PoStnina plačana v gotovinL Leto XV., štev. 41 LJubljana, torek 20. februarja 1934 Cena t.- Dir i_.pi avmaivo. cjuuijaaa fcCnafljeva ulica 5. — ieleton St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 cnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ai. S. - Tel 3492, 2492. •oaruzmca Maribor; Gosposka ulica St. 11. — Teleton «t 24fta Podružnica Celje. K oceno va ulica št 2. — Teleton št 190 ttačunl pn pošt ček zavodih: LJubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, W1en ins 241 Naročnina zna&a meseCnc Din 26._» Za inozemstvo Din 40___ Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica A. Teleton 8122. 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Ob smrti kralja junaka Zavezniška in prijateljska Belgija, po-sestrima Jugoslavije po usodi in trpljenju, je izgubila svojega velikega vladarja. Smrtna nesreča je prestrigla nit življenja kralju Albertu, ki je bil naravnost oboževan od svojega naroda in visoko čislan od vsega civiliziranega sveta. Tragična usoda je hotela, da ga je smrt dohitela na kraju, kjer tega ne bi bil nihče pričakoval. Saj je bil pokojni kralj na glasu ne le navdušenega, marveč tudi pogumnega in izbornega planinca. Belgija nima visokih gor, zato pa je bil reden gost v Alpah in je že ponovno srečno splezal na njihove najvišje vrhove. Ljubezen do planin ga je vodila, da je zelo pogosto obiskoval vse hribe in griče v svoji domovini, kjer gre bolj za sprehode kakor za prave planinske ture. Tudi v soboto proti večeru se je odpeljal s svojim avtom, ki ga je, kakor običajno, šofiral sam, na sprehod v gričevje blizu Namurja, slovite trdnjave lz svetovne vojne. Pustil je avto ca cesti in šel peš na ljubljeni hrib. Ni se več vrnil. Ponoči so ga našli mrtvega pod strmo skalo. Kako se je mogla zgoditi nesreča njemu, ki je bil vajen \-se drugačnih gorskih poti, bo ostalo skrivnost, ki jo bo odnesel s seboj v grob, ker je bil sam, brez spremljevalca. S svojim dragocenim življenjem je plačal svojo veliko ljubezen do narave, do planin. S kraljem Albertom belgijski narod m izgubil le svojega vladarja. Izgubil je z njim svojega legendarnega junaka, izgubil simbol svojega trpljenja in svojega vstajenja. Že včeraj smo na kratko orisali, kaj je bil pokojni kralj za Belgijce. Njegova domovina je bila mednarodno priznana in zajamčena nevtralna država. Za viljemovsko Nemčijo pa je bila ta svečana obveza le krpa papirja in ob začetku svetovne vojne so zahtevali od Belgije, naj prelomi svojo nevtralnost in dovoli nemškim četam, da preko belgijskega ozemlja napadejo Francijo. Ravno zaradi svoje, mednarodno zajamčene nevtralnosti je bila Belgija slabo oborožena in na mejah slabo zavarovana. Kljub temu jt kralj Albert v popolnem soglasju s svojim narodom brez oklevanja odbil nemško zahtevo. Ves bes nemškega militarizma ie zato navalil na njo. Junaško se je upiral belgijski narod, a silni tehnični in številčni premoči ni bil kos. Pokrajina za pokrajino je padala v sovražnikovo oblast, dokler ni ta zajela končno cele države. Kralj Albert je v vsem delil usodo s svojim narodom. Nikdar ni mislil na voino in ni se pripravljal na njo. Bil je narodu vzor poštenega, požrtvovalnega in vztrajnega delavca za sistematični napredek v vseh panogah kulture in civilizacije. A ko je sovražni bes navalil na niegovo domovino, je svoiemu narodu postal tudi vzor junaka, ki brani svojo zemljo in svojo svobodo do zadnje kap-lie krvi. Obiskoval je svoje vojne oddelke na najbolj nevarnih in najbolj eks-poniranih postojankah, jih bodril s svojim osebnim vzgledom in jim vlival novega poguma. Tudi v najtežjih časih, ko je vsa domovina ječala pod brutalno nemško okupacijo, ni obupaval, marveč je s svojo neomajno vero v zmago pravične stvari prežel tudi vso belgijsko vojsko in ves belgijski narod, ki je ostal v sovražnikovi oblasti. Ni se zato čuditi, da ga je iz srca vzljubila vsa Belgija in da je postal narodni junak, o katerem pripovedujejo matere svoji mali deci s hvaležnostjo in občudovanjem. Lahko si mislimo, kako globoko je smrt junaka in zmagovalca odjeknila v vsem belgijskem narodu. Veliko obžalovanje in sočustvovanje pa je vzbudila tragična smrt kralja Alberta tudi po vsej ostali Evropi, zlasti pa v zavezniških državah, ki so se v svetovni vojni skupno borile na življenje in smrt. S svojim globokim optimizmom in s svojo neomajno vero v končno zmago je mnogo pripomogel, da je še bolj oje-klenela