GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL UUBUANA-VIČ-RUDNIK • LETO Vlil • ŠTEVILKA 2 • FEBRUAR 1972 /RORACUNSKI INTERVJU S PREDSEDNIKOM SVETA ZA FINANCE CIRILOM MARINČKOM Uskladiti potrebe in sredstva Proračunski kolač je spet pred nami. Družbena ekonomska politika, ki irekuje odločna prizadevanja vseh družbenopolitičnih in samoupravnih frpnosti za stabilizacijo, je letos „botrovala“ razdelitvi te pogače. Vsak obl več, pa vseeno še vedno premalo. Takšna bi bila lahko laična ugotovitev prvem hipu. No, pa bi vseeno radi zvedeli kaj več o značilnostih letošnjega r0r??una, kajne? Za že ..tradicionalni*1 proračunski intervju smo tokrat r>js ®r‘*a Marinčka, predsednika občinskega sveta za finance. p aP komuna: Kakšna je osnovna značilnost letošnje proračunske oblike? Ciril Marinček: ..Proračunska politika se vključuje v stabilizacijske pore m prizadevanja federacije, republike in mesta Ljubljane. Kot vemo, je 'l °vna smernica teh naporov, da mora biti rast osebnih dohodkov ter JrI!e jb kokktivpc potrošnje počasnejša od rasti družbenega proizvoda." "asa komuna: In kako se to odraža na občinskem proračunu? unl Marinček: „Ob upoštevanju predpostavk in ukrepov kot so bili za letošnje leto v Naša komuna: Kaj pa kultura in telesna kultura? Ciril Marinček: „Po predlogu so ta sredstva povečana za 15,9 odstotka. Malce visok odstotek je postavljen, ker je v to postavko vključena tudi nova dejavnost strelske zveze. Morda bi dodal, da kljub letošnjemu porastu in pa večjim vlaganjem v preteklih letih z ozirom ha stalne potrebe bo prav za dejavnost telesne kulture potrebno poiskati možnosti še za dodatne vire." Naša komuna: Ali samoprispevek razbremenjuje proračunska sredstva? Ciril Marinček: „Rekel bi le deloma. Samoprispevek je razbremenil le približno za polovico proračunsko postavko za šolsko in vzgojno-varstveno dejavnost, medtem ko je ostala vzdrževalna in adaptacijska dela še vedno potrebno kriti iz proračuna." Naša komuna: Kaj^pa kmetijstvo? Ciril Marinček: „Kot je znano, pri občinski skupščini obstaja služba za v ■ 1 a I ■ * __.1 t! C ■ I«r« 1 iri Irt in in>0 aVl*H .V. I, wVOJ1JU pi v iv »I* V*IX. Pa Postavlja osnutek proračunske potrošnje N^rjac‘z lanskin' Porast za 14,9 odstotkov." resegla da bi bil porast proračunskih dohodkov večji, zato bi ravno-rewirt a?ie na tem indeksu lahko obdržali s tem, da bi vsa sredstva, ki bi Ela Ig odstotkov, odvedli v skupni rezervni gospodarski sklad, kajti vračanje za osebne ov) . bi lahko omoeočili vračanje sredstev gospodarstvu. „S tem in dohodke (od 4,5 na 4,15 odstot ,jna rast počasnejša in bruto _ ’amo netto občinski proračun, kaj le ta ___^________vavobčini? annček: „Ko govorimo o netto proračunu, moramo poudariti, da m lahko omogočili lj?ano davčno stopnjo hNa{°ni!eiirno Potrošnjo Naša komuna: Ce sed da bo njena rast počasnejša in bruto proizvoda." tin'rc/vmuna: t-e sedaj pogledamo netto ririi r.eiavnostt?.®rarnov reh skupnosti. Njihove želje presegajo možnosti občine cestah je v letošnjem letu odmerjenih v primerjavi z vso proračunsko potrošnjo preko 40 odstotkov. Znesek je torej tolikšen, da zahteva vso pozornost in odgovornost pristojnih služb." TITU PONOVNO PRIZNANJE heroja I dgovomost pristojnih služb. Naša komuna: Au tako odmerjena sredstva za ceste zadostujejo potrebam? Ciril Marinček: Tolikšna sredstva še zdaleč ne morejo zadovoljiti vseh potreb, ki so na področju te dejavnosti najbolj pereča v našem mestu." Naša komuna: Vendar vsa sredstva za pokrivanje obstoječih potreb v občini ne izvirajo samo iz proračuna? Ciril Marinček: „Tako je. Za določene dejavnosti pritekajo finančna sredstva tudi iz drugih namenskih virov, npr. preko raznih skladov (komunalnega, posebnega računa za ceste), preko mestnega proračuna in raznih skupnosti. Če bi sedaj ocenili vsa skupno namenjena sredstva za pokrivanje obstoječih potreb, potem bi ugotovili, da vsa vsota znaša še enkrat več kot občinski proračun." Naša komuna: Ali bo tako predložen proračun neposredno prizadel našega občana? Ciril Marinček: „Glede na situacijo in namen našega gospodarstva in naporov, obstoječa sredstva sicer niso postavljena v željeni meri, vendar lahko kljub temu ugotovimo, da standard našega občana ne bo prizadet, saj so vsi napori usmerjeni na področja, ki občana neposredno prizadenejo. Sicer pa menim, da morajo biti potrebe tolikšne, kolikor je na razpolago sredstev, vsaj sedanja situacija nam to narekuje." JANJA DOMITROVIC Z bučnim aplavzom so člani občinske skupščine ^“VS podprli predlog ponovne dodelitve priznanja ho predsedniku republike Josipu Brozu-Titu, ki ga naj P°*reduje republiški odbor ZRVS. J. D. I KOMUNISTI SO SE SESTALI Delegat 2. konference ZKJ Vinko Hafner je na 3. redni seji občinske konference Z.K Vič-Rudnik podal izčrpno poročilo o uresničevanju Ulč - - ' ~ seje konference ZKJ. tem, ko je pojasnil smernice akcijskega programa, podanega na konferenci, je podčrtal predvsem naslednjo misel: večjo akcijsko enotnost na vseh področjih bomo dosegli z okrepitvijo vrst ZK, to se pravi v teh vrstah bodo morali predstavljati jedro neposredni proizvajalci in mladi intelektualci, kar bi nedvomno stimuliralo komuniste in občane k večji družbeni aktivnosti. Prav to misel pa so člani potrdili tudi pri izvolitvi elanov nove Mestne konierence. Med šestnajstimi predlaganimi kandidati, izmed katerih so izvolili dvanajst članov, je bilo skoraj polovico neposrednih proizvajalcev. Člani pa so na koncu v kritični razpravi spregovorili tudi o delovanju osnovnih organizacij ZK na terenu, o neaktivnosti nekaterih OO, o nezadostni povezavi z občinskim komitejem ... Prav ta razprava pa je sprožila tudi dva sklepa in sicer naj bi občinska konferenca v aprilu obravnavala delovanje neaktivnih osnovnih organizacij na terenu ter predložila tudi konkreten program dela. , J. DOMITROVIC _____________________________________________Sf kulttremp®*edal^k8 dejavnost ter ljudsko knjižničarstvo so pri nas tri najbolj razvite paitoge množične občinah _ mt.’, .^^ijenosti in dosežkih presegajo vse podobne dejavnosti •Na aiki: v modemi ljudski knjižnici v Kozatjah. - Foto: F. Modic PROSLAVA BITKE NA KUUCU v drugih ljubljanskih Prej i javno razpravo o proračunu navada, priaala fe- ““N« kiT ^ « <£2?* Pre8icihioiti.Se-postavke, novC*jZ*bcletjji y ^ J V"i daka, in mest-tetošnjem letu. 80sPodarjenju v ' S^Dl ]r vonh^^nu oroalv* ^avn€ razprave weihn naJPrej na raznih ni- odbora obč. konf. SZDL. Skoraj v celoti je bila v znamenju priprav na sejo občinske konference SZDL, ki bo 21. februarja, in na zbore volivcev po krajevnih organizacijah. Udeleženci so se večkrat dotaknili vprašanja stabilizacijske politike in inflacijskih procesov in so našli mesto obstoječim proračunskim težnjam nekje na sred!. Letošnji neto občinski proračun je za ca. 15 % večji od lanskega in dosega 4,4 milijarde, s tem da bodo skladi letos nekoliko močnejši, zlasti rezervni, s katerimi je mogoče izvajanje selektivne politike, t. j. vlaganje tja, kjer se najprej in najbolje obrestuje. nih koristih. Od stopnje aktivnega vplivanja samih občanov je odvisno, koliko se naši proračuni oblikujejo „od spodaj navzgor" in koliko so Javne razprave zgolj kamuflaža vnprej pripravljenim shemam in tako le - formalnost. SaS Seja skupščine PO UDARNIŠKO ZA OBČINSKI PRAZNIK Ciril Marinček, predsednik sveta za Finance in proračun Trikrat požgano, razseljeno in od vojne še na mnoge druge načine prizadeto Golo nad Igom bo konec aprila prizorišče letošnjega občinskega praznika. 4. in 5. aprila pa bo — kot uvod v praznovanje — 150 ali 200 rok v udarniškem delu prijelo za krampe in lopate, da izkopljejo, luknje za postavitev drogov za električno napeljavo. V tej akciji bodo sodelovali člani socialistične zveze, mladinske organizacije, zveze borcev, domačini in vojaki. Udarniško delo bo končano z mitingom in pogostitvijo. Kar pa bo dela ostalo, ga bodo opravili pripadniki JLA s tehničnimi sredstvi. SaS Letos poteka 30 let od znane bitke na Ključu, kjer je s partizanskimi enotami sodelovala vaška zaščita. Ta pomembni dogodek iz NOB nameravajo v Dobrovi počastiti s proslavo oziroma z vrsto slavnostnih prireditev, ki se bodo začele 23. aprila in končale 6. maja ter bodo vključevale proslavo dela OF, 30-letnico pionirske organizacije, spominski izlet na Turško čelo, sodelovanje v pohodu Po poteh partizanske Ljubljane, kulturno prireditev, taboijenje na Ključu, kresovanje, ponazoritev napada na Hruševem in partizanski miting. Predsednik pripravljalnega odbora je Zvone Tušak. I * * V obravnavi vsebinskih priprav na tej seji iskali javno razpravo so na predvsem načine, ki bi zagotovili čim bo|j razširjeno in poglobljeno diskusijo, ki se nc bi ustavila zgolj ob lokalno in časovno ozko omeje- Na svoji prvi letošnji seji je občinska skupščina pretresala predlog proračuna (odborniki so precej spraševali za pojasnila z ozirom na bližnje zbore volivcev, nekaj pomislekov je bilo izrečenih o premajhni proračunski postavki za telesno kulturo, cestno problematiko pa bo potrebno reševati v sklopu mesta...), ki so ga odborniki tudi soglasno potrdili. Nekaj več vprašanj pa je bilo postavljenih tudi ob predlaganem odloku o davkih občanov. Sicer pa so razpravljali še o osnutkih odlokov mestne skupščine o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani oziroma o plačevanju stanarin na ROKE PROČ 00 TIVOLIJA! Te dni znova oživljajo razprave o nadaljnji usodi Tivolija, ki sega deloma tudi na območje naše občine. 