajnika Fran Terseglav, za blag. namestnika Silv. Skrbinec, za odbornike : dr. KoroSec, V. Genöiö in Fr. S mo- de j. Draitvu je pristopiio „Zrezi slo- vanskih čaanikarjev" v Pragi. Čanarina za podporne Clane je 10 K, za redne 12 K na leto. tLtanovni član plača 200 K. — V kratkem skliče društvo zboro- vanje, na katerem odbor prodloži nL- ; tančen načrt draštvenega delovanja. Po- zivamo vae somialjenike, ki se zavedajo važnoBt naäega časopisja, da pristopijo draštva kot astanovniki ali pa kot pod porai člani! Zadružni sestanek. — „Goriška zveza" priredi dne 10. septembra t. 1 ob 9!;2 zjutraj v Dornbergu v posoji! nienih prostorih zadružni sestanek. Na dnevnem redu sti ti-le točki: 1. O do- mačih hranilnicah.- Poroča Jos. Vodo- pi vec, kaplan v Černičah. 2. 0 prena- šanju zemljeknjižnih dolgov po zakonu z dne 22. febr. 1907 in o občevanju po- sojilnic z raznimi uradi. Poroča S. Pr e m- rou. 3. Raznoterosti. K temu važnemu sestanku vabimo uljudno vse p. n. predsednike in tajnikc naših zadrug. Ker so izrazili nekateri željo, da naj bi se prihodnji sestanek vršil na Krasu, vabimo v Dornberg še posebe gg. zadružnike s Krasa, da se pom -inio o kraju, kjer naj bi se vršil ta ses^nek. Predsedništvo „Goriške zveze" v Gorici. Goriška zveza ima v svoji zalogi na razpolago svežo turšico zelo dobre kakovosti. Opozarjamo na njo kmelo- valce, katerim je turšica pošla. Tomaževa ž indra. — „Goriška zveza" sprejema naročila kmetovalcev — udov pridruženih posojilnicin zadrug — na Tomaževo žlindro in druga umetna gnojila. Kmečka hranilnica in posojllnica v Pliskovlci začne poslovati prihodiijo nedeljo. Uradue ure so vsako nedeljo • popoldau od 3—5. urc. Vloge se obre- stujcjo po 4l/2"/0> posojila po 5'/a%- Ncmški d e ž. Sol ski uadzor- ! n i k n a Kranjskwm inPrimor- s k e m. — Poročajo, da vlada namerava za ntmške sole na Kranjnkem imenovati posebncga nemškega dež. šolakega nad- zornka. V poster prihajata Ijnbijansk* realön» prose.icrja Belar in Binder. Ker ion a Balar najveö npanJ8,se dr. Bin- der prav po8ebno pcha, da bi postal dež. Sol. nadzornik na Primorakem. Dr. Bin- der je had nemiko naconalni hajskaö in tarnar. Oa etoji v oapr^dju nemški propagande u» Kraojskem. Cemenivlada, da bomo Primorci ros vsako klcsato : mirno prenesli, 86 bridko moti. Takega ! človeka, kakor je Binder, naj bi mirno pustili, da bo nadzoroval našo slovensko deco; tak človek naj bi sedel na tako važnem imstn? VUda, rremisli. Zopet edeu — Štrekelj nam- reč. — BÜ8koma Re jo razaeala vest po Krasu, da ima castni odbor za kom. okraj sejo 7 Gorjanakem. Ravno täko nagio so j@ raznesla novica, da so po koDČani soji odvzeli predsednika Ludvika Štrckelj blagajoo tor jo prenesli k Ste- pančičn v Temnico. Čadno kaj ne ? Zt- kaj pa ? Zlobni jeziki tolmaMjo stvar na razns naeine, öeraTno je vse jako pri- prosto. Predsednik cestnega odbora Lid- TJg Štrekelj je namreč mislil, da deoar cestno odborne blsgajne ni tako na- tančna reč. No, zaatjnj niao nesli bla- gajne sedaj ob koocu dobe k predsed- nika T Temnico. Torej zopet — en Štrekelj. Začetek šolskega lcta na gimna- ziji. — Š )hko leto ae prične na gimna- .ziji 18. soptembra. Sprejem nčen- cev v prvi razrod gimnazije se bo vršil 15. septembra od 9. do 12b dopo- ladno v r&vnateljevi pi?arai. Ti učenci naj pridejo t sprcmotvu avojih Ftariäev ali naraestnikov tar naj prineso aeboj krstni list in šol3ko izpriöe^alo. Po po- stavi se sprejemajo le uöenci, ki so do- polcili 10 leto. S,?rejenani izpiti bcdo 16. 