volja vseh zaveznikov. Njegovo osebno junaštvo se je pripovedovalo v strelskih jarkih od ust do ust in je bodrilo in tolažilo na vseh predelih zapad-nih front. Postal je jumak za vse zavezniške vojske in po njih potim tudi za vse zavezniške narode. Žalovanje ob njegovi smrti zato ni omejeno le na ofici-elne predstavnike teh narodov. Posebno velja to za Jugoslavijo. Redki so primeri, da bi bila usoda dveh narodov in njunih vladarjev tako enaka, kakor je bila usoda Srbije in Belgije. Tudi Srbija je postala plen tuiega militarizma in imperializma. Tudi ona je vsa prešla v sovražnikovo oblast in se je na tujih tleh morala boriti za svoje vstajenje. In kakor na zapadu kralj Albert, sta bila pri nas kralj Peter in te-darrii regent Aleksander junaka in mu-čenika. ki sta s svojim narodom in svojo vojsko delila najhujše trpljenie, pa ju s svojim osebnim runaškim vzgledom hrabrila in bodrila, dokler ni bilo doseženo osvobojenje. Kakor pokojni belgijski kralj, sta tudi dva velika naša vladarja, oče in sin, postala vsemu narodu Belgija objokuje smrt svojega kralja Vzrok smrtne nesreče še vedno ni točno pojasnjen — Kraljevo truplo so prepeljali v Bruselj - Pogreb bo v četrtek, v petek pa bo zasedel prestol novi kralj Leopold IIL Sočustvovanje vse Evrope Bruselj, 19. febr. d. Belgijski kralj Albert 1. se ie v soboto zvečer smrtno ponesrečil. (Obširnejše poročilo o tem tragičnem dogodku je prineslo že po-nedelisko »Jutro«.) Kralj se je v soboto popoldne odpeljal v spremstvu svojega sluge z avtomobilom, ki ga je vodil sam, v okolico Namurja. Pri Marche les Dames je pustil slugo pri avtomobilu, sam pa je krenil na bližnjo pečino. Ker se do večera ni vrnil, je sluga tefe-foniral v Bruselj, odkoder so poslali oficirsko patrolo v Namur. Ob 2. ponoči so našli v neki globeli kraljevo truplo. ki ie imelo hude poškodbe na glavi. Jasno je bilo, da se je kralj ubil pri padcu s skalnate stene. Krali Albert, ki je bil strasten turist, je skušal, kakor sklepajo, splezati na pečino po težkem dostopu, od mraza razpokano skalovje pa se je odkrušilo pod njim, tako da je padel po pobočju proti cesti. Truplo, ki ga je našel iz Bruslja prispeli kraljev ordonančni oficir baron Jacques de Dixmude, so pripeljali v grad Laaken, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Prestolonaslednik princ Leopold in njegova soproga princesa Astrid. ki za-sedeta belgijski prestol in ki sta se zadnjih 10 dni mudila v Švici, sta dobila vest o smrti belgijskega kralja včeraj zjutraj ob pol 5.. ob pol 9. pa sta že odpotovala čez Bern in Basel v Bruselj, kamor sta prispela snoči opolnoči. Iz vlaka sta stopila v Laaknu. kjer so iu sprejeli člani vlade in drugi belgijski dostojanstveniki. Drugi kraljev sin princ Kare! se je že včeraj opoldne vrnil iz Ostenda v Bruselj. Hči pokojnega kralja, italijanska prestolonaslednica Marija Jose. ki biva sedaj v Neaplju, je bila obveščena o žalostnem dogodku kar najobzirneje. ker pričakujejo čez mesec dni poroda. Najbrž se zaradi tega tudi pogreba ne bo mogla udeležiti. Pač pa je nien sonrog, italijanski prestolonaslednik Umberto. davi odpotoval iz Neaplja v Rim. od koder bo nadaljeval pot v Bruselj. Proglas vlade Belgijska vlada je izdala proglas na belgijski narod, v katerem objavlja, da je njegov vladar umrl v tragičnih okoli- ščinah na predvečer 251-etnice, ko je zasedel prestol. Proglas poudarja globoko žalost vsega belgijskega naroda zaradi njegove nenadne'smrti ter pravi, da je v teh časih bolesti bila prvo čuvstvo neizmerna hvaležnost kralju, ki je vedno požrtvovalno siužil svoji domovini. Belgija je v njem izgubila voditelja, oporo in brezprimernega služabnika, ki je v miru in vojni samo mislil, kako bi delal in živel za svojo domovino. Pogreb bo v četrtek Ministrski svet je sklenil, da se bo pogreb pokojnega kralja Alberta vršil v četrtek. Danes sta se sestali obe zbornici, ki jima je vlada sporočila tragično vest. Novi kralj bo zasedel prestol v petek. Truplo pokojnega valadarja so nocoj prepeljali z gradu Laakna v kraljevsko palačo v Bruslju. Ko je šel sprevod mimo groba Neznanega vojaka, je po vsem mestu nastala enominutna tišina. Zastopstvo našega kralja pri pcgrebu Beograd, 19. iebruarja. AA. Nj. Vel. kralj ie odredil, da se pogreba Nj. Vel. belgijskega kralja Alberta i. uaeleži posebno odposlanstvo, v katerem bodo Nj. Vis. knez Pavle, poslanik v Bruslju Petar Pešič in zastopnik vojaškega