22. februarja, to je prav ob izidu te številke Naše komune, je v klubu poslancev organiziran sestanek, na katerem bodo strokovnjaki in predvsem Skupnost za varstvo okolja — vodi jo književnik Matej Bor — govorili o tem izredno kočljivem vprašanju. Za kaj pravzaprav era- V Tivoliju se križajo številni interesi, od katerih je najbolj grozljiv tisti, po katerem bi skozi parke speljali v prihodnjih letih novo večpasovno cesto. Drugi interes, za katerim stoji del Ljubljančanov, je izgradnja pokritega kopališča v Tivoliju. Tretji interes - za tem stoji brez dvoma večina občanov - pa skuša ohraniti Tivoli kot zelena pljuča mesta, ki bi morala biti tabu za vse čase. Te glavne predloge pa spremljajo že gradnja novega hotela Bellevue, prodiranje stanovanjskih gradenj v Tivoli in podobno. Gre torej za izredno kompleksni problem, v katerem se križajo mnogi za in mnogi proti, vsi pa se trudijo, da bi razpolagali kar z najbolj tehtnimi podatki, ki bi izpodbijali nasprotnikove argumente. Dejstvo pa je, da se Ljubljana že duši v avtomobilskih izpuhih, da so prometni čepi vsakodnevni pojav in da bo to v prihodnje še huje. Položaj tega brez dvoma najprej ureditev o najprej ureditev eestno-prometnih zagat. Obenem pa je dejstvo, da je ozračje Ljubljane že sedaj izredno močno zastrupljeno in da ne bi preneslo nobenega krčenja našega edinstvenega, čeprav trenutno zanemaijenega in zato tudi premalo obiskanega parka. Ideja o gradnji bazena je mnogim prav gotovo blizu, toda tudi med zagovorniki tega projekta jih najbrž ni mnogo, ki bi hoteli z njim prizadeti Tivoli. Pomisliti je treba, da bo bazen zahteval obsežno parkirišče, slačilnice, gostinske lokale in še vrsto spremljajočih objektov, ki bodo spet pritegnili druge, pred katerimi se bo moral park bolj in bolj umikati. Pri tem pa je še vedno vprašljivo, koliko takšni objekti sploh primorejo k množičnosti športa. Poglejmo socialno diferenciranega Ljubljančana in možnosti, ki mu jih nudi sedanja hala Tivoli. Ta je postala močno skomcrcializirana gospodarska ustanova, ki športnika že od daleč pozdravi z reklamnimi napisi za žgane pijače in cigarete, nato pa mora obiskovalec našteti tepe denarce za ogled prireditve ali za lastno športno dejavnost. Bojazen, da bo tudi moderni pokriti bazen pustil pred vrati tisti del Ljubljančanov, ki ne bo sposoben plačati visokih vstopnin, kot jih na primer plačujejo obiskovalci Zlatega kluba, se zdi upravičena. Danes ni mesta na svetu, v katerem bi zaradi takšnih ali drugačnih interesov posegali v svoja zelena pljuča. Še zlasti ne, če je zrak nad mestom tako onesnažen kot nad Ljubljano, kamor se zaradi smoga letošnjo zimo polne tri mesece ni uspel prebiti sončni žarek. Ce se torej borimo za čist zrak, nismo nobeni holti-kutturni romantiki. Borimo se za zdravje, za moje, tvoje, naše zdravje. Vičani imamo dovolj opozoril kot so smrad iz odlagališč Snage, tovarne Plutal, s Tržaške in Dolenjske ceste itd. Zato smo za vprašanje našega okolja še posebej občutljivi. Predlagamo, da ostane Tivoli nedotaknjen, vedno bolje vzdrževan in urejen ter na novo posajen z,drevjem, poplemeniten z novimi nasadi, vodometi, urejenimi potmi, bolje organiziran in z razširjenim živalskim vrtom ter urejenimi otroškimi igrišči. Zato kličemo Skupnosti za varstvo okolja: Zadržite roke tistim, ki kakorkoli posegajo po Tivoliju! Tu smo, z vami smo! SANDI SITAR I območju ljubljanskih občin. J. D. Tovariši odgovorni: kaj pa nje, ste jih vprašali, če jim lahko okrnite Tivoli? LETNA SKUPŠČINA ZRVS MLADINSKA ORGANIZACIJA V OBČINI Vse sile za obrambo domovine Prizadevanja zadevajo ob probleme r Prve dni februarja so se v slovesno okrašeni dvorani Svobode na Viču zbrali na svoji letni skupščini rezervni vojaški starešine naše občine. Medse so povabili tudi predsednika republiškega odbora ZR I S Slavka Korbarja, generalmajorja Andreja Celinskega, generalpodpolkovnika Matijo Božiča in predstavnike drugih občinskih odborov ZR VS, kot tudi družbenopolitične delavce. Potem, ko so z enominutnim molkom počastili spomin na preminule tovariše, je predsednik občinskega odbora ZRVS Ivo Starin podal poročilo o delu tega odbora v preteklem letu. Povzemamo nekaj glavnih misli iz poročila. „Ti dve leti dela naše organizacije lahko ocenim kot zelo plodni na področju strokovnega izobraževanja, na področju priprav obrambne vzgoje, kakor tudi v družbenopolitičnem delovanju našega članstva. Dosedanje naše delo je pokazalo smotrnost samostojnosti organizacije, čeprav ne moremo in ne smemo trditi, da v okviru ZZB ni bilo možnosti za široko strokovno in pobtično izobraževanje. Pri tem pa moram pripomniti, da brez ustreznih materialnih sredstev pričujočih rezultatov ne bi mogli doseči v zadovoljivi meri. Ob ustanovni skupščini je naša skupščina štela 2.100 članov, medtem ko je sedanje stanje 2.443 članov, od katerih je 1.296 oficirjev in 1,147 podoficirjev. Na sejah odbora, predsedstva in komisij smo odobravali celotni plan in delo na političnem polju in splošna vprašanja, na sejah komisij pa strokovna. V obdobju 1970/71 smo iz splošnega dela programa izvedli 7 predavanj za vse člane. Splošni strokovni program je organiziral naš odbor, specialni strokovni program pa so izvajali pripadniki JLA in teritorialne enote. Poleg izvajanja obveznega dela programa in specialnega pouka je bilo organiziranih nekaj ogledov vojaških vaj kot npr.: forsiranje reke Save, ogled razstave letalstva . .. Organizirali pa smo z ozirom na politično situacijo več razgovorov o govoru maršala Tita. Neobveznega streljanja s puško pa se je v prvem letu udeležilo 1.460, v drugem pa 1.642 članov. Lani je naš odbor prevzel nalogo, da organizira orientacijsko taktični pohod za vse predstavnike občinskih odborov ZRVS v Sloveniji. Za vajo, ki je v celoti uspela, dobili smo priznanje republiškega odbora, se moramo ponovno zahvaliti za uspešno sodelovanje in pomoč krajevni organizaciji Brezovica, radio klubu Ljubljana in viškim gimnazijcem. V preteklem letu smo v počastitev občinskega praznika izvedli ekipno ^ ANDREJ HABIČ Slikar, v službi pri Teden* ski tribuni,rišem za Min Pavliho. Opredelien. Namenih j}ela. Občasno priden. 33. Prva risba: v plenice, mešana tehnika, vnrasanie javnemu delav* cu: Kuho se kej Hnate? tekmovanje v streljanju, kjer so sodelovale vse krajevne organizacije. Prve tri ekipe pa so bile nagrajene. V bodoče pa naj bi bile ekipe šestčlanske, streljali pa bi tudi s puško in brzostrelko, saj bi tako naša organizacija dobila dobre strelce in s tem tudi boljšo sestavo tekmovalnih ekip. Vključili smo se tudi na tekmovanje Naše obrambe ..Izbiramo najboljšo občinsko organizacijo” in dosegli tretje mesto. Vključili smo se tudi v akcijo o uvedbi samoprispevka za šole in vrtce in s tem tudi neposredno v politično dogajanje na našem terenu. Lani je na predlog kadrovske komisije napredovalo 382 članov. Poleg tega pa je bilo s strani JLA in teritorialnih enot imenovanih iz čina desetarja v čin podoficirja 175 članov. Ob proslavi 30. obletnice JLA pa smo razvili tudi prapor občinske organizacije. Razvitju je botroval delovni kolektiv Tovarne vijakov.” Po poročilih blagajnika in nadzorne komisije se je k razpravi najprej prijavil ing. Avgust Belič. Orisal je pomen strokovnega usposabljanja rezervnih vojaških starešin in strelskih akcij. Naše nadaljnje delo pa mora temeljiti tudi na odpravljanju napak, ki jih še nismo uspeli odpraviti kot tudi na vse večjem vključevanju v družbenopolitično dogajanje na terenu. To zadnjo misel pa je podčrtal tudi predsednik krajevne organizacije ZRVS Vič—Vrhovci Čamernik in dodal, da bi morali v bodoče skrbeti tudi za idejno politično vzgojo teh kadrov. O nepopolni evidenci članstva, o nezadostni angažiranosti in na vrste komunistov v članstvu ZRVS je nato opozoril predsednik krajevne organizacije ZRVS Milan Cesnik, Stane Kovačič. Predsednik krajevne organizacije ZRVS Malči Belič, Lapajne pa je ponovno podčrtal idejno pripadnost kadra in njegovo politično aktivnost, ki bi se morala odražati prav na terenu. Skupščino je pozdravil tudi generalmajor Andrej Cetinski, ki je poudaril pomembnost organizacije ZRVS in njenega članstva pri obrambi domovine, pri tem pa zaželel odboru veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Njegovim besedam pa se je na koncu pridružil še predsednik republiškega odbora ZRVS Slavko Korbar, ki je dejal: „Tudi v tej vse številnejši organizaciji morajo biti nosilci akcij komunisti kot progresivna sila, saj bo tako tudi nadaljnje delo organizacije ZRVS temeljilo na nekih čvrstih pogledih in jasnih stališčih.” Razprave pa je zaključil predsednik. Skupščina je nato izvolila še dvajsetčlanski odbor ZRVS, ter tri člane za novo ustanovljeno mestno kon- Novoustanovljena občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Vič-Rudnik je v zadnjem času uspela organizirati relativno širok krog mladih v naši občini. Na prvi seji predsedstva po ustanovni konferenci je bilo predsedstvo razdeljeno med šest komisij: - komisija za mlade v KS - vodi jo Štrajn Vesna; - komisija za družbeno-ekonom-ske odnose - vodi je Bilič Vinko; - komisija za vzgojo in izobraževanje - vodi jo Ganoni Vido; s področja za OŠ - vodi Kahn Jožica; - komisija za SLO, ki bo zajemala tudi delo s področja razvijanja revolucionarnih tradicij; - komisija za idejno vzgojo, kulturo in tisk - vodi jo Turk Vojka; - kadrovska komisija, vendar bo nekaj časa njene naloge opravljal sekretariat predsedstva pod vodstvom sekretarja Janeza Starmana. Delo komisij je usmerjeno predvsem v vsestransko pomoč tistim mladinkam in mladincem, ki v svoji KS, OZD ali šoli želijo ustanoviti aktiv ZMS, oziroma so ga že ustanovili, pa jim začetek dela večje težave. Taki aktivi so v nekaterih KS in OZD, v šolah pa je delo bolj utečeno predvsem zaradi drugačnega načina dela. Poleg že prej ustanovljenih aktivov so se v zadnjem času formirali oz. navezali stike z OK trije aktivi: Velike Lašče, Krim, Rudnik in Brdo-Vrhovci. Mladi iz Velikih Lašč so s svojo aktivnostjo pričeli že pred Novim letom, pri- pravili so in uspešno izpeljali praz-i lel novanje novega leta, v januarju pa so tudi formalno ustanovili svoj aktiv. Delo aktiva bo temeljilo predvsem na razvijanju in negovanju kulturnih tradicij, ki jih imajo v izobilju. Seveda pa imajo tudi oni problem, ki ga srečujemo v skoraj vseh aktivih ZM v naši občini, to so prostori. Materialni pogoji za delo so sploh največji problem, s katerim se srečuje mladinska organizacija v vsej občini. Precej primerov je, da mladi, ki želijo aktivno delati v ZM, nimajo niti prostorov, v kolikor jih pa imajo, pa so zelo slabo opremljeni. Zelo drastičen primer je aktiv na Turjaku, kjer mladi gostujejo v zadružnem domu. Oprema v sobi, kjer se sestajajo in delajo, sestoji iz zelo stare omare, ene mize in nekaj zmajanih stolov, v dveh prostorih pa niti tega ni. Kljub temu, da so mladinci zelo aktivni in da si sami pomagajo, kolikor je le mogoče, jim KS ni stopila niti koraka nasproti in mladim marsikdaj z izjavami o novosti njihovega početja zbijajo voljo do dela. Iz teh razlogov pričakujejo od občinske konference pomoč z nasveti ter možnost, da se povezujejo tudi z drugimi aktivi in tako najdejo potrebno podporo za svoje delo. 22. in 23. januarja je bil seminar predsedstva občinske konference v Dolenjskih toplicah, na katerem so sodelovali tudi Janez Cemažar - sekretar občinske konference zveze komunistov Slovenije, Bine Lenaršič - sekretar občinske konference SZDL in Darko Perovšek - tajnik skupščine občine Vič-Rudnik. Pogovor je potekal predvsem o problemih, ki tarejo mlade in je za njihovo razrešitev potrebno sodelovanje vseh političnih faktorjev v občini. Jasno je bila izražena potreba po vključevanju mladih v vse družbenopolitične in samoupravne strukture, ki jih imamo v naši družbi. Vendar pa mladi ne bi smeli biti predstavniki neke starostne strukture, temveč predstavniki delovnih interesov v določeni sredini. Njihovo uveljavljanje mora temd izključno na odnosu do gibanj V družbi. V drugem delu seminarja Pa bili na dnevnem redu akcijski P grami posameznih komisij in Pr sodstva. Načrtovanih je bilo akcij: udeležba na kvizu ,,obraf socialistične Jugoslavije”, kadi®* okrepitev organizacije ipd. ^ okrepitev organizacije ipu. --j naj bi razne izobraževalne akcM 'ju so mladinske tribune s temami'’] tura v krajevni skupnosti, vloga, dih v pripravah na SLO, tnlatfjjP stanovanjska P°UI kmetijstvu, ipd. ijtflrn Precejšnjo aktivnost pa ,nlaa'u:“l načrtujejo v zvezi s priprava®'.