8eptembra. — Dijaki, ki so že doslej obiBkovali zavod, naj se zglase 16. ali 17 aeptembra. Sprejem v prlpravljalnico za srednje Sole bo 16. : eptembra. Z* spre- jem je potrebno spričevalo o HI. razreda ijadske sole in starost največ 13 let. a Umrl je v Seln 30. avg. posest- nik Andrej Bavčar. Bil je nzoren in skrben drnžinski oče. Slažil je dolgo let kot cerkovnik, vdeltžil se je So pri vo- litvah naše zmLg9 v Črničah. Veöna laö na] ma sveti ! — Tragična smrt na Poldanovcu. V pctek zjatraj 28. avg. — so naili lok- varski pa^tirji vrh Poldanorca nad Tre- baäo klobak, v katerem je bila priiita rizitka z nasloyom : „Theodor R i e- del, Iageniear, Vorctand der Siemena- Schuckert-Werke, Vertretung in Trieät". Spoznali so klobak, pogledajo čez vrh, in 250 m pod Poldanovcem razgledajo tra- plo: je bilo obstreljeno in pobito, je bil mrtvi Theodor Riedel. h onega prepada so pogamni Trebašarji v soboto spravili mrliča na vrh in odtod na Lokve, kjer je bil v nedeljo 31. avg. aicer cerkveno, a neslovesno pokopan. Vzrok smrtl je bila namreč velika nevarnost in zmede- nost veled naporncga dela. Morda še kak drag vzrok, ker na vizitki v klobaka ja bilo (meitda z ažigalico) zapisano : Mat- ter, danke I Lsbe wohl 1 (Mati, hvala ! Z Bogom !) Tako ata našla v kratkem času na trebaSkih golcih že dva izobražena moža ne8rečno smrt : dal Bog, da bi noben tretji ne iel iskat si tja — konca živ- Ijenja..... — Državni poklanec dr. Rybar odložil mandat? — Iz Trsta po- ročajo, da je državni poslanec dr. Otokar Rybar v torek brzojavno naznanil pred- sednika državnega zbora dr. Weis3kirch- neijo, da je odložil svoj držav- nozborski mandat. Odbor politiö- nega društva „Edinoat" je imel v torek zTeöer aejo, katere pa se dr. Rybar ni adeleži). Olbor je sklenil z vteaai silami delovati na to, da dr. Rybar prekliöe 8voj korak. V aredo zjatraj je šla k dr. Rybara depatacij«, obitoječa ix gospo- dov dr. Slavika, dr. ViJf*na, dr.Mtadiöi in M klavca, da g» pregovori, naj obdrži Bvoj mandat. Gorori se, da se dr. Rybar ni dal pregovorit', vendar pa opajo cd- borniki političnega draätva ^Edinost", da I se jim bo končao le posrečilo dr. Rybaru pregovoriti, da no bo oiiožil mundatr. Kot prri vzrok tega nepnčakovanega ko- rafea dr. Ry'>ara ae naraja, da ja nje- gova odvetniška pisarna siinotrpelavsled I njogore oJiotQoati iz Trsta i:«. da je to dajBtvo v pr«ri VMti vplivalo na dr. Ry- bara, da se je oiloöü odiožittavoj drž**- nozbjraki mandat. V dragi vrsti pa je baje njegovo oiloöitov v tom ozira po - spešila oeagodua kritika politike trzaäkih vodilnih krogjy v šolskeoi vprašanjn po časopifiih. DiDaäaJA „Edmost" pa paroči da je dr. Ry:>ar preKiical avoja od4op. Tržaškim libtfralcam so se paolitrami. Z^to tolko razbarjenja. — Poročil 36J3jj8. Rikoržček , nčitelj pri St, L'iciji z gdč. L ziko J a k i i, biräo aiiteljco — Nadučitelj Križuiau v Djra- berga je težko oboiel. — Pj^reba g Alb. Jjret öa wo- jfgi djlgolrttncgt člaua, odbarnit* in bi?šr*gi podprodsedoika se uleieži ladi koleaar8ko draUvo „Gjrica" korporativno. Pogreb bo v aedeljo dne 6. seplembra t. I. ob 8, uri zjatraj pri S ¦¦<. Lic'ji. Va- bi Be vse Clane, dü se v polnam šterila vdeiežjo pogreba ter t^ko izkažejo zadnjo čast dolgoletntmu člano. O'hod iz Go- rice v neddljo ob 6 ari zjatraj z vlakom držctvne železnic^. Ridi pogreba je dra- ilfo opaHilj izlet na Vrano. ! — Razp:sani štipendiji. — Riz- pissni so trije stipendsji š^cfi Ravnikarja po 200 K na leto. Prošnje je n!ož ti po- tom c. kr. gim. ravnatsljstra na c. kr. ; nameutnistvo 7 Trsta. do 30. tega meseca. i — Veselico priredi