odposlanca v Parizu letalski podpolkovnik Dušan Radovič. Odposlanstvo bo položilo na krsto pokojnega kralja Alberta 1. venec Nj. VeL kralja in kraljice. Zaradi smrti belgiiskega kralja je Nj. Vel. kralj Aleksander ouredil avorno žalovanje, ki bo traialo 15 dni od 18. februarja do 4. marca. Odposlanstvo liimunskega kralja Bukarešta, 19. februarja AA. NJ. Vel. kralja Karola bo zastopala na pogrebu kralja Alberta I. izredna delegacija, ki jo bodo tvorili princ-Nikolaj, prosvetni minister dr. Angelescu in adjutant kralja Karola general Mono. Kot pooblaščeni minister na belgijskem dvoru se bo pogreba udeležil knez Ghica, razen tega bosta pa prisostvovala pogrebu tudi vojaški odposlanec in ataše za letalstvo, ki pripadata rum vinskemu poslaništvu v Parizu Tudi vsa Francija žaluje S kraljem Albertom Je izgubila neomajnega zaveznika in najboljšega prijatelja, zato žaluje za njim enako kakor Belgija sama Pariz, 19. febr. AA. Vso Francijo je bolestno zadela novica o tragični smrti belgijskega kralja Alberta. Politične in vladne osebnosti so dale izraza svoji bolesti v raznih izjavah, ki kažejo, kolikšno spoštovanje je užival pokojni kralj Albert v Franciji. Na pogreb kralja Alberta pojdejo v Bruselj osebno predsednik francosKe republike Albert Lebrun, predsednik francoske vlade Gaston Doumergue ter zunanji minister Barthou, ministra Herriot In Tardieu in vojni minister maršal Petain. Francoska vlada je odredila, da se v vsej Franciji Ln v francoskih kolonijah razobesijo v znak žalosti na vseh državnih poslopjih zastave na pol droga. Minister za pošte Ln brzo-jav je odredil, nuj se nocoj za pol ure prekinejo radijske emisije v znak žalosti. Predsednik vlade Doumergue je izjavil, da ga je vest o smrti belgijskega kralja Alberta I. silno pretresla, ker je bil pokojni kralj velik njegov prijatelj Doumergue je dodal, da viadar ni bil samo velik državljan Ln je za svoje vlade dal čudovit zgled najvišjih vladarskih kreposti. Listi poudarjajo, da Francija in ves svet sočustvujeta z Belgijo v njeni žalosti. Pri tem navajajo, da je pokojnik med svetovno vojno igral tako po poznavanju taktike kakor po svojem velikem ugledu odlično io pomembno vlogo pri operacijah zavezniških čet. Francija izgublja s pokojnikom velikega prijatelja O novem kralju pcavijo listi, da bo prevzel veliko in težko dedi ščino, toda upajo, da bo njegovo vladanje kronano z uspehom, če bo znal slediti stopinjam svojega velikega očeta. Listi objavljajo tudi članke znamenitih osebnosti, Ki so poznale pokojnega belgijskega vladarja, zlasti akademikov Ln generalov. Renč Doumic, dosmrtni tajnik Francoske akademije, piše v »Petit Jour-nalu«: Kraljeva duševna veličina je bila prirodna in spontana Njegova jasna postava bo svetila še stoletja in pričala za člo veštvo. Bivši francoski veleposlanik Jules Cam bon piše v »Figaroju«: »Bil je vojak let* 1914. zvest prijatelj, mož na katerega st je francoska vojska zanašala in poslušale ijpenvp nasvete Danec čuti Francija dp mnaka in miijenca. Zato se mi v Jugoslaviji še prav posebno lahko vživimo v bol belgijskega naroda in iskreno sočustvujemo z njim. je v njem izgubila veliko oporo, in Je skoraj tako pretresena kakor sama Belgija.« General Castelnau piše v »Ech0 de Pariš« i Kakor njihovi belgijski bratje se nekdanji francoski bojevniki z vsem spoštovanjem in z globoko žalostjo klanjajo pred herojskim vojakom, ki je bil hkrati velik voditelj naroda, velik pred svojo državo, velik pred civiliziranim svetom, velik pred človeško vestjo. v Angliji London. 19. febrjana. AA. Angleški kralj ie poslal belgijskemu prestolonasledniku, brabantskemu vojvodi naslednjo sožalno izjavo : Jaz in moj narod sva z največjo žalosti« sprejela vest o tragični smrti Vašega presvetlega očeta. Podvizam se sporočiti Vam in belgijskemn narodu svoje srčne simpatije. Angleški imperij ne bo nikoli mogel poza biti innaške osebnosti, ki je s svojim pogumom vzpodbujala zareznke v temnih urah svetovne vojne. Pridružujem se belgijskemu narodu v njegovem žalovanju za zvestim prijateljem in zaveznikom. Kazen tega sta angleški krali in kraljica poslala kraljici Elizabeti in brabantskemu vojvodi še osebno sožalno izjavo. Tudi angleški prestolonaslednik ie brzoiavil svoie sožalje be]crjjp,ki kraljici- Angleškega kralia bo pri pogrebu zastopal prestolonaslednik, ki bo odDotoval v Bruselj z letalom. Na angleškem dvoru je bilo odrei.