^ občinski praznik. Sodelovah pri akciji kopanja lukenj za ( trične drogove do Golega, pnPH, -bodo več športnih tekmovanj. H J' bodo slovesno zaključila na j™-' praznovanja. Organizirali bodofi(J!' pohodov iz različnih smeri na|xaK ter zagotovili množično udcW ' < mladine ob prazniku. jPjj” ČLANI MESTNE fan2 KONFERENCE ZK faj Člani občinske konfef*kil ZK Vič-Rudnik so izmed iPe najstih kandidatov izvolil* pm slednjih dvanajst članov: A‘cra Arha, Lastimirja Boha, J^01 Čemažarja, Bernarda Cit— Dušana Doljaka, Slavka 1 Korbarja, Vidojko Kozak. neza Markelja, Jožeta dr. J selja, Ivana Zalarja, Rudija v p nickega in Janeza Žerovnikjj ferenco ZRVS in sicer Avgusta Beliča, Rudija Furlana in Stanislava Kovačiča. JANJA DOMITROV1Č Redna letna skupščina obč. odb. ZRVS je obravnavala dejavnosti organizacije v prvih dveh n obstoja in smernice za delo v prihodnje. j t V našem časopisju smo doslej že večkrat zapisali to in ono o študentih, pisali smo o problematiki študentskega naselja na območju naše občine, kot o študentskem gibanju in njegovi ideologiji (ob zasedbi Aškerčeve ceste in podobno). V zadnjih mesecih je v ospredju zanimanja, mnogokrat pa tudi predmet ostre, čeprav ne vselej dovolj poučene kritike, študentsko glasilo Tribuna. Potem ko so temu časopisu najprej odtegnili, nato pa spet dodelili sredstva za izhajanje in ko je bil zamenjan uredniški odbor, smo očitno pred določenimi spremembami pri sami Tribuni, s tem pa se napovedujejo tudi spremembe v odzivu, ki ga bo nova Tribuna izzvala. V tem trenutku se nam zdi problem aktualiziran, zato smo se obrnili na enega izmed urednikov Tribune Darka Strajna (njegovo ime v N. K. ni novo) z nekaterimi vprašanji, med katerimi je osrednje vprašanje družbeno politična orientacija. — Objavljamo pismo Darka Strajna. M i pogosto še odvija mimo univerze, s čimer je univerza pravzaprav p*'(i ‘ oz., v kolikor gre za družbene probleme, ki na prvi pogled niso neP? j3 j povezani z univerzo, ob odsotnosti univerze v razreševanju, Pn”£l nevzdržne mentalitete, ki vidi univerzo kot nekakšen servis za kad 1, ^ celo politično sumljivo ustanovo itd. | Takšna spoznanja so pogojevala kritično orientacijo študentskega g> 0; ^ kakor tudi študentskega časopisa, ki hoče izražati in samokritične ^ i c t o \/ i Vi c i-rr^-io \r mnpnitn« V* » juliju - . tjVn‘ študentov, ki sploh hotenja ima in jih razvija, sc pravi, da gre za naja*' ^ asti univerze v družbenem .., študente, ki tudi sicer dajejo značaj prisotnosti . u...-—Htr < janju. Moramo pa priznati, daje aktivnih študentov na naši univerzi r® malo, če seveda sem ne štejemo študente, ki so aktivni v pokrajm^f katerih izhajajo ipd. Eden od bistvenih problemov ljubljanskega ” r skega gibanja je prav premagovanje pasivnosti med samimi študent vjg orientirano k spreminjanju zavesti, ki omogoča t. i. „fahidiotsko Jr. t/onu* rtc/»lvnsv«!ti >>!• iclznniu Lmskrl.««!. »n A , » * L vanje oscbnosti^ali iskanje lagodnih poti za pridobitev diplome . • tt, . -t. . ... .. . . . - _ . „• -'I IH , razumljivo, da Tribuna išče poti za preboj v takšno zavest. Sicer ^a študentsko glasilo posredovati tudi širši (doseg^ivi) javnosti kritična : 0 TRIBUNI IN ŠTUDENTIH V., U.l I/.IUZ.MIIJ^ —' - . ustreznem nivoju stvar določene kvalificiranosti za pisanje. Tako,.)'; nastajanja fakultetnih l*s i ništvo Tribune bilo eden prvih iniciatopev katerih bi se oblikoval širši krog sposobnih sodelavcev. listu Glede letošnjih Številk je uredništvo že sprejelo kritiko, da je v premalo prostora pisanje o Možjih“ problemih univerze, s čimer P® stopilo od skorajda po vsej univerzi sprejetega mnenja, da so L problemi univerze neločljivi od splošno družbenih. Vendar pa g1*: „Naša komuna” je dab iniciativo, da bi naj podpisani kot eden izmed urednikov študentskega lista „Tribuna“ skušal odgovoriti na nekaj vprašanj. krctizacijo teh problemov na univerzi. . ^ h' Zlasti zaradi dveh prepovedi razširjanja se je okoli Tribune Popisa; riob škandaloznega, politično škodljivega, celo reakcionarnega časog Oji Na takšna mnenja je težko odgovarjati, saj marsikomu prepoved rpi pomeni zadosten dokaz, da gre za ..takšno in takšno" vrsto p*s.a,'J [[J. tako bi mi težko verjeli na besedo, da pismo Titu ni bilo žalj>y ^ ja dokazovanje nasprotnih menj se zato raje ne bom spuščal, rekel bi r jj sklepanje na osnovi posameznih primerov praviloma napačno, ka' ..škandalov”, sc mi zdi, da le-ti bolj izvirajo iz senzacionalističnih ' katerimi je mogoče zamegljevati prave probleme naše družbe, ki ji*1 močeh hoče odpirati tudi Tribuna. V ilustracijo samo to: v našem .^1' bilo več pisanja o Tribuni in o njenem odgovornem uredniku, kot o k ^ ki se v ' javnosti odpirajo ob različnih pojavih študentskega gibanja, kamor bi mogli prišteti tudi taksno obliko, kakršna je študentski časopis. Mislim, da je način, kakršnega se loteva Naša komuna, s tem da da možnost samim študentom, da spregovore na njenih straneh, malodane vzgleden, saj imamo študentje rebtivno malo možnosti, da bi svoje postopke in hotenja javno detajlno in široko eksplicirali. (Mislim npr. časopis Delo, ki pogostokrat ne ___: Za___t__A.i.it. ■* Qj£y_____A___ i? _____ ■’» _ ;__T __ -1__•m___i 1 _ objavi študentskih dokumentov, ali pa jih objavi v skrajšani in komentirani obliki). Zdi se mi, da je temeljni problem, ki se ob pojavljanju sedanje Tribuna odpira, vprašanje, zakaj je list usmerjen v pohtiko, t. j. v ocenjevanje oz. kritiko politike v ožjem in širšem smislu te besede. Na to bom skušal odgovoriti pravzaprav v celotnem zapisu s tem, da se bo vprašanje diferenciralo v več ožjih problemskih skokov. Naj začnem konkretno - z nastankom uredništva v sedanjem sestavu. Skoraj vsi člani sedanjega uredništva so pisali prispevke v Tribuno že prej, ko niso bili uredniki. Vendar pa so bili predlagani v letošnje uredništvo predvsem zaradi svoje prizadete angažiranosti ob lanski zasedbi filozofske fakultete, ko so s svojim pisanjem in ostalo aktivnostjo uspevali izražati širino in dolgoročnost študentskih teženj. V ljubljanskem bolj ali manj levičarsko usmerjenem študentskem gibanju je ob dejstvu, da sedanji pogoji na Univerzi ne ustrezajo tako sodobnim pedagoškim principom, kakor tudi potrebnemu strokovnemu nivoju itd. vedno jasneje izstopala zavest, da so problemi Univerze v resnici družbeni problemi in da so problemi Univerze nerešljivi brez priznanja ustrezne družbene vloge univerze, kar pogojuje svobodo univerze. To pomeni aktivno prisotnost univerze kot žarišča novih idej v celotnem življenju družbe. Takšna postavitev dente kot osnovo kričečem primeru gospodarskega kriminala. Svojevrstne napade doživlja tudi slog pisanja v Tribuni, kateremu c ^ splošnost, pa tudi uporabljanje besed, ki jih ni v slovarju. Glede teg^^ izgubljal preveč besed, rečem naj le, da precejšnje število „splosnin e|iv izvira iz težnje kritično poiskati same izvore konkretnih težav in g izvira iz težnje Kritično poisKali same izvore Konkreinui le/.av ■■ • .j f se za osnovne revolucionarne vrednote, ki jih je mogoče opredelje • „(* občem nivoju: kar se tiče ostalega pa, daje simptomatično za vsa si gibanja (razen morda za redka reaKcionama, kakršni sta bili do se indonezijsko in hrvatsko študentsko gibanje) iskanje še neutečen** izražanje ne samo mnenj o perečih problemih, pač pa tudi v n0!\.jd* tudi slutenih, bolj svobodnih človeških odnosih, ki ne morejo nastaj gače, kot skozi kritiko in provociranje obstoječih. i)lci'l3ls Prav gotovo to ni vse, kar bi bilo mogoče napisati o tej P*°*/,ntsk' Videti pa je, da se govoijenje o Tribuni veže na problematiko štuo pa postavlja Univerzo in delavce na njej, torej tudi štu-študijskega procesa v razmerje do politike, ki se je in se gibanja, kar pa ne pomeni, da si Tribuna kisli študentsko gibanje. P ^ ^ ga skuša kritično izražati. Ce ji to ne bo uspelo, jo bodo študent) spremenili, kar se je navsezadnje zgodilo s tem, ko je v letošnjem *e ,j .... n z delom povsem novo uredništvo. DARKO• delo in načrti kluba upokojencev NJIHOV DRUGI DOM Mnoge države imajo neke vrste varstva za stare ljudi, vendar takih klubov, v katerih poteka družabno življenje upokojencev, razen v Sloveniji pri nas ni. Zato je 1970 mednarodni urad za delo s sedežem v Ženevi sklical kongres, na katerem so to vprašanje obravnavali. Časopisje, šah, kartanje, izleti, proslave, prireditve, obdaritve, balinanje, kegljanje in podobno je ob prigrizku vsebina tega rekreacijskega kotička upokojencev. Marsikomu, zlasti osamelemu, je klub čez dan tudi neke vrste drugi dom, saj je v njem med svojimi vrstniki in ob skupnih spominih. !j»k0 smo mi 1966 ob razumeva-jJr ^ podpori občinske skupščine a organizacij ustanovili Unij- v.v nckih prostorih nekdanje ^občme Rudnik, vendar pa ti pro-X°r!.ne ustrezajo. K nam prihajajo °,b podeljah starejši ljudje iz klihc ^raJcv mesta in veliko barjan-L|: kmetovalcev, ki so deloma že ‘ pa bodo upokojeni. Je to pač pri-azno m gostoljubno shajališče. SIJ"*6 nam kažejo le del klubove 1 n°stl' Balinarsko in šahovsko moči marsikoga na svoj na-n?