draitro „Pre- ! šern" v Št. Petra jatri v prostorih „Vi- ' narske zadrage" ob 3. in pol. popoladne pri kateri se bo igrala Meškoga žaloigra „Na smrt ob8ajeniJ. i — Poročilo is z-gonixa. — Takaj i okoii Zgonika se močno širi perono- ! spora. Po nižavah, po dolinah, koder je 1 ob zadnji povolnji voda trte krih; — i so ztiaj trte skoraj gole. Rmetje, ki so : trte eamo po enkrat, ali dvakrat šibko i škropil?, imajo t«di gole trte. Kior p^ je I ikrofil po štirikrat in o pravem časa, ima trte zelene in bo imel popolnoma ! dobro letino. Knoetje, pozor na drago j leto. — — Trikrat se je poskusll usinr- titi. — V goriäki bolnišnici agmiljenih bratov se nahaja 37 letni črkostavec Pe- ter Skomina iz Gorice, bolan na jetiki. V bolniänici je že dolgo časa innaveličal Re je trpljonja. Iotia! je st^r ravolver, a katerim je hotel narpditi konec Bvojeina življenja, pa se mn ni po'ncilo. Potem je vzpI brit^v, da bi ßi žile prerozal, pa tadi ni šlo ; na t? je skoßil skozi okno na dvoriiče, »ü pri padca se jn m«lo po$kodo7a). Nesrečneža ho prinesli zopet v poHteljo, kjor rričsknje željno 8iD't;. — Il'tzpi^aua je sJažba čava;a pri c. kr. kaznilnici t Kopra. — Kazcn^ka r^zprava proti mo- rüca v'p»7Hkeg% dekstna Mat ja E'javca 8« bo vršila pred porotn m aodiäö »m t Ljabljaui prihodnji poncdeljek. — S'oveuskt l.jud^ka š>la r sre- dini Trnt* se ot7ori 1. in 2. razred dne 15. tegt mp^pc». Nwsre^a. — Pri orožnili vajnh due 31. t. m. si je zlomil nogo nad ko- lenoii) ne-i rekrut iz Sjii M irtino del Carso. NesrečiKža so prepe'jali v Ko- men in odtod v tržažko bulnišiiico. Ü3loke. — Dobili smo po^tao nabiralnico in p'auonjäa. To nam je preekrbel n*š državni indeželni poslain« c g. dr. Anton G r e go r ö i č. hkreua ran j hvala ! — C rfc«v S'. Tr^h Kraljer smo | vso prenoviii. H ula veem obÖioarjfm za trad in stroš*<' 1 Šsoda, da ni že oi no- vega leta v c^rk"i nob^nega ctja. Poprava j in komi- i sijska za- Sogadvo- koles in šivalnih strojev pri Z=* Gori es f via Prodaja tudi na mesečne ob- n„nni- roke. Ceniki franko. UUOniIJ Stara dvokolesa se emaj- 3—f. lirajo po ceni z ognjsm 2S \ Pozor! I Vinorejcem in prekupče- P valcem z vinom tn,r kr- I čmarjem se nazr.anja. t da sedobivajo pristne v klosterneuburške ^moštne vage J edino pri našem sloven- r skem optikarju \ L Primožiču • v Gorici na Kornju st. 13. <¦ m m ail A ¦ m m »A A ¦ ffc____^b__ Prijateljem in znancem. Tužnim in potrtim srcem naznanjamo v svojem in v imenu sorodnikov pretužno vest, da je najiskreno ljubljeni sin fliBIH JERETIČ v noči od četrtka na petek po kratki a mučni bolezni v 26. letu svoje dobe preminul pri Sv. Luciji ob vSoči. Pogreb zemeljskih ostankov nepozabnega rajnkega se bode vršil v nedeljo dne G. sept. ob 8. uri zjutraj i iz mrtvaške kapelice in se istotam položiio k večnemu l počitku. f Goriest, 4. septembra 1908. \ Žalujoča družina Jeretič. . /üülü ül) zadnje - novosti zenskega in mos- kega blaga za jesenshi cos! Da je manufakturna trgovina „KrojošftB zudiuige" v Gorici najsolidneja" »a te stroke o tem se je prepričal vsakdo, kdor je kupoval blago v isti. Trgovina se drži na- čela: Dobro blago z nizko ceno sta glavna pogoja, da si trgovina ohrani med ob- činstvom častno ime i*»?