-vio dvorno žalovanje do 5 marca. Obe zbornici bosi a ori r>rvi nriliki izra- zili belgijski kraljevski rodbini in belgijskemu narodu moje simpatije. Poročilo o tragični smrti belgijskega kralja je sprejelo angleško ljudstvo z globokim sožaljera. Večina je zvedela za to vest šele snoči po angleškem radiju, ko je zunanji minister sir John Simon na kratko objavil, kako se je pokojnemu kralj j pripetila nezgoda na izletu v okolici Namurja. V nadaljnjem svojem govoru ie orisa! pokojnikov lik in njegove zgodovinske zasluge za belgijski narod, kakor za vso EvrorK). Kot kremeni! značaj je bil prava podoba svojega naroda. Med svetovno vojno se te odlikoval z velikim junaštvom in državniško sposobnostjo. Angleški narod bo ohranil belgijskemu vladarju traien spomin. Angleški listi oriobčujejo obširne članke v spomin pokojnega belgijskega kralja Alberta. Vsi soglaša io v oceni, ki io podnia »Times« v teh-le besedah: Pokoinik je bil vljuden, a odločen vodja v kritičnih in nevarnih časih, potrpežljiv, dostojanstven in hraber v časih, ko je šlo za osvoboditev dežele, razumljiv, energičen in za. ml ji v v času. ko ;e bilo treba državo obnoviti. To so tiste njegove lastnosti značaja, ki so mu osvojile zverfobo njegovega naroda. nj.-*niu samemu na naslov velikega kralja. v Italiji Rim, 19. februarja. AA. Vest o smrti kralia Aiberta, očeta italijanske prestolona-slednice. je naredila globok vtis po vsej Italiji Italijanski kralj je poslal novemn kralju in kraljici, kraljici vdovi 'n obema sestrama pokojnega kralja sožaine brzojavke. Na Kvirinalu so razobesili črne zastave. Tudi na vseh drugih državnih zgradbah in na mnogih privatnih poslopjih vejejo žalne zastave. Italijanski kralj Je odredil, naj se v kapelici Sudaccio opravi svečana služba božja za pokojnega belgijskega kralja na dan pogreba v Bruslju. Kralj je odredil tudi dvorno žalovanje. Rini, 19. februarja v. Kakor poročajo, se bodo pogreba pokojnega belgijskega kralja Alberta I. udeležili italijanski kralj Emanuel, kraljica Jelena in prestolonaslednik Umberto. Drugod Stockholm, 19. februarja. AA Na švedskem dvoru ie odrejeno tritedensko žalovanje zaradi smrti kralia Alberta, švedskega kralja Gustava bosta zastopala na pogrebu kralja Alberta prestolonaslednik rrinc Gustav Adolf in oče sedanje belgi-ske kraljice, švedski princ Karel. Tokio, 19. febr. AA. Japonski cesar je belgijskemu prestolonasledniku brzojavno sporoči! svoie sožalje. Cesar je predpisal tritedensko dvorno žalovanje. Volitve v Bolgariji Pri nedeljskih občinskih volitvah so dobile stranke Narodnega bloka večino, največ glasov pa zemljedelci Beograd. 19. febr. p. Včeraj so »e vršile po vsej Bolgariji volitve občinskih uprav v 2035 občinah. Volitve so imele splošen političen značaj zaradi bližnjih izprememb v Mu^anovi vladi in v parlamentarni večini Narodnega bloka ter zaradi priprav za skorajšnje parlamentarne volitve. Dopoldne je notranji minister Girginov spr°jel novinarje in jim izjavil, da so potekle volitve v popolnem miru in redu. Nikjer ni prišlo do večjega incidenta. Po dosedanjih poročilih so stranke Narodnega bloka in sicer demokrati, zemljedelci, narodni liberalci in radikali dobili 65, opozicija pa 35 odstotkov vseh glasov. Največ glasov je dobila zveza zemlje-delcev Vrabce I., in sicer 195990. demokrati 117.668 nacionalni liberalci 20.707, radikali 16.682, Demokrati češki zgovor Ljapčeva 27 000, Demokratičeski zgovor Cankova 83.559, delavska neodvisna stranka 65 000. zemljedelci Stambulijskega pa samostojno 78312, v koaliciji z dngimi strankami pa 35.654. skupno 113.996. Delavska stranka ("bivša komunistična) je v primeri z rezultati volitev v Sobranje iz 1. 1931 izgubila nad polovico svojih volilcev. Včeraj je glasovalo zanjo le okrog 7 odstotkov vseh volilcev. Vladni politiki naglašajo. da je Narodni blok dobil pri teh volitvah znatno večino opozicionalci. zlasti pa zrmljedelski opozicijski politiki pa zatrjujejo, da je zmaga na njihovi strani. Za sedaj namreč še niso znani defini-tivni rezultati iz vseh občin. Pred nekaj dnevi so napovedovali, da bodo vladni zemljedelci po volitvah pristali na vstop Burova in Molova. voditeljev zmernih zgovoristov, v vlado ter da so se ju doslej branili le zaradi občinskih volitev, ker bi sicer pred javnostjo morali nastopiti kot prijatelji nekdanjih največjih političnih nasprotnikov bolgarskega kmečkega stanu in njegove stranke. Burov in Molov bi morala v vladi nadomestiti zastopnike nacionalnih liberalcev, ki so nanovedali vladi opozicijo Danes ko še niti niso znani definitivni rezultati včerajšnjih volitev so se razširile po Sofiji vesti da se bodo zemljedelci tudi v bodoče branili slehernega sodelovanja tudi s še tako zmernimi pristaši Demokra-tičeskega zgovora. Sofija. 