^lvi' * V navadi je tudi, da v letni dln T1 ,.dlUŽbi Proslavi svoj rojst-Tako smo z veselem gledali urnon .C ?bra7c enoga devetdeset in e vfa81* , Vamdevetdesetletnika, ko Mooneia šcgava pesen, našega bar. Xknatih0kJepca: ” • • • P® ^8° R^kPakajancamlati..." rekkih ,itlk[at pust0 P® tudi starčev-iizleti e°b po,no življenje popesUijo • Po Jcoi žo veliko priredili 1 PdboT nS'°VeJn«i- Sem pa tja je Ife čpin Pn.Zad®vnim predsednikom iUDotno ct « Priložil nezmožnim za JJf broške. Ti izleti in obiski dru- lEL'J0 ODDAJATI MLEKO [ POBUDA ^ORGANIZACIJO odkupne p°staje mleka 12 VASI LOCNIK kov Vnaoil'iem posvetu predsednico do Df' dnc 9.2. 1972 je pri-1 natiki “S, name razprave o proble-Odkupa mleka. Dejanske raz-Hkupa afe.J0 na to, da vprašanje od-i Ljub|u„ . ni zadovoljivo rešeno. ko ji j?? Ptihaja v določene konice, • trošniki „ a Primanjkuje in se po-v istem ?raznih rok vračajo domov, žijo di Ca?u Proizvajalci mleka to-dano a njlnovo mleko osUja nepro-se zadov', obzid. jav. razsv., 3 svet. tel. in priklop. Brezje akumul. bazen za vodo v primeru požara v izdel. fas. na gas. domu Brezje napr. trafop. Brezje izdel. urb. prog. Brezje ured. kanal. Dobrova rekon. in asfal. obč. ceste Dobrova ured. park. pred zad. dom. Dobrova ured. avtob. post. Dobrova ured. 2 hidr. Dobrova razšir. omr. jav. razsv. za 3 tel. Dobrova razšir. pokop. Dobrova izdel. proj. novih zaj. za vodov. Dobrova obn. elektroom. in postav, nove trafopos. v zašel. „Grabcn“ Dobrova obnov, mostu pri „vo-dometu" Dobrova odkup zemlj. za razš. gas. doma Dobrova napr. telef. avtom, centr. Dobrova izdel. urban. prog. za Dobrovo napr. mostu čez potok Sujica-Razori jav. razsv. 1 svet. telo Podsmreka nakup zcm. za gas. dom Podsmreka izdel. urban. prog. za nas. Stranska vas ured. postaj, avtob. Šujica ured. jav. razsv. 2 svet. tel. z avtomatom Šujica ured. kanalizacije izdel urb. prog. za razš. nas. Jav. razsv. 2 svet. tel. z a-Tom. Gaberje ured. postaj, avtob. Gaberje ■zdel. prog. urb. načrta Ppprav. mostu pri Brvičarju Hruševo čez Gradaščico obnova zajet, za vodov. Hruševo nakup, zemlj. za gas. dom DV Kremenca-Golo in TP Golo Brad. c. Golo-Želimlje d = 1 km lelcton Ig-Kurešček vodov. Podolniea vodov. Lesno brdo ntrliš. vežica Z a žar ured. pokop. Samotorica poprav, mostu Podolniea *R Zaklancc vodov. Sentjošt-Potok most Kurja vas obnov. mrl. vež. Šentjošt napeljava tt omrežja obnov. NNO Butanjcva obnov, in dograd. NNO ‘Tanina IR Butanjeva odgrad. c. Camarenk razšir. c. Butanjeva-Planina izgrad. mrl. v. Vrzdenec vodovod Vrzdenec avtob. obrač. Vrzdenec Skup. vred. inv. Že dosed. vložena sredstva Last. sred. v 1972 Zalit, za dotac. v 1972 Pred. dotac. za 1972 250 - ■ 250 150 25 - r \ 25 25 30 - 20 10 40 - 20 20 15 10 2 3 20 15 • ✓ 10 5 160 - 80 80 - 100 . - 40 60 - 70 20 30 20 20 12 ‘ 6 6 __ * x • 6 » - 6 - 3 - 2 1 - 30 28 2 — 40 — 27 13 — 60 — — 60 — 600 - 200 400 187 420 - - 420 150 - 100 50 - 12 _ 2 10 _ 2 1,2 0,8 3 __ 3 \ 80 - - 80 - 15 _ — 15 — 220 - 220 - 15 8 7 - 20 - - 22 ' “ 250 x - 220 - - 150 - - 150 50 1 - 10 40 1 1 20 — — 1 20 - 300 300 _ 20 - 5 15 - 7 1 6 100 - 30 70 - 40 - - 40 - 7 1 6 — 12 — 4 8 — 100 - 100 - 8 3 5 — 15 _ 10 5 — 10 - - 10 600 - 50 64 17 110 50 23 25 25 170 — — 30 _ 48 — 28 20 10 30 — 20 10 5 20 — 10 10 — 10 — 3 # 7 — 4 _ 2 2 T- 4 — 2 2 — 150 - 70 80 40 25 _ 15 10 — 18 — 8 10 — 30 — 20 10 - 80 - 50 30 - 110 _ 80 30 50 6 — 2 4 — 40 - 25 15 - 70 40 30 15 15 — 10 S 15 — 10 5 __ 3 - 1 2 — v 000 din Opombe * < ostala sred. Elek. ostala sred. PTT Sredstva negospodarskih investicij v tem letu prvič niso v porastu, kar je rezultat referenduma o financiranju gradnje šol in vrtcev iz sredstev samoprispevka. Kljub temu pa še vedno ne pridemo v proračunu do posebne sprostitve sredstev, ker je potrebno za izvedbo programa k samoprispevku dodajati iz proračuna zastavljeno participacijo v višini 20 % programiranih sredstev, kar znaša preko 2 milijona din. Za investicijska in vzdrževalna dela izven programa samoprispevka pa je potrebnih 2,8 milijona dinarjev. Skupščina mora nadaljevati začrtane smernice pospeševanja kmetijstva, kot si jih je zadala v preteklem obdobju. Posebni sklad, ki dela na tem področju, se je že precej uveljavil in ima zelo dober odziv pri kmetovalcih, kakor tudi pri družbenih gospodarskih organizacijah. Sredstva, ki bi bila potrebna za realizacijo celotnega zastavljenega programa, bi bila seveda zelo velika, vendar je predvidenih le 450.000 din, kar pa predstavlja na 1.1971 125%. Glede na zelo slabo stanje urejenosti cest in mestnih ulic v občini je nujno, da bi ta investicijska dela dobila za obdobje nekaj prihodnjih let najpomembnejši poudarek. V predloženem osnutku je predvidena rast sredstev za rekonstrukcije in popravila cest 114,7 % in znaša 7,454.620 din, s čimer skupščina še vedno ni v stanju, da bi učinkovito rešila kvaliteto svojega omrežja ulic in cest. Ta sredstva se sicer dopolnjujejo še s posebnimi namenskimi sredstvi izven proračuna (takse na motorna vozila, delež sredstev od prodaje goriv in drugi dohodki) v približni višini 3,881.167,00 din in najemanje posojil na podlagi namenskega vročanja proračunskih sredstev v preteklem letu, v višini 6,300.000 din. V te namene bodo izključno porabljena tudi vsa sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga bo po oceni zbranega pri 70% realizaciji odmere za leto 1972 1,345.000 din. Glede na to, da bodo vlaganja v rekonstrukcije in vzdrževanje cest in ulic skupno znašala v letu 1972 predvidoma 18,988,787 din, kar v celotni potrošnji predstavlja glede na skupna sredstva proračuna 45 %, pa nalaga že višina teh investicijskih sredstev in seveda neurejeno stanje še posebej, skupščini in pristojnim organom za urejanje tega vprašanja-izredno odgovornost za smotrno, gospodarno in čim bolj racionalno porabo, da bi uspeli z vsemi temi razpoložljivimi sredstvi odpraviti kar največ komunalnega deficita na tem področju. Gibanje ocenjenih~dohodkov in predvidenih izdatkov proračuna je razvidno v tabelarnem delu v nadaljevanju. Pri tem so dohodki obdelani nadrobno v celoti, razporeditev teh dohodkov oziroma predlog izdatkov za posamezne dejavnosti pa le globalno. Zaradi večje preglednosti in smotrnosti obravnavanja, kije lahko racionalno le, če je razdelitev sredstev za posamezne dejavnosti nazorno prikazana, tako da jih je mogoče enostavneje ičim pregledneje primerjati, so specificirane poleg skupnih zneskov za posamezno dejavnost, le še večje, za razpravo pomembnejše postavke; vse druge drobne izdatke pa predlog prikazuje zbirno pod postavko „ostalo“. Nadrobna razdelitev teh sredstev bo v teku obravnave določena po razpravah na sejah posameznih svetov in drugih specializiranih organih skupščine. Seveda pa so možnosti obravnavanja predloga proračuna po posameznih dejavnostih in v celoti omejene, v iniciativi predlaganja povečanj posameznih postavk. Vsej potrošnji je postavljena zgornja meja pri porastu na višini 14,9 % glede na potrošnjo preteklega leta 1971. Zaradi tega mora biti obravnavanje konstruktivno, tako da v primerjanju predlagane razporeditve sredstev posameznim dejavnostim išče možnosti povečevanja sredstev za posamezno nujno dejavnost v hkratnem predlogu za ustrezno zmanjšanje sredstev nekemu drugemu namenu, ki morda ni tako nujno opravičen. DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zaradi pomembnosti vlaganja sredstev v komunalne investicije in napreve, ki so v upravljanju oziroma programih posameznih krajevnih skupnosti, smatramo, da je potrebno le-te za razpravo prikazati in razčleniti na drobno. Obravnavanje zagotovljenih sredstev posamezni dejavnosti po proračunu, kot je prikazano, je lahko zadostna osnova za temeljito obravnavo in primerjavo potrebnosti in upravičenosti različnih dejavnosti. Dejavnost krajevnih skupnosti pa je zelo raznolika, kot so različni pogoji in stanje posameznih krajevnih skupnosti. Poleg tega kažejo izkušnje vlaganj v katerakoli dela, ki so bila opravljena v vsem preteklem obdobju dejavnosti krajevnih skupnosti, da je ta način reševanja skupnih potreb občanov daleč najracionalnejši in najsmotrnejši, tako da efektov ni mogoče primerjati z nobeno drugo obliko organiziranega izvajanja komunalnih investicij. Še več, investicije pri krajevnih skupnostih ne le, da so cenejše, ampak se vloženi dinar proračunskih sredstev pri krajevnih skupnostih oplemeniti večkratno z izrednimi samoprispevki in drugimi oblikami Zato da bi bila razprava o teh sredstvih za dejavnost krajevnih skupnosti boljša in da bi bila možna medsebojna primerjava, dajemo v nadaljevanju predlog nadrobne razdelitve sredstev. Krajevne skupnosti so za leto 1972 dostavile predloge za dotacijo iz občinskega proračuna, in sicer: - za osnovno dejavnost skupaj 1,594.949 din za investicije skupaj ll,136.300din Navedenim zahtevkom ni bilo možno v celoti ugoditi. Predvidevamo, da bo v letu 1972 dotacija krajevnim skupnostim narasla na indeks 122,2 v primerjavi s potrošnjo za leto 1971, tako da bo skupno na razpolago 3 Pri razdelitvi navedenega zneska smo upoštevali tri različne specifične skupine krajevnih skupnosti, in sicer: - krajevne skupnosti, ki imajo izrazito mestni značaj - krajevne skupnosti, ki imajo primestni značaj, - krajevne skupnosti, ki imajo podeželski značaj. Med redno dejavnost podeželskih krajevnih skupnosti, deloma pa tudi primestnih, sodi predvsem reševanje komunalne problematike, medtem ko so izdatki mestmh krajevnih skupnosti predvsem funkcionalni izdatki dejavnosti njihovih služb oziroma organov. Zato seje predlog dotacij za redno dejavnost krajevnih skupnosti ocenjeval z ozirom na število komunalnih naprav, obsežnost krajevne skupnosti, ipd. 1 J b ““ •**"•'->**'■»J■mvvv v*vjrtTin_;3l »U ujrciMCVrtlUi glCUC Ud IdZpOIOZ Ijiva^sredstva^samo tista dela, ki predstavljajo najnujnejše potrebe, dokonča ter dela, kjer finančno sodeluje krajevna skupnost s svojimi sredstvi ozirom; s sredstvi samoprispevka. Poleg navedenih kriterijev je predlog dotacije sred štev krajevnim skupnostim za leto 1972 skušal zagotoviti enakomernost vla ganj sredstev po posameznih področjih. Med zahtevki krajevnih skupnosti ji določeno Število krajevnih skupnosti, ki navajajo relativno visoke predlogi oziroma zahtevke, ker pa so ta območja dobila višje dotacije v preteklen letu neposredno ali pa posredno iz drugih sredstev, jih predlog za leto 197: ni mogel upoštevati. Predlog ni mogel upoštevati tudi tistih zahtevkov, ki st predmet programov drugih virov financiranja, npr. urejanja stavbnega zem Ijišča. ^ Predlog dotacije krajevnim skupnostim za leto 1972 znaša: - za osnovno dejavnost 1,137.000 - za komunalne investicije 1J 16.000 - za druge investicije 147!oOO SkuPai - 3,ooo!ooc Zaradi boljšega pregleda je priložen predlog razdelitve sredstev za dejavnost krajevnih skupnosti v letu 1972 in pregled programov krajevnih skupnosti za investicije v letu 1972. obnov. NNO Vrzdenec 180 — 80 100 postav. 