** Cene so stalne in v naši trgovini ne poznamo nele- pega prepiranja zaradi istih. It i a go je najboljše in naj- cenejše kot pri katerikoli konkurenčni trgovini •*»•*» \ sakdo naj enkrat pos- kusa pri nas kupiti in go- to vo se ne bo varal **»+* Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpo- laga s takim blagom, s ka- korsnim ne more razpo- lagati nobena trgovina te stroke *#*%**%+*%**%*+%+m%*m9++> Rojahi! hupujte narodni holeh „Solshega Doma". Štev. 334. Nafečaj. Xa c. kr. umctno-obrtni stro- kovni šoli v Ljubljani je takoj po- polnili mesto mizarskega delovodje, ki bode oskrbovat popotni poscl v mizarstvu. kateri se prične pod vod- stvom podpisanega ravnateljstva pri- četkoni prihodnjega šolskega Icta v j Solkanu pri tiorici. j Imenovanje se izvrsi potom pc sebne pogodbe pod pogoji, ki se ; glede nastavljanja in upokojenja de- lovodij na državnih obrtnih učnih zavodih nahajajo v naredbi naučnega ; ministrstva z dne 26. septembra ; 1905. štev. 33 895 (Zentralblatt für ; das uewerbliche Unterrichlsreisen, Band XXIV, 6.) j Prosilci za to mesto. s katerim je zvezana reinuneracja v najvižjem ; znesku 2400 K, morajo bili vešči slovenskega jezika ter dokazati dalšo prakso v večjih mizarskih delavni- cah in sposobnost za poučevanje v strokovnem risanju. j Prednost imajo pri jednakih j razmerah prosilci, ki so dovržili j kako strokovno solo. j Pravilno opremljene in na C. I kr. uiinistrstvo za javna dela j naslovljene prožnje je najkasneje do j 15. septembra vložiti pri podpisanem ravnateljslvu. C. kr. ravnatelstvo umetno-obrtne strokov. sole. V Ljubljani, dne 26. avgusta 1908. ; ^1 ^^ ^^ •+»• *m *^ «^——^j.-----«j.------»»- ¦«. Prva goriška tovarna umetnih ognjev s strojnim obratcm izdelujc: rakctc bengalične Iuči, rimske sveče, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče, Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" iik sodnijske Rihard in = = Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupujejo in prodajajo seno, slamo, re- zanieo in krompir vsake vrste pod najngodnejšimi pogoji. "Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu K lastno narno silo. Postena s 1 o v e n s k a druzina sprejme dva ali tri dijahe na stanovanje in hrano. Vcč pove naše upravnistvo. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosroska flica st.25 pripoioča častiti duhovš^ini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon, Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-oveg^ v Ajdovščini. Vse blago T\rV*a I/ret»» Odlikovana niizarska delavnica s stroje- — vim obratom — siORKA -Tržaška ulica 18 - ANT. (ERNIsiOJ izdeluje: Za stavbe: ^a sobe: Za cerkve: Yrata Omare Altarje okna postelje , klopi podcve mize prižnice stornice umivalnike pulti pregraje ponočne klečalnike i. t. A. omarice j i. t. d, stolice '•> i. t. d. ZALOGA: vsakovrstnih strngarskih izdelkov kakor: nng stcbri- čev, važev itd. — Vsakovrstnih rczharskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji ua električno gonilno silo. ^5 mizar in v lesni trgovec v Föipri, na voiln novep železnišfceaa nfla (tta cesti, ki pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi % opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega le«a domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskib posod, stiskalnic itd. V iroji trgovini starin je na prodaj originalna slika 3Iatevc Bo/je svetosorske pri Gorici v okvirju, kalei'o je podaril akvilejski patrijarh Marko ', Grimani 1. 1544. Iv. Gyra v Gorici, Via Contavale. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okolißanom pekovski mojster ]9K0B BRflTUS v Soriei S^lnltH ulica St. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vTste Majdičevega mlina. Mil: čevljar v Semeniški ulici 1 priporoöa se j za raznovrstna naroöila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno Move vinske sode iz lirastovega lesa o