19. februarja. AA. Po uradnih podatkih, ki jih objavlja vladno glasilo »Zname«, je pri včerajšnjih volitvah v 2030 kmečkih občinah glasovalo za vladne stranke 436.309 ali 56.28 odst. vseh volilcev Za koalicijske liste med vladn:mi in opozicijskimi strankami je bilo oddanih 71.150 glasov ali 9.17 odst skupnega števila volilcev Opozicijske stranke so pre-iele 249 119 glasov ali 32.13 odst., skupne kmečke liste pa 18.543 ali 2.39 odst. Volitve so se vršile v popolnem redu in ovni le nonekod je došlo do brezpomemb- i zgorelo v vlaku Strašna železniška nesreča v Italiji — Potniški vlak zavozil v motorni vlak Rim, 19 februarja, č. Na stranski progi Camp glia P ombino v Toscani se je pri-petla snoči med železnima postaiama Popu'onia in Portovecchio huda že:ezni-ška nesreča Potniki vlak ie trč" v motorni vlak k' n; vozi' do rredo^sanem ča»u 1 oknmofJva ootnlškega vlaka le skočila 5 flra. mntorns vlak pa se le oopnlnnma raz bil In vnel V motornem vlak« le zgoreli SO potnikov Vodja motornega vlaka le dobil hode poškodbe hi le umrl med prevozom v bolnišnico. Iz motornega vlaka se je rešil en sam potnik, ki pa le dobil prav tako zelo hude poškodbe. Trupla ponesrečenih potnikov so tako poškodovana, da Hh ni mogoče spoznati. Promet je bil davi zopet vzpo- *tav!;en. ftaiiianski !'sti oč?v?dno o nesreči ne ■jmeio nbiav:ti mkakega roroči'a dokler ga ne izda nouradna aeenciia Štefani, kako? >e oh takih r»ri"kah ob'čaino Zaradi tega lanašnji opn'dansk* listi še ničesar ne poročajo o tragčni železniški katastrofi ob Tirenskem morju. nih incidentov. Zanimivo je, da so z izidi včerajšnjih volitev zadovoljne vse stranke brez izjeme. Listi posameznih strank naglašajo svoje uspehe na škodo drugih strank. Poučeni krogi prihajajo do zakljuCka, da vlada po včerajšnjih volitvah sodeč nima več med prebivalstvom tiste absolutne ve" čine, s katero je prej razpolagala. Zato bo morala vlada Mušanova pri rekonstrukciji poiskati podporo še nekaterih strank iz opozicije. Sofija, 19. februarja, t. Popoldne »o bili objavljeni rezultati občinskih volitev. Ze" dmjena zveza zemljedelcev je dobila nad 180.000 glasov, demokrati okrog 150.000, Demokratičeski zgovor pa okrog 70.000 glasov. Značilna je velika zmaga zemljedelcev, ki so se poleg vsega morali boriti še proti policiji, ki so jo dirigirali vladni zemljedelci Gičev, Dimov in Muravijev. Notranji minister Girginov je sicer pred volitvami izjavil, da bodo volitve popolnoma svobodne in je še dane6 dopoldne ▼ svojem prvem razgovoru z novinarji poudaril, da včeraj ni prišlo nikjer do hujših incidentov, po zadnjih vesteh pa je bil v Konarih ubit dosedanji župan, priacaš združenih opozicijskih zemljedelcev. pa tudi drugod je bila prelita kri Opoldanski zemljedelski listi ogorčeno protestirajo proti takemu policijskemu terorju in celo zemliedelska »Pobeda« obsoja postopanje policijskih organov. Notranji minister Girginov je popoldne dejal novinarjem, da je bila že uvedena stroga policijska preiskava glede vseh teh incidentov, opozicijski politični krogi pa tej izjavi ne verujejo. Včerajšnje občinske volitve so posebno značilne zaard itega, ker jasno kažejo željo velikih bolgarskih kmečkih množic, da se izpremeni sedanji bolgarski režim ter da prevzamejo vlado voditelji zedinjene zem-Ijedelske zveze, tovariši pokojnega Stambulijskega. Vlada se je znašla v kočljivem položaju. Politični krogi, ki že nekaj dni govore o rekonstrukciji kabineta, pripisujejo volilnim rezultatom zelo velik pomen. Sodijo, da bi morali sedaj vladni zemljedelci Gičev, Dimov in tovariši izvajati posledice in izstopiti iz vlade. »Vig« poroča, da je bil ministrski pred" sednik Mušancv snoči v avdijenci pri kralju, ki ga je zadržal celi dve uri v razgovoru o bližnji rekonstrukciji vlade. Danes je posetil ministrskega predsednika Mušanova minister Dimov kot zastopnik vladnih radikalov. Pozneje se je sestal tudi z radi-kalskim ministrom Ko6turkovim Na obeh sestankih so govorili o rekonstrukciji kabineta in o interpelacijah, ki so bile vložene v Narodnem sobranju proti ministru Kosturkovu. Politični