2 most. Vrzdenec 35 — 20 15 dograd. mrl. v. Horjul 15 — 5 10 dograd. vodovod. Horjul 100 — 50 50 izgrad. IR Horjul 60 — 30 30 regul. potoka Horjul 25 — 10 15 - nabava pluga Horjul 5 — — 5 5 7. Ig IR Iška Loka-Matena 25 — 5 20 15 8.Krim - Rudnik avtob. postaj. Rudnik 12 — - 12 1 9. Kolezija — — _ — _ 10. Kozarje — — - - 11. Lavrica nabava snež. pluga 10 5 5 5 kanalizacija 30 — 10 200 vodov, za pokop. Rudnik 25 5 5 TP Lavrica 220 130 120 12. M. Cesnik DV Sela—Orle 65 35 5 20 13. M. Belič _ _ 14. N. Goriče-Piešiv. povečava pokopal, rekonstr. el. omr. 86 - 18 68 10 Plešivica 70 15 55 grad. rezerv. Plešivica asfalt, c. skozi N. Gor. 360 - 60 300 150 in Bluše 750 65 685 _ 15. Podpeč, Preserje rekonstr. c. Brezovica 600 - _ 600 asfalt, c. Jezero 200 - _ 200 100 IR Kamnik 60 _ 60 _ asfalt, c. Lože _ . 60 16. Polhov Gradec elektrif. vasi Selo 480 280 200 _ elektrif. vasi Bab. gora 220 220 40 — avtob. post. Pol. Grad. 80 - 15 65 - pot Robež-Gonte 120 — 90 30 20 pot Selnica 25 — 15 10 10 kanaliz. Polh. Gradec 170 -i 120 50 _ vodov. Polh G. (projekt) 25 - - 25 20 17. Rakitna asfalt, c. skozi našel. 450 — 50 400 150 grad. vodov, (pripr. dela) 200 - — 200 - 18. Rob vodovod Pečki 240 147 12 30 15 vodovod Vel. Osolnik 400 202 28 60 30 vodovod Rob 40 — 20 20 — c. Mačkovec-Krvava peč 55 10 15 30 20 19. Rož. dol. — — _ — — 20. Škofljica izdel. urb. prog. Škofi. 75 - - 75 - asfalt, c. Škofij.-Tlake 700 — 350 350 — kanal. Škofij. (I. faza) 600 - 300 300 - dograd. vodov. Pij. gor. zazid. načrt Lanišče— 600 268 120 160 100 Škofljica 150 — 150 - — vodov. Pevče. dol. (L faza) 570 — 285 285 — proj. c. Pevčeva dol. 51 — 51 — — proj. kanal. Škofij. 80 - 80 - — vodov. Pleše in Reber 100 — 50 50 30 21. Turjak obnova el. omr. Pij. gor. dokonč. vodov. Laporje, 350 127 Gradež 150 37 10 50 30 obnov, pokop. Turjak grad. c. Pirman-Četež 50 8 2 1.5 — (projekt) 1 - - 1 1 22. Tomišelj grad. mostu Strahomer 70 — 20 50 50 23. Trnovo _ — _ — — 24. Vel. Lašče vodov. Dvorska vas 1.700 110 538 350 250 25. Vič — — — — _ 26. Vn. gorice obn. elektr. omrežja 340 272 68 - - jav. razsetljava 54 38 38 16 10 proj. vodov. N. G.-V. G. 20 — — 20 20 razšir. vodov, v V. G. 40 — 20 20 — 27. Vrhovci kanaliz. c. H. XIII, XV 150 20 22 29 _ asfalt, c. XVII IR ob C. na Bokal, in 60 — — 3 — Dolom. od. 10 — — 10 10 28. Želimlje dokonč. c. Skopočnik 40 13,8 20 - - grad. mostu Skojjočnik 40 — 20 20 15 gradnja prostorov KS nerazporejena sred. SKUPAJ A B. Nekomunalne investicije 60 35 25 8.354,3 80 1.716 1. Brezovica dograd. dvor. ml. akt. 107 40 20 47 20 2. Brdo asfalt, c. proti VVU ured. doma družb. org. 35 — 15 20 — in VVU 410 340 — 70 30 3. Horjul prosv. dom. Šentjošt 160 - 40 120 — ured. okolice šole izgrad. doma družb. org. 50 10 40 — Vrzdenec 450 — 150 300 _ poprav, prosv. d. Horjul 100 - 20 80 40 nab. gasil, avtomob. 35 — 25 10 — nab. brizg. PHD Horjul 20 - 10 10 — 4. Ig gasil, bazen Dobravica 10 — 4 6 gasil, rezervoar G. Ig 5 - 2 3 - 5. Krim - Rudnik šport, rekreac. center - - — 100 50 ured. dom. Rudnik in Barje — - — 30 — 6. Kolezija izol. sklad, za opr. CZ 4 - - 4 4 7. Kozaije poprav, stav. družb, organ. 50 - — 50 3 poprav, gasil, doma 20 - 20 - 8. Lavrica VVU Lavrica adaptac. 600 — 100 500 9. M. Belič obnova doma Svobode 309 145 59 105 — 10. Polh. G. dostop do šole P. Grad. 90 - 20 70 - 11. Rob doijrt. družb. org. (I. faza) 180 48 82 50 - 12. Rož. dol. igrišča Habjanov b. 350 150 — 20 — 13. Škofljica 14. Trnovo poveč. VVU preur. prost. TVD za potr. KS 1.000 — 1.000 — 100 - 50 50 - 15. Želimlje potr. KS KUD F. Preš. 52 - - 52 - grad. prostorov KS SKUPAJ B SKUPAJ A + B 60 35 25 2.782 11.136,3 147 1.863 KS je predlag. več del ki pa so predm. drugih programov objekt je sofinanc. z Zalami in KS Krim Rudnik KS je predlagala še več druga sredstva druga sredstva KS prosi za garn. za kredite 68 so sred. Elek-tro Ljubljana * * * * * * * * * * * * * 4 4 *4 4 '4 4 4 '4 4 4 4 4 * *4 4 '4 4 4 4 4 5 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 Več skrbi in pomoči ostarelim občanom Občinska konferenca SZDL je na pobudo koordina-' cijskega odbora za pomoč ostarelim in osamelim osebam (ta odbor deluje pri njenem izvršnem odboru) pripravila širše posvetovanje, ki so se ga udeležili skoraj vsi predsedniki krajevnih organizacij SZDL in sicer o proble-. motiki ostarelih in osamelih občanov. Problematika ostarelih in osamelih oseb je v naši občini dokaj pereča. Se toliko bolj, ker iz leta v leto narašča število občanov, starejših nad 70 let. Vzporedno s tem seveda raste tudi število socialnih proble-npv starih in osamelih. Morda najbolj zaskrbljujoče sodi prav vprašanje ostarelih in osamelih kmetov, ki - čeprav posedujejo zemljo - vse bolj postajajo socialni problem. Zaradi starosti in bolezni ne morejo namreč več obdelovati zemlje in se tako komaj preživljajo. Čeprav je občinska skupščina prav do teh pokazala polno razumevanja (odpis davkov, finančna pomoč in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, družbena pomoč in po- dobno), še vedno ne moremo trditi, da smo s tem že rešili problem tako imenovane „vaške revščine". Po mnenju prisotnih pa tudi denarna pomoč ne pomeni vse, sty je star in osamel človek potreben tudi druge pomoči. To se kaže predvsem v tem, da občuti, da se posamezniki in družba zanima zanj, da je deležen občasnih obiskov sosedov, mladine, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in podobno. Skratka -neposredni stiki s starimi in osamelimi in humana pomoč pri drobnih opravilih nekje odtehtajo tudi tiste „denarce“, ki jih prejemajo od družbe. Takšna pomoč pa je seveda odvisna samo od nas in kaže mero naše humanosti do sočloveka. Zato je bilo na posvetovanju še posebej poudarjeno, da je treba ustvariti te neposredne stike z vsemi, ki so ostareli in osameli, da bodo le-ti dobili občutek, da na stara leta niso osamljeni in da družba visoko ceni njihovo minulo delo, zato naj tudi v vsakodnevnem življenju pokažemo, da smo humanisti tudi v resnici in ne samo v besedah in frazah. Udeleženci posvetovanja so ostro obsodili tiste najbližje sorodnike ostarelih in osamelih - predvsem njihove otroke - ki so povsem pozabili na svoje starše. Žalosten je pač podatek, da kar 55,1 % ostarelih, bolnih in osamelih staršev ne prejema nikakršnih pomoči od svojih otrok, čeprav bi bili le-ti v polni meri sposobni tudi materialno skrbeti za svoje starše. Eden od udeležencev je celo predlagal, naj bi v glasilu Naša komuna objavili take primere. Morda se bodo potem dobro situirani otroci le zamislili, da ne delajo prav in jih bo morda celo sram, da so povsem izgubili človeški čut do starih in onemoglih in celo do svojih mater in očetov. Poudarili so, da je reševanje te problematike dolžnost vse naše družbe, če se hočemo res imenovati socialistična in humana družba. Že mnogi dosedanji primeri, ko razni dejavniki sodelujejo pri tej skrbi in pomoči, kažejo, da se da mnogo storiti na tem področju, tudi izven občinskega proračuna. Po obširni in res tehtni razpravi so bili na tem posvetovanju soglasno sprejeti naslednji sklepi, ki naj pripomorejo, da bo naša skrb za stare in onemogle občane še učinkovitejša: - vse krajevne organizacije SZDL naj vključijo v svoje delovne programe tudi vprašanje organizirane skrbi za ostarele in osamele občane na njihovem območju, oz.' na območju krajevne skupnosti; - vse krajevne organizacije SZDL naj najtesneje sodelujejo s -------------------------------------lis LJUDSKE KNJIŽNICE UTIRAJO KNJIGI POT MED LJU^ Prešeren bi nas bil vesel Pe '.ta. trii, čii Marjanu Klanjšek je igralka Mestnega gledališča Ljubljanskega, v „prostem času" pa dela kot knjižničarka v ljudski knjižnici DPD ..Kozarje" Letos, 5. februarja, so se v naši občini knjižničarji-volonterjis svojimi enoletnimi dosežki prvič predstavili širši javnosti: pa'gle(1 k, svojih uspehov so podali pred polno dvorano prosvetnega doma 'Ul Horjulu. Združena je bila namreč počastitev Prešernovega dnbL. slovenskega kulturnega praznika, kije hkrati tudi praznik knju' siovensicega Kulturnega pruzniKu, ki jc nKiuii tucii prazniK t- so ničarjev-volonterjev, z vsakoletnim pregledom dosežkov vsej1 ljudskih knjižnic v občini, ki jih vodijo nepoklicni knjižničarji'*^ ko volonterji. Na tej prireditvi ni bilo razen Prešernove slike nič, kar bi neP°.■ sredno spominjalo na Prešerna, hkrati pa je bilo čutiti iz vsega'"I iz vseh, da smo se zbrali v počastitev njegovega genija, njegovaj poezije in njegovih idej z najplemenitejšim, kar zmoremo, *j 111 IlJCgUVIH tutj Z, lUlJpiUllIUllllLjailU, JVCU dokazi naše iskrene, poštene predanosti slovenski besedi, sloveirl ski knjigi. Nismo poslušali Prešernovih verzov, poslušali pa s,n°J verze Iva Minattija in Toneta Kuntnerja ter mladini namenjeW| zgodbe Mimi Malenškove in horjulske domačinke, mladinske p*s8'| teljice Kristine Brenkove. Poslušalci so bili z večine mladi in zelo mladi, tudi taki, ki J mladostni neugnanosti stežka obmirujejo minuto ali dve, a besede pesnikov in pisateljic poslušali tako zvesto, v takšni tišd,l,| da bi jih bil še Prešeren vesel. Po zadnjih verzih, ki so razgibali poslušalce, je predsednic* komisije za ljudske knjižnice pri zvezi kulturno prosvetnih org*' nizacij naše občine Milica Spenkova podala poročilo o delu v°' lonterskih ljudskih knjižnic v letu 1971. Zvedeli smo, da je delovalo v letu 1971 v občini 11 volonterndjk knjižnic, ki so razen na Brezovici - vse pri kulturno prosveCn"« društvih. Te knjižnice so v preteklem letu izposodile 2L**6. t knjig, nabavile pa 1.024 novih, tako da jih imajo sedaj 1LDJ| Seveda so med temi knjižnicami nekatere še skromne, kot n I laiv/u * w * 1» j, rv 11J 1 1111 vz 111J1 w 9 . ■ priliko na novo ustanovljena knjižnica v Robu, nekatere pa im»K| že kar lepo zalogo branja, saj premorejo že po 1.500 do ' knjig. Seveda nimajo vse knjižnice enakega števila bralcev, pa ^ po številu izposojenih knjig se močno razlikujejo. Žal ni niocJ-l razlike vedno pripisati velikosti kraja in številu prehivalst^'g marveč v veliki meri osebnemu prizadevanju knjižničarja l0|ff njegovi zavzetosti za širjenje branja. Po točkovnem sistemu posebnega pravilnika bi bile za l®0:'- T 1 ...... .. .. X.. _ . 1^. .. 4......Ir .. I r It .X ■ .. .. m im m • 4 . . t r ■ IZ ZV 7ll T I * 1 t i u luuKuvncin mmciuu puNcuncgu piaviumvu ui uuc ^ jg jt 1971 vse naše volonterske knjižnice razvrščene tako: KozatMhi Škofljica, Horjul,^Dobrova, Brezovica, Notranje gorice^ JVfjIiTj* Podpeč, Rob, Ig, Šentjošt, vtem ko je knjižnica v Velikih šele sedaj začela delovati, knjižnica v Polhovem Gradcu Pa dnino leto nočiva. kot nočiva tam tudi vsa druea kulturna dej4 i drugo leto počiva, kot počiva tam tudi vsa druga kulturna t--, , nost. |[ rščen^i, Ob koncu so bile podeljene nagrade trem najbolje uvršče bijižnicam in njih knjižničarjem. Prejeli so jih: Marjana KkuU j. va in Marija Ponikvarjeva iz knjižnice Kozarje, lončka (,r.a,.njiž fiQ knjižnice Škofljica, Jožica Rožmančeva in Janez Logar IZ *4 niče v Horjulu. Posebno nagrado pa je prejela rcrj:z'Ja1”c.cj.l,již'pp iz knjižnice na Dobrovi, za velik uspeh, ki ga je dosegla v Jsl) ya niči, saj je v zadnjih dveh letih skoraj popeterila števila IZP ^L jenih knjig in je z 2.588 izposojenimi knjigami v letu 1971 B j|,| na število prebivalcev v kraju dosegla že povprečje P0K .jjh.alj knjižnic. Isto bi seveda lahko rekli tudi za knjižnice v Kozau r na Škotljici in v Horjulu. v letošnjem mednarodnem letu knjige, ki ga je razgl* . N UNESCO, upravičeno pričakujemo, da bodo tudi naše terske knjižnice storile vse, da bi bil uspeh kar največji. P08f. |)J)r| lepo bi bilo, če bi se še bolj razmahnile knjižnice v Podp^1’ Igu, v Notranjih goricah, na Brezovici in na Brdu. Posebej Pa^ prispevali k plemenitemu namenu mednarodnega leta knjig6’.,!.^ bi uspešno zaživela knjižnica v Velikih Laščah in se obudila niča v Polhovem Gradcu, kjer je 2.289 prebivalcev te krajcv.„ , ---- - ) »»JV* JV fSA V T*»»VV V *v Tsj skupnosti ostalo brez knjižnice, čeprav jo imajo, a žal - zaPjj|i.ka Mogoče bi knjige lahko prodrle še kam, kjer so doslej brez j verjetno bi bilo jirav, da bi jih prebrali še več, prav gotovo P‘ h;, bila tudi na področju ljudskega knjižničarstva še izrečena Z*0 beseda, kot tudi nikoli ne bo. B. MAKOVfC|fa’ Ifa H5 krajevnimi skupnostmi, z Rdečim križem, z organizacijo ZZB NOV, s šolami in mladinsko organizacijo, z zdravstveno in socialno službo ter z drugimi družbeno-političnimi organizacijami na terenu pri ustvaritvi in vodenju evidence o vseh nad 70 let starih občanih in o mlajših bolnih občanih, ki so potrebni kakršnekoli pomoči. — posebno pozornost je treba posvetiti varstvu osamelih in onemoglih oseb na njihovih domovih, predvsem s primerno nego in oskrbo. V domove počitka naj se pošiljajo le tisti stari in onemogli občani, pri katerih oskrba in nega zaradi objektivnih vzrokov na domu ni mogoča. - organizirati je treba sistemsko sosedsko pomoč, povezano z neposrednimi obiski na domovih starih in o sarnelih. V sosedsko pomoč je treba predvsem zajeti.delavce RK,mladino, sosede ob najtesnejšem sodelovanju s patronažno službo, ki naj bi kjer so dani pogoji - opravljala svojo dejavnost morda pa več krajevnih skupnostih; mimo navedenih oblik pomoči naj krajevne organizacije SZDL v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in mladino občasno PrlZfLrt>o Čanja z ostarelimi ih občani, pri čemer naj še PaliMiii okviru danih možnosti f^^tstrje hove življenjske in drug^b^jr, (rojstni dan, visoke oW«,r roke, novo leto, dan žena ^ 1. maj in podobno); itr - v tisti krajevni skup^jig' še ne delajo socialne konioV V. ba le-tc čimprej ustanovio^t^ naj obvezn dela tudi P^ ld. krajevno organizactfc S&u1'’ a • , vs*,IV|o - SZDL naj skupaj z vp(oAlS( raj navedenimi dejavniki 1 ,i40 stem financiranja, ki ustrezal pri nudenju ponj° ^ ostarelih in osamelih Uut,'nie ntj vili domovih (ali financir*.’/J ___________________-■ krajevnih skupnosti ali pf® n(;ajle, za socialno delo). Svoje jf ^ de tega financiranja j<-‘ ,rt:.,liriki čili čimprej zavodu iVu občine Ljubljana Vič-Rl,t Db Sklenjeno je bilo. da sklepi seznani vse krajevn® ^des cijc SZDL, ki naj tudi pbf.^ t<>p< ročajo, kako jih uresničuj®! vsakodnevnem življenju. ■1ISK PRI SMUČARJIH KRIMA romno, prizadevno in uspešno 'fetindvajsctlet je tega, kar so na južno ljubljansko obrobje ..priletele" prve smučarske lastovice, ne je: 1946 so v okviru športnega društva Krim ustanovili smučarski klub z istim imenom. Pod Krimove športne družine smo dobili smučarski klub, ki se je kljub viharnim časom na V-inskem športnem vrhu (doživljali smo ga skorajda vsa zadnja leta) ohranil „pri življenju" do danes. .Dolgo nismo ostali pod imenom tna, ‘ se spominja pivih začetkov ucarjev „z Marosta" njihov dol-J1!1 tehnični vodja in eden naj-cjsih smučarskih delavcev v naši DRAGO JARC. ,ln !e,a po ustanovitvi smučar-ga kluba smo se združili z Vi-«• Pravzaprav seje ŠD Krim orga-^‘Jsk° združilo s takratnim T?.1?1 Edinost. Izjema seveda ni-» bl*1 smučarji. „Pri življe- smo se ohranili do ,965 ko je nehalo delovati ŠD Krim. Toda v zmoti, če bi mislili, da smo p°"n'm .društvom ..odmrli" tudi smučarji Daleč od tega! Kako Kar verjeli ne boste, a s 'i ”edina podgana, ki je M potopjjenc ladje . . “!" sedemdesetega so smučarji vnovič pod patronatom isto-hrt„e*a športnega društva. V 'ehi06!1? ,zat*^u se znova vrstijo daleč močnejših r^arskih klubih, kot je naš. )gata zgodovina d v kr. 1' so ^ *et0 °d ustanovitve, • bravli- ,movi smučarski družbi ‘foška .V*"1' 1946/1947 med- ftovnikomm°Vanja na Pr0gi Zi* ..Osvetljene proge za nočno smučanje dotlej še ni bilo nikjer," se ,.postavi" moj sobesednik. „Da bi napeljali elektriko na smučino, tega pa še ne! In pomislite: med našimi' člani smo imeli celo znanega slovenskega alpskega smučarja, udeleženca številnih velikih mednarodnih srečanj na svetovni alpski ravni, Janka Štefeta. Popularni Tržičan je stanoval na Rakovniku in kaj kmalu seje pridružil našim smučarjem. Z njim smo se lahko postavili, mar ne? “ Po treh letih ,,rakovniške vladavine", so smučarji Krima pod okriljem Edinosti zabeležili nekaj prav lepih uspehov. Roman Paškulin je postal celo mladinski državni prvak v skokih, med člani državne skakalne reprezentance pa sta se znašla tudi Janez Saksida in Oton Slabe. Tudi alpinci niso veliko zaostajali za svojimi klubskimi tovariši — skakalci. Najbolj znanje bil brez dvomji Marjan Gale. „Z denarjem si tiste čase nismo belili glav," pride spet „do besede" D. Jarc. „Največji tekmovalni vzpon smo dosegli med petdesetim in šestdesetim. Klubski vrhunec pa je predstavljal nedvomno planinski dom na Lipanci na Pokljuki. Po enem svojih članov, ki ga je snežni plaz za vselej odtrgal od svojih tovarišev, so ine-novali spominsko tekmovanje - Dularjev memorial. Prirejali so ga do šestdesetega, ko so se zadnjič srečali na preizkušnji na višini 2000 metrov." POGUMNO NAPREJ Po letu 1960 se je klubsko delo omejilo na stalna društvena in meddruštvena tekmovanja, ki so ostala „v modi" do danes. Med alpskimi smučaiji je zlasti cenjen tradicionalni smuk z vrha Golovca za prehodni medklubski pokal, namenjen prvo-uvrščenemu tekmovalcu v moški konkurenci. Poleg tega so pripravili še nekaj tekmovanj v občinskemu merilu (v Velikih Laščah), na Krimu in izmenoma na Kureščku pa prirejajo še tekmovanja v spomin padlih borcev. „Lani smo imeli v klubskih vrstah največ pionirjev. Za naše pojme (bržkone tudi razmere in klubsko ..politiko") ni to nič posebnega, saj sloni domala vse naše delo na množičnosti in vzgoji mladih. V klubu je trenutno 70 aktivnih članov. Največ je seveda pionirjev „z Marosta" in krajev barjanskega obrobja," pravi D. Jarc. Načrtov in tekmovanj bo za prizadevne smučatje Krima še naprej v izobilju. Na Golovcu so z buldožerjem pripravili progo za tekmovalno in rekreacijsko smučanje, že v bližnji prihodnosti kanijo obnoviti 35-metrsko skajcalnico . .. ■■■B—■ Tehnični vodja kluba Drago Jarc, z dušo in telesom predan krimskim smučarjem, človek, ki ima neprecenljive zasluge za razmah smučanja za Golovcem, zlepa ne odneha kljub svojemu že nekajletnemu srečanju z Abrahamom. Smučarskemu entuziastu, ki je letos nadvse zadovoljen z ugodno finančno podporo matičnega društva, verjetno ne bo težko privabiti v klubske prostore še tistih nekaj kratkohlačnikov z Iga, Tomišlja in drugih barjanskih vasi, kijih še ni v klubu. Saj ne kaže prezreti spoznanja, da je v Krimovi smučarski družini / vselej veljalo pravilo: „Nudimo toliko, kot imamo. In vse našrf delo posvečamo mladim." IVAN VIRNIK Smučaiji Krima na enem zadnjih nastopov na Dulaijevem morialu. V sredini je klubski tehnični vodja Drago Jarc me- KDAJ ZIMSKI BAZEN V LJUBLJANI PK Ljubljana brez osnovnega objekta za trening Ihodnje^V^ ^ redni letni občni zbor obč. ZTK. Pregledali so dosedanje delo in sprejeli smernice za hrieldoleoiet .no vzgojnim delavcem in športnikom so podelili 36 priznanj. Posebno priznanje je "goletni predsednik ObZTK ing. Natan Bemot. - Foto D. Kržišnik Kljub izredno težkim razmeram za trening se plavalci in skakalci v vodo PK Ljubljana pripravljajo za letošnjo sezono zelo marljivo in nadvse resno. Znano je, da v Ljubljani ni pravega zimskega bazena, ki bi omogočil normalno treniranje. PK Ilirija zimski bazen sicer ima, vendar objekt tega imena ne zasluži, saj je dolg vsega 14 m in ima le dve plavalni stezi. Plavalcem koristi zelo malo, medtem ko ga skakalci skoraj ne morejo uporabljati. Ob tem se vse bolj zastavlja vprašanje: kdaj zimski bazen v Ljubljani? Kdaj ga bodo začeli graditi, če ga sploh bodo začeli? Takšna in podobna vprašanja se postavljajo iz dneva v dan, vendar pa odgovora ne ve nihče . . . Zvedeli pa smo, da na ta prepotreben športni objekt ne moremo tako hitro računati. Tega se dobro zavedajo tekmovalci PK Ljubljana, zato trenirajo še bolj zavzeto, saj vedo, da samo z resnim delom lahko dosežejo dobre rezultate. Skakalce v vodo trenira Janez Obštetar, ki se tudi aktivno ukvarja s tem športom in to že polnih 15 let. V tej dolgi športni karieri je Obštetar kar osemkrat zapored osvojil naslov zimskega državnega prvaka, največji uspeh pa je vsekakor dosegel leta 1969, ko je na neuradnem svetovnem prvenstvu v Bolzanu (Italija) osvojil odlično 12. mesto. Varovanci Obštetarja trenirajo 2-krat na teden v osnovni šoli Toneta Cufatja, prav tolikokrat pa tudi v bazenu. „Od bazena pravzaprav nimamo nobene koristi," pravi Obštetar, „saj ni dovolj globok in ne moremo izvajati skoraj nobenega skoka." Kljub temu pa skakalci dosegajo lepe uspehe, tako doma kot v tujini. Omeniti moramo predvsem zelo perspektivna skakalca Jakopina in Grilj-čevo, ki sta v svoji kratki karieri dosegla že vrsto dobrih rezultatov. Prvi večji letošnji nastop skakalcev bo 3. in 4. julija v Ljubljani, ko bo mednarodni memorial Borisa Ziherla. 