krogi pravijo, da je že padla odločitev o rekonstrukciji kabineta. Sofija, 19. februarja, t V Konarih je bilo aretiranih mnogo ljudi, ki so sodelovali pri incidentih in spopadih s pristaši opozicijskih zemljedelcev. Aretiran je bil tudi odvetnik Gjorgjev. Povzročitelji incidentov. katere žrtev je postal konarski župan, bodo postavljeni pred državno sodišče za zaščito države. Italijanski nasvet Nemčiji Dunaj, 19. febr. g »Reichspost« objavlja zanimivo vest iz Rima po kateri se v rimskih krogih smatra nota velesil kot dobro-miSlien nasvet Nemčiji V R'mu naglašajo liačenie položaja kancelaria dr Dollfussa. Vest nravi nadalje da ie italijanski poslanik v Berlinu že sedai mogel nemški vladi sporočiti prijateljske in lojalne pobude Ialijo ▼ tem pogledu. Hitlerjeva borba za nemško mladino Mladinska vzgoja se vedno bolj In vedno strožje uniformira — Konflikt s katoliško cerkvijo — Univerze bodo dostopne le še za hitlerjevce Berlin. 19. februar ta. Neipobitno dejstvo je. da Je k pm>an-tlj,i- <0 veliki linami nacionalno ■ socialističnega pokreta v Nt-mičiji največ pripomogla miudi na. ki se je v sklenjenih vrstah pridružila voditeljem in je s svojim entuziazmom in elanom dala gibanju revolucionarnih množic največ one udarnosti, ki is že sama pol zmage. V prv-m rediu eo mladino navdušila borbena nacionalna gesla, parola za obnovo ponižane domovine in ideja revanže; idealnim motivom pa eo pe pridružili rsal-ne'ši: jpanie. da bo novi pokreo podpis-! konkordaita je mladinski voditelj Ley nacrtnsil n-združljivost članstva v Hitlerjevi mladini in v konfesionalnih organizacijah. Ckreo še danes ni preklican in prooa^anda za nridobivanje članstva iz vrst katoliško organiziranega naraSčaia ie tem ostrejša, ker erMskonat vztraia na doslovnem tolmačenju določb, bi priznava-jo ve-rsko - cerkve- nim udruleojem svobodo racvojs in delovanja. Znan« j«, da obstoja gleda vzgoje vb organizacije mladine med nemAko vlado ia med rimsko kurijo hud spor, La da vsaka stran tolmači določbe konkordata po svoje. Ta konflikt je glavna ovira, da še vedno niso izdane za konkordat izvršilne odredbe in da je danes že močno dvomljivo, ali do njih sploh pride. Država stoji na stališču, da je potrebna v skrbi za mladino ab&oiutna enotnost, ln vedno bolj razodeva svoj namen, proglasiti narodnosociali-stične organizacije kot obvezne. Zahteva režimskih mladinskih voditeljev po razpustu verskih mladinskih organizacij postaja vedno glasnejša. Nedavno Je to zahtevo slovesno proglasil voditelj za zapa&no Nemčijo Hartman-Kautersbacher na velikem mladinskem taboru pred več kakor 30.000 udeleženci. V zvezi b tem zborom Je »Kolnische Volkszeitung« neprikrito zapisala: j.Totalitetna država Hitlerjeve mladine zahteva razpustitev konfesionalnth udruženj« Ker uči izkušnja, da posamezni voditelji ne smejo podajati javnih izjav brez apro-bacije glavnega strankinega vodstva, Je dopuščen sklep, da je monopolizacija mladinske vzgoje v narodDosocialističnem smislu skleujena stvar. Naravno Je, da se cerkveni krogi temu krčevito protivijo, naglaša-joč, da se z gojenjem germansko-nordij-skega duha v mladini izpodkopavajo krščanski temelji, malo Je pa verjetno, da bi se Hitler umaknil, tudi ne za ceno soglasja s kurijo, ako Je sankcioniral zahtev« svojih zaupnikov po brezizjemnem »vistosmerjenjuc vzgoje. Za doraslo mladino Je skrfoljeno s obveznimi SA-organizacijami. Tu je vsaka konkurenca izločena, odkar je — pred nekaj tedni — bila ukinjena vsaka samostojnost Stahlhelmovih jedilnic. Seidte sam Je iz vrhovnega poveljnika postal »kvartirmei-ster« v okviru SA čet. Pri tem poenotenju je šlo za potlačenje monarhističnih elementov, ki so se zlasti iz konzervativnih vrst še zbirali pod Stahlhelmovo zastavo. SA-članstvo je obvezno za mladeniče brez razlike sloja in stanu. Od letos naprej je za vse, ki se hočejo jmatrikulirati na visokih šolah, uvedejo obligatorno šestmesečno vežbanje v S A četi kot predpogoj za vpis. Nemške univerze so bile 2e spočetka važni stebri Hitlerjeve revolucije. Da ostane ta položaj ohranjen, se Je uvedel nu-uierus ciau&us, izbira se pa ne vrši na podlagi šolskih izpričeval, nego po pripust-nicah višjih političnih instanc. Študentska društva so danes oficielne edinice Hitlerjeve stranke, kar velja celo za do sedaj obstoječa konfesionalna udruženja, ki so v začetku študijskega leta sama izvrešila »vi-8tosmerjenje«. Izgleda, da bodo nemške vi> soke