21. do 23. VIL bo miting v Bolzanu (1), 26 do 27. VIL bo mladinsko in člansko prvenstvo Slovenije, 29. in 30. VIL pa mladinsko državno prvenstvo. V začetku avgusta bo člansko državno prvenstvo v Skopju, serijo nastopov pa bodo Ljubljančani zaključili konec avgusta, ko bo v Ljubljani na programu memorial Kebra in Hoste, odličnih skakalcev, ki sta se lani smrtno ponesrečila. S podobnimi problemi kakor skakalci se ukvarjajo tudi plavalci. Problem zimskega bazena pa plavalci rešujejo tako, da se 2-krat tedensko dve skupini vozita na trening v Kranj, kjer so pogoji za vadbo odlični. Zimske šolske počitkice pa so izkoristili za sedemdnevne priprave na Hvaru. bodo je dejal trener ing. ..Treningi na Hvaru nam mnogo koristili, Dušan Kit, „saj so tam pogoji za trening neprimerno boljši kot v Ljubljani." Že v mesecu februarju čakata plavalce dve težki preizkušnji. Najprej bo prvi uradni nastop - klubski miting v Kranju. Nekoliko pozneje je na programu troboj: Fužinar -VVolfzberg (Avstrija) - Ljubljana in to v članski in mladinski konkurenci. Na sporedu bo 24 disciplin. ..Verjetno se bomo udeležili tudi vseh republiških in državnih prvenstev in upam, da bomo - kljub slabim pogojem za trening - dosejji dobre rezultate," je dejal ing. Kit. ■ Tako plavalci kot skakalci v vodo PK Ljubljana so dosegli že mnogo lepih uspehov, tudi če pogoji za trening niso najboljši. Z vztrajnostjo, marljivostjo in resnostjo se lahko mnogo doseže. Vztrajni, marljivi in resni pa tekmovalci PK Ljubljana tudi so, zato tudi uspehi in odlični rezultati ne izostajajo. NIKO SOSTARlC 'ED|TIRANJE o olimpiadi n ''Kon, ROKOMETAŠI ŠD »M0KERC« •vunec ip f-felti naših^^a branja vseh poročil z olimpijskih iger in jeze nad »no »^listov in veselja nad uspehom Pudgarja in Stefančiča. To olimDji,?nje športnikov vsake štiri leta je bilo tokrat enajstič. Enajste Sodem« ilgre so bllc tolcrat Preti v Azjji, in sicer na Japonskem v . ,a"' srno jih°r? J.e 35 držav, ki jih je zastopalo 1100 športnikov. Jugo-Hi Od Ip??5!«!. 26 in smo ,ako devc,‘i sodelovali na tej veliki zimski i,slPfemeniio e. 934,k° so bile zimske olimpijske igre prvič, seje marsi-Jttgoslovan.ir- 0 d'sctpbn je naraslo od 14 na 35. Nespremenjeni pa so ^ajboj- SK' USpC*1' pr* medabab: doslej Jugoslavija ni dobila še no- i-t!!*1 Hed nrtn'tHV P0Plavil mladi tekmovalec Pudgar, ki se je v skokih .< ,v| en’ taboru Clest;ter'co ‘n s tem povzročil nemalo veselja v jugoslo-Jtrlt.- Vale sm’„5aj Z3115 za medalje tudi letos nismo imeli. Na snegu so ''Naši i,eks>‘1.i SZ ii^ZDA VClCS‘*e Avstr^a' ,'ranctia 'n Švica ter svetovni BORBA ZA VSTOP V SLOVENSKO LIGO •tnnu?0,~čenrav razočarali in sedaj vsi poskušajo opravičiti njihov odhod .j ko geslo ga težko, saj so se znašli na dnu lestvice. " ' " u za T • ^ oiu v«i 14 ^ pičiva iivaun uuiicno igro Jugoslovanov »a n»ih Šestih dobri, končni rezultat pa je bil zasluženi poraz z *jn H °8cnj jeznL ■ OV\Si mog°če komentatorji niso upali dolivati ben-ifan?%na^ rcprpl''ln užal?šdcnih Jugoslovanov? Zaključek je lahko le zež v , ; medtem lrr.lanca m P°kazala dosti. Tu sta izjemi seveda Pudgar in 3“ bi . iu Resnično 2?tali ,udi niso “drezali blesteče, temveč so ostali ),Avsg?is*aV|ja nad dosežki naših zimskih športnikov. Končno je ’ Avstr” avUa delnr,j, uosczm nasin zimsKin športnikov. Končno je Milina j!nc8a športni?1511 tsn,Hčalskih ‘erenov v bratskih republikah ne ,ljetnoni.!'ein*tna ,t? ^“j-arja? Jugoslavija v Evropi končno le ni tako 'Jrtu jn bl bilo troh. bl . ooJoost, da žanjemo tako skromne uspehe, ^t^no p ^“dpiratj ja,. P°svetiti pri nas malo več pozornosti zimskemu bodo, , ' tudi hfa„^em medili športnikov in jim pomagati, da bodo tftrija |,Za!Brali jugof|nv^a?skluPredsta\niki S,0PU| na olimpijski tron in ttna. ’ ‘^‘J*. Švica in w ansko bln)no- Je to morda prehuda zahteva? fFasnikarje ' rancija imajo podobne pogoje kot mi, razlika paje 'onalizma. Kazen je morda upravičena. i10nalnii. so namreč ,,.,Illn0K1,l'' ne *e posamezniku, pa najsi bo to kdor-lSe. n-.1 lntcrcsov r.7 r n!ozna namigovanja o izločitvi najboljšega iz '0v ‘-'kun!? lahko šodelnLr c11*1, športniki reklamirajo izdelke, nosijo ctno dr^ sistem iv.? Ii'So^x,*kl 'P‘n*n‘kl res tega nimajo, ker je rc bolj skomPae drugačen m tega ne dopušča, vendar so oni ;,i. čenr°' Njihovi lurm-,Va iZ1Iia,ni ozlroma sprofesionaltarani. saj trenira-i1 vpraP,av vedo zanjo pokl.lc' 50 ,e krinka, ki pa je nekateri nočejo Cdnie >'■ kako Iahk..L? ,.on" J1’ Iud' Avery Brundage. Postavlja pa se I.Propa^fHpijskc igre ah ni**? .Cn sain ilovck odloe;l ° »em. ali IkkIo tkc>on*del. M(JK,de J "*! kotje ,0 Moril v svoji izjavi Brundage Ali bo Ob osvojenem prvem mestu v jesenskem delu LCRL se rokometaši ŠD Mokerc zavedamo, da nas čaka še težka naloga do končnega cilja, to je osvojitev prvega mesta v LCRL in s tem vstop v slovensko rokometno ligo. Zaradi taga smo začeli že zgodaj s pripravami za spomladanski del prvenstva. Kljub slabim pogojem (brez telovadnice, neustrezna oprema) smo se 15. decembra zbrali na zasneženem igrišču in začeli s treningom. Mraz in sneg nista ovira za igralce, ki pridejo na vsak trening v polnem številu. Redni obiskovalci treningov so: Miro Jakša, Franc Jakša, Franc Železnik, Stani Virant, Janez Bolha, Miro Gabrijelčič, Toni Smole, Miro Grum, Boris Jakopin, Andrej Modic; to so standardni člani, njim smo pa priključili še perspektivne pionirje: Matjaž Bolha, Danilo Mavrič, Slavko Virant, Franc Špelak in Marjan Brežic. Dobili smo tudi novo okrepitev, to je mladi Milan Bukovec iz Škofljice, ki bo z marljivim delom kmalu postal dober rokometaš. Za letošnjo zimsko prvenstvo SRS v hali Tivoli so nas uvrstili v A skupino. V družbi samih republiških in zveznih ligašev (Celje, Slovenj Gradec) pa S. D. Mokerc ne igra podrejene vloge, ampak smo vzeli skalp že marsikateremu ligašu. Po štirih odigranih kolih smo na 4. mestu za Celjem, Slovenj Gradcem in Radečami ter pred Jadranom, Olimpio, Sevnico in Tržičem. S prikazano igro v hali Tivoli smo lahko precej zadovoljni, predvsem z igro v obrambi, prav tako pa smo lahko zadovoljni s prvim nastopom pionirjev v članski konkurenci. Pokazalo se je, da forma igralcev raste. Pred nami je še nekaj težkih tekem, na katere se vestno pripravljamo in upamb, da ne bomo razočarali naših navijačev. V tekmovalni sezoni 1971/72 smo organizirali tekmovanje za naj-boljšega rokometaša Š. D. Mokerc. Vsak igralec prejme ob koncu vsakega meseca določeno število točk. Točkuje se število treningov, intenzivnost treniranja in igra na tekmi. Vrstni red po jesenskem delu prvenstva: 1. Gabrijelčič Miro 139,5 točk, 2. Jakša Franc 133,5, 3. Jakša Miro 132, 4. Bolha Janez 131, 5. Virant Stani 123. Janez Obštetar, osemkratni državni prvak v skokih v vodo NAŠI NA OLIMPIADI MLADINSKIH KLUBOV Na zadnji konferenci Mladinskega aktiva Podpeč-Preserje smo si zadali nalogo, da o svojem delu bolj obveščamo širšo javnost prek glasila Naša komuna. Zato vam pošiljam v imenu predsedstva MA Podpeč-Pre-serje poročilo o sodelovanju naših ekip na 3. olimpiadi slovenskih mladinskih klubov v Idrjji: V Idriji je bila od 26. do 30. januarja 3. olimpiada slovenskih mladinskih klubov. Sodelovali smo v malem nogometu in v šahu. V malem nogometu smo osvojili odlično 3. mesto v konkurenci 31 ekip iz vse Slovenije. Naša ekipa je dosegla nasledrdc rezultate: KM Idrija (b) 7:1; MK Celje 5:4; MK Velenje 3:0 (b. b.) V polfinalu smo izgubili po dveh podaljških proti ekipi Simpleva iz Idrije, ki je bila končni zmagovalec, z rezultatom 1:5. V boju za 3. mesto je naša ekipa premagala MK Brdo-Vrhovci z' rezultatom 7:1. Šahovska ekipa je premagala MK Murska Sobota 2,5:1,5; OK ZMS Tolmin 4:0. V polfinalu pa smo izgubili proti KM Idrija 0,5:3,5 in tako dosegli 4 do 6. mesto. FRANC ZALAR C ŠPORTNE VESTI da igra nez Bolha in Miro Gabrijelčič poklicana na trening mladinske reprezentance Slovenije. Priznanje njima, kakor tudi Š. D. Mokerc! NIKO MARKOVIČ BOŽO LINHART, odlični plavalec Ljubljane in eden najhitrejših Jugoslovanov v ..mokrem elementu", se je nedavno s Koleztje preselil v Beograd. Okrepil 1xj moško vrsto Partizana. Linhartovi starši že nekaj časa živijo v naši prestolnici. BRUNO PARMA, znani jugosto- bi"oa nL 1x1 vcprski založbi ..Lipa" (in je - kot kažejo podatki - trenutno ijbolj brana knjiga v Sloveniji), morda še niste brali, zato kratek >vzetek zgodbe: Nad Lincolnovim letališčem v New Yorku, ki ga je zajel pošasten snežni vihar, kroži 20 letal, ki jim zaradi pomanjkanja goriva in onemogočenega pristanka grozi nesreča. Noč na letališču je polna dramatičnosti in na smrt prestrašenih potnikov, med njimi pa tudi obupani samomorilec, ki zaradi visoke zavarovalnine z dinamitom v kovčku grozi s smrtjo tudi mnogim drugim. V dramatično zakulisno zgodbo nepozabnih značajev, mož in žena z osebnimi problemi, strastmi in stiskami, oa je avtor postavil glavnega junaka: ..svetovno zračno križišče", etališče Lincoln buemational. Zapišite si torej v svoje dnevnike in koledarje dan,Jco_se bo marec prevesil v drugo polovico, le eno besedo: LETALIŠČE! S« prej pa sl boste lahko v naši kino dvorani (saj smo lahko malce lokalpatriotični, nič ne škodi!) ogledali nekaj drugih škodi!) ogledali nekaj drugih titanov. Gre kajpada za premiere! Na primer: francoska barvna kriminalka STOP ZA MORILCA (spet po romanu Giorgia Scar- ranenca). Režiser je Yves Boisett, igrajo pa Bruno Cremer. Renaud Verley in Marina Berti. Vas zanima zgodba? Dekle je šlo pozirat fotografu. Prepozno spozna, da je perverznež, ki jo pripne z verigami in jo z britvijo straS, da bi ujel na film izraz strahu na njenem obrazu. Punca je seveda gola, to ste uganili! Navsezadnje ji uspe film ukrasti, trapasti fotograf pa je kriv njene smrti. Potem pa njen fant morilca najde in ga požene v karam bol Seveda pri nas ne manjka ljubiteljev zabavnih filmov, med katere sodijo predvsem - westemi. In tako si boste marca lahko ogledali barvni westem ZAKON V PECOSU, režiserja Jeana Giraulta. Dve igralski imeni vam že zdaj lahko izdamo: Robert Hossein in Jean Geret. Si predstavljate v mestecu Pecos sodnika, ki je istočasno tudi lastnik edine krčme? No, če si to lahko predstavljate, boste nadaljevanje videli na platnu kina Vič. Ne, nismo še konča« z svestemi. Tu je še VRNITEV SEDEM VELIČASTNIH z Yul Brynnerjem v glavni vlogi. No, najbrž ste gledali prvi del tega filma - SEDEM VELIČASTNIH. Zdaj se teh sedem junakov spet vrne - na platno viškega kina in tam obračunava z množico bradatih mehiških banditov. Kaj pa za nas, ki se radi režimo? - boste rekli Prav vam je -če bi bili to rekli prej, bi tudi vide« prej francosko komedijo OROŽNIK GRE V POKOJ. Da je mojster nad mojstri v tem filmu Louis De Funes, ni treba posebej poudarjati. In če mehur ne bo.zdržal vašega smejanja in boste mokri... križ božji, tudi to se zgodi. Louis De Funes bo pregnal še tako žalost in tečnost, zato si zagotovite tisti dve uri v kinu Vič. Za zaključek pa še ljubiteljem vojnih filmov: vide« boste enega največ ji h ameriških vojnih spektaklov - MOST PRI REMAGENU, režiserja Johna Guiuermina, speclaUsta tega žanra. Igrajo: George Segal, Peter Van Eyck in drugL Kot vidite: marec napoveduje pomlad vsaj v filmskem sporedu. Pa še zanimiv podatek: anaUze poudarjajo - še posebej v Sloveniji - januarja in februarja skokovit porast obiskovalcev kinematografov. Pa ne, da bi bilo to zavoljo dobrega televizijskega sporeda? M. L. VSELJUDSKI ODPOR in občani krajevne skupnosti »Milan Česnik« V skladu s konceptom splošnega ljudskega odpora v slučaju vojne so poleg rednega sestava JLA ustanovljene številne partizanske enote -skupine, oddelki, vodi, čete, bataljoni in odredi - širom cele Slovenije. Ustanovljene so tudi enote v delovnih in družbenopolitičnih organizacijah, izoblikovan je sistem povezovanja in vodenja enot, ustanovljene so specialne enote in službe, proučujejo se sodobna vojna sredstva, opravljajo se tečaji in semi-narji itd., vse v okviru pravic in dolžnosti samoupravnih organov. Na temelju odredb zakona o narodni obrambi in zakona o splošnem ljudskem odporu je tudi odbor za vornostjo razvil široko dejavnost po programu obrambne vzgoje za osebno zaščito in varnost s ciljem, da bi se naš občan znal obraniti v kateremkoli slučaju in v vojni. Treba je vedeti, da je programirani pouk, ki se izvaja, obvezen za vse nerazporejeno prebivalstvo, za vse mošKe in ženske od 16. do 65. leta starosti, če niso razporejeni v sestav JLA, teritorialne in druge enote ali v enote delovnih organizacij ter v civilno zaščito. Udeležbe pri pouku o obrambni vzgoji je obvezna tudi matere z otroki in nosečnice, oproščeni pa so pouka: rezervne vojaške sta-ane in osebe, ki so odslužule vo- Odbor za SLO pri KS „M. Cesnik", s katerim sodelujejo tudi predstavniki vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij, je kot organizator obrabne vzgoje na terenu, začel s svojim delo že avgusta 1970. leta. V pripravah na ta pouk so opravili anketo med občani. Na to anketo je odgovorilo približno 85 % od 2000 anketiranih. Na podlagi 4. radiološko-kemična ** 5. reševanje izpod ruševin’ tipožarna zaščita; , . 6. prva pomoč ob nesreča prva por..J®sSi®SSse Prvi ciklus je že končan »»c bruarjem se je začel drugi. “Jm - * 'aO1 ' izjavljenih želja so opravili razpored slušateljev. Predavajo jim visoko- kvalificirani predavatelji Delavske univerze „Boris Kidrič". Občani so na predavanjih razpo- rejeni v 5 skupin. Udeležba na pre- ‘ '“HBHB ST ' * “ i 85 %. SLOjwi krajevni skupnosti »Milan v razmeroma kratkem obdobju, zelo prizadeto in z vso odgo- jaški rok, nadalje visokošolci in oni, ki so končali predvojaško vzgojo v osemletki, srednji, višji ali visoki šota. davanjih v prvem sklicu je bila I Predavanja obsegajo šest tem po 2 šolski uri: 1. občina, krajevna skupnost, delovne in druge organizacije v pripravah na narodno obrambo; 2. družbena samozaščita; 3. obveščanja, alarmiranja, evakuacije in nastanitev; uiuuijviu *.aw.vi v»* '-cr- bi sc vsa predavanja končala ‘ Vsi občani, ki se vabilu spj^t odzvali in ostali, ki niso ot*Jr* vseh predavanj, bodo P°n% > cani na predavanja, zato 0". SLO pri krajevni skupno’; prek „NASE KOMUNE" °f vse, ki dobijo vabila, da s*! ( vanja tudi udeležijo, da bi s? . zakonskim sankcijam, ki ji11 f deva zakon o narodni obrani^ Predavanja se bodo nao« h' ■ -a slehfc dokler jih ne bo opravil izporejeni občan. Vsa pojasnila se krajevne skupnosti ojasnUa se dobijo Tj _______, ;vne skupnosti nik“. Trg MDB 7, dnevno' 12. ure. UPRAVI LIVARNE 6AUEVICA JE BILO SKODA NASTAVITI ČUVAJA »Kovinska« zlata jama Če bi dali nočnemu čuvaju 150 starih tisočakov mesečne plače, bi bil dobro plačan. Ta phča bi pomenila letni strošek stari milijon in 800 tisočakov, kar pa je še vedno manj kot pa „več kot dva milijona". Tudi brez računanja lahko to ugotovimo. Te računice pa niso videli v livarni Liga Galjevica na Ructmku. Zakaj sploh to računanje? opažali izginotje materiala šele takrat, ko so miličniki sporočita ali pa pripeljali nazaj material. Nekajkrat so jih prestrašili, venda^ vedno uspeli pravočasno uiti. Na postaji milice Rudnik so bili r“ Livarna Galjevica potrebuje za svoje delovanje odpadni material, to je ----•—*•- ----------------,1---*—Kajo po „_________ ___________ početja uprave podjetja že zaskrbljeni, saj je šlo za očitno maion pravo dajanje možnosti tatovom. Miličniki so tudi razmišljali o n10* kose različnih kovin od aluminija do bakra itn. Vse to večinoma nabavlja, pri Dinosu in imajo zloženo v kupih na dvorišču in okoli livarne. Kupi so veliki in vabljivi. Ta veUkost je privabila tudi mlade zlikovce, ki so kaj hitro našli rešitev za P’' . . bi predlagali direktorja livarne za kaznovanje. . j Stvari so se končno uredile s prihodom novega direktorja, ker K odšel v pokoj. Uspehi so bili vidni takpj, saj je novi direktor nast* in začel sodelovati z Zanka okoli vratu tatinske tolpe sc je začela zatezati in se j® *j4n nila. Miličniki so pričeli obiskovati posamezne fante na domovih. ** nekajkrat svoje odpadne kovine. Vsa zadeva je tekla nemoteno okoli leto dni. morda pa še več. V livarni nj nihče ničesar opazil, čeprav so se kupi krepko manjšali, saj so mladi tolovaji nua. MuicniKi so pnceu obiskovati posamezne tante na domovin,j do neizpodbitnih dokazov. Fantje, ki so večinoma že polnoletni. so pod težo dokazov priznali. Tako se je znašlo na spisku niili^n* imen, domnevajo pa, da seznama Se ni konec, saj so na sledi š® sodelavcem te tolpe. Mladi kriminalci niso doma z Rudnika, temveč iz drugili koncev Ljubljane. Nekakšno zbirališče, kjer »° i varjali o svojih pohodih, jim je bil disco klub na Poljanski qpsti- n pt Tam so se dogovorili in nato šli v akcijo. Material so odvaža«* | ali pa starim fičkom, ki ga je posedoval član tatinske tolpe. Mladi kriminalci so imeli tudi prodajo naravnost vzorno urejen0, jih je hodilo več, predstavljali pa so se z lažnimi imeni. Na Dinos«, temi lažnimi imeni že kal poznali, vendar ne kot tatove, temveč it zbiralce odpadnih surovin, predvsem kovin. Material so ti mla0* našali v majhnih količinah, tako da ni bilo sumljivo. j. Ko so miličniki vse to ugotovili, so podali prijavo in mladem^ čas lahko rabili svojo spretnost v zaporu, ki jim bo nagrada 24 delovanje. »rC11 Mladi tatovi izvirajo predvsem iz neurejenih družin in so im«u pl*-'!! staršev, sedaj pa so brezposelni. Od nečesa so morali živeti in *° ^ na ramena staršev, za svoje, večinoma neosnovane potrebe, pa *?_a| so se zbrali iz raz««1^ se jim delati ni ljubilo. Pojasnilo, kako da su tuiau m Ljubljane, je treba iskati v tem, da so menda prej stanovali v 1*8,f pa so se razselili in se dobiva« po potrebi, kadar je bilo treba i« ^ pohode. ^ Točni rezultati njihovih pohodov sicer še niso znani, venda* milici, da sc niso omejili le na livarno. Stari ljubljanski tičko j® TV ob morju in skladno z pjegovim potovanjem so se vrsti« tudi 1 končni rezultati preiskav o teh vlomih pa še niso znani. Znani pa so zato še nekateri drugi grehi te tolpe. Gojenk® 1 Cernejeve (po domače DaCa) so mopie lani večkrat spraviti v * skromno prtljago, ali pa iti domov po drugo potovalko. Skupin*. *» •» i.. I 1.1 _ _. 1 A _S T A • a~ 1 fl olajša« livarno v materialu za več kot 2 stara milijona. Toliko, računajo, so iztrži« za material, ki so ga prodaja« naprej. V Uvami je bilo očitno premalo kontrole in se je vse to lahko dogajalo. Kdo ve, koUko časa bi to še trajalo, če ne bi bilo vestnih miličnikov. Ti so odkri« tolpo, ki obiskuje livarno ponoči in odvaža material. Vso stvar so sporočili tudi upravi Uvarne, kjer pa sploh niso vede«, da kaj manjka. Miličniki so svetova« vodstvu, da nastavi nočnega čuvaja in tako prepreči nadaljnjo dejavnost, ker miličniki tudi ne morejo cele noči prebedeti le ob materialu livarne in ga čuvati. V livarni so nasvet vzeli očitno bo|j za šalo in čuvaja niso nastavili. Miličniki so mlade zUkovce lovili, čaka« cele noči in varovali Uvami material. V Uvami so livarno za material. Je delovala tudi v domu in tam kradla p0* ,11 valkc pa je bilo očitno težje spraviti v promet, zato so jih m«,: nico, nekaj pa jih je dobila v roke milica. Dekleta pa vseh mogla identificirati, tako da jc verjetnost, da je skupina d®10 kakem drugem domu. Eden udeležencev ima na vesti tudi kraj’ Enega ponyja so že našli pri njem, drugega pa je uspel skriti ali P* j Mladi kriminalci so bili različno prizadevni, saj so nekateri *hj nočnih pohodih le dvakrat, drugi pa tudi osemkrat in več. J Zg<, njihovo tedanje plačilo in delitev, ne vemo, jasno je le, da h0.0 i|0 dohodka" pokasirali na sodišču in prejeli v obliki zapornih kain‘ n)l MILOVAN ^