šole poslej še bolj trdne režimske postojanke, kakor doslej in da bodo prilagodile splošni enotnosti tudi ves bodoči Inteligenčni naraščaj. Na vseh poljih se vidi, da hoče Adolf Hitler obdržati nemško mladino trdno v svojih rokah Očividno se zaveda, da si tako najbolj zanesljivo utrjuje svoj položaj ln zavaruje bodočnost. vstfkt Itjrt sli MM razbili. Ni ie •fotovf)*. ao. kaj Je eksplodiralo. Ne ve ae le, aii »re sa čin maščevanja aM M pohtvčei atentat Bržkone gre za eksplozijo peklenskega stroja. Pravijo, da so m socialni demokrati a tem atentatom maščevati nad lastnikom kavarne, ki ie ilaa Heinnvehra in Je aodeloval v bojft zadnjih dni. Ponoči so v bližini Sotaograda neznanci pretrgali telefonski kabel tiunaj • Berlin. Kabel je bil roškodovan v dolžini kakih SO metrov. Telefonski promet s Berlinom je bil vzpostavljen šele davL Streli v XIX. okraju Dunaj, 19. febr. g. Zvečer je prišlo v XIX. okraju, v takozvanem Krimrnu (delavski četrt okraja Dobling), do streljanja Neznani ljudje so streljali na oddelek policije. Med prebivalstvom je nastala panika. Policija je takoj uvedla obširne hišne preiskavo. Gospodarske posledice Dunaj, 19. februarja, č. Bivši finančni minister dr. Kienbock, ki predseduje sedaj avstrijsk. Narodni banki. Je podal novinarjem daljšo izjavo o gospodarskih učinkih poslednjih revolucionarnih dni. Dejal je, da se je avstrijsko gospodarstvo razvijalo povsem normalno, da poulični boji v financah niso czval: nikakih motenj. Prišlo je le do navala vlagateljev v denarne zavode, ki so bili pod vplivom socialne demokracije. Ta run pa je trajal le nekaj dni. Sedaj so se pomirili tudi vlagatelji teh zavodov. Devize v avstrijski Naroani. banki se množijo. Avstrija bo nemoteno nadaljevala tudi svojo dosedanjo valutno politiko. Starhemberg za uvedbo fašističnega režima London, 19. febr. v. Diplomatski dopisnik lista »Daily Ezpress« Je objavil razgovor z vodjo avstrijskih Heimwehrov knezom Starhembergom. Na vprašanje, ali so točne vesti, da pripravlja Heimwehr fašistično diktaturo v Avstriji, je Starhemberg odgovoril: »To je res. Pretekli «0 časi, ko smo se Igrali slepe miši. Sedaj govorimo popolno, ma odkrito o tem, kar hočemo. In hočemo prevzeti vlado v svoje roke ter Izvesti nai program v Interesu Avstrije. Najkas* neje v torek bom predložil zveznemu kan-celarju Dollfussu v Imenu Heimvvehra ultimat, v katerem ga bom vprašal, ali Je pripravljen uvesti v Avstriji fašistični režim, odnosno, ali misli ta posel prepustiti le nam. Novi fašistični režim ne bo trpel v državni službi nobenega človeka, ki se je v preteklosti kakorkoli kompromitiral kot član katerekoli stranke. V Avstriji odslej ne bomo trpeli nobene stranke ter bomo Izvedli fašistično revolucijo v miru, toda do kraja. i sod na delu Keiinweh?ovci zahtevajo posebna sodišča za socialistične voditelje — Preka sodišča so neprestano zaposlena Konfiskacije, preiskave Dunaj, 19. febr. s. »Oesterreiclrsche Abenuzeitur.g«, ki ima zveze s Meimvveh-rorn, zahteva uvedbo posebnih sodišč za aret.rane voduelje socialno - demokratske stranke List pravi med drugim: Zahtevamo posebna sodišča, da se preiščejo politične kršitve avstro-marksističnib oblasti. Ta proces naj bi bil proces proti marksizmu. ker pa ie bila dunajska mestna občina trdnjava avstromarksizma, naj bo ta proces v prvi vrsti naperjen proti marksizmu dunajskega magistrata S tem bo postal bivši občinski svetnik Hugon Breitner središče te razprave, ker ie bil organizator boljševizna na Dunaju. Nova smrtna obsodba Dunaj. 19. febr. s. Preki sod pri deželnem sod.šču 1 ie ob 18.15 razg asil razsodbo proti obtoženim ^chutzbundovcem. ki so bili pr ieti v Gothehofu. Proglašeni so bili za krive Obtoženec Krbec ie bil obsojen na smrt na vešalih. obtoženca Schneider in Kollmann z uporabo paragrafa 442. na IS odnosno na 12 let težke poostrene leče. Wallisch obsojen na vešala Dunaj. 19 februaria a Koloman VValliseh ki ie bil aretiran v bližini Liezena. ie bil v spremstvu močne fskorte prepelian 0 Leoben ter izročen piekemu sodu. Njegiva žftna ie bila izročena okrožnemu sodiš&j v Leobnu. Vlada |e sklenila priznati nagrado -~>000 šilingov ki ie bila razpisana za izsleditev sfM"alno-demokratskega voditeilia Kolomana Wallisrha n-»kemu šoferju, nameščen emm pri državnem avlob.isnem oodietju. ker je prvi r.riiavi! \Valliocba in spravil oblasti na njegovo si'd Po avstrijskih uradnih podatkih je Kolo-man Wallisch. po rodu iz Maribora, let« 1921 optiral za Avstrijo Prav tako trdijo, da ie za boliševišk «ra režima Bele K ina na Madžarskem igral važno ulogo. Hradep 19 febriar-a s. Okrožno sodišče v Leobnn rj kot na«'lo sodišče ori čel o po ooldne razoravo omti bivšemu članni Narod neroti vo;ask»mi' Vf>ditelin ^hutzbnnda v Rrncku ob M'iri oh^nslioriri tainiloi H"Hf»rt„ 451otni Rolnipan W»HUplt 5n TTu- hert Rn«s «ta h'la *»rndi nnora oh«oiena r.a ■»mri na vpšalih Va nredloo rr>"<»»rnrn5ko'« •ima ie hit nndaPSan rnt; *a I»vrš5fp* iu^ti- ■,,..., „. tr, nre »ŽIVLJENJE IN SVET" in aretacije Dunaj, 19. iebruarja, s V prostorih podjetja 1NVA, ki je last invalidov in spada med največja avstrijska podjetja, so poli* eijski organi zaplenili 10 osebnih avtomo" biiov Enega je rabila še bivša cesarica Žita, pozneje p« se je vozil v njem generalni direktor podjetja. Dopoldne so zastopniki policije vodili po delavskih okrajih domače in tuje novinarje m jim razkazovali napol podrte socialistične postojanke Policijski inšpektor dr. Martha je skušal na podlagi načrtov dokazati. da so bile te hiše zgrajene po premišljenih st^eškib vidikih. Novinarjem je razkazoval varnostne celice iz betona in železobetona ter kletne vdolbine, v katerih so hranili orožje in strelivo. Novinarji so med drugimi fotografirali tudi več tarč. na katerih so se vadili člani Schutzbunda v streljanju Tarče so imele obrise policijskih organov. Včera; m danes so bile zaslišane vse aretirane osebe, ki so v policijskih in v zasilnih zaporih Skuipno je bilo izpuščenih 'z zapora 300 oseb Tudi včeraj, v nedeljo, so se nadaljeva le preiskave v občinskih hišah. V Brigit" tenauu in v Hernalsu so našli mnogo orožja Doslej so v vseh občinskih hišah našli i milijon nabojev za puške ter 3000 pištol n revolverjev Poleg tega so našli velike množine kalium-klorata za polnitev raznih eksplozivnih predmetov Danes so policijski organi v Floridsdorfu našli dve tajni -adio-oddaini postaji ki so ju socialisti ra* bili nedvomno za prenašanje ukazov v času bojev V Judenburgu so našli v ledu nekaj zavojev razstreliva V Brucku na Muri so aretirali tri radikalne socialne demokrat ske politike. Na Dunaju je bil aretiran >lavn; uredn;k čeSkega cocialno-demokrat-skega lista »Dclnicki listv« Dom češkoslo vaških socialnih demokratov na Dunaju in redakcija 1'sta sta bila zapečatena Včeraj ie bil n* Dunaiu aretiran zdravnik redak ci je lifta »Arbeiter ZeitunS« na Dunaju dr Emil Stein. ki so ga osumili da je s svo* 'im osebnim avtomobdom prepeljal dr ^aueria na <*>SW>slovaško Eksplozija peklenskega stroja Dunaj. 19 februarja z. Na hodniku za zračenje v kavarni »Jungwirt«, ki je v orvem nadstropju h'5e na Štefanovem trgu, se ie danes opoldne dogodila eksplozija. Pri tem str bili plesalka, ki je bila gost v kavarni in neka kuharica hudo ranjeni. Dve Habicht ponuja premirje Monakovo, 19. febr. g. Habicht je imel danes v radiu senzacionalen govor, v katerem je avstrijski vladi ponudil premirje. Med drugim je dejal, da fe sedaj že dovolj žrtev. Avstrijskim narodnim socialistom je dal nalog, naj se prihodnje tO dni držifo tega premirja Prepovedal jim je, da bi med socialnimi demokrati skušali pridobiti pristaše za narodne socialiste. Konec premirja bo 28. februarja. Habicht je dejal, da se bo borba 25. februarja z vso silo nadaljevala, ako bi avstrijska vlada odklonila to ponudbo. Aretacija nemškega novinarja Dunaj, 19. febr. g. Dunajski poročevalec listov »iMiinchner Neueste Nachrichten«. »Hamburger Fremdenblatter« in »Leipziger Neueste Nachrichten« Josip Kneissel je bil zaradi razširjanja vznemirljivih vesti aretiran. Kneissel je avstrijski državljan ter je bil prej član formacije SA. Obisk Feya v Budimpešti Dunaj, 19. febr. AA. Listi poročajo, da bo avstrijski podkancelar Fey v kratkem odpotoval v Budimpešto, kjer se bo sestal s predsedn kom madžarske vlade Gomnosom. To potovanje, ki je bilo zaradi zadnjih dogodkov odgodeno do marca meseca, je v zvezi s povabilom, ki ga ie nedavno poslal predsednik madžarske vlade podkanceiariu Feyu. _^ _ Sestanek našega poslanika in Mušanova Sofija, 19. februarja p. Ministrski predsednik Mužanov je imel danes prvi uradni razgovor z novim jugoslovenskim poslanikom v Sofiji Aleksandrom Cincar-Marko-vičem. Iz vojaške zdravstvene službe Beograd, 19. februarja p. V vojni sanitetni službi so bile določene naslednje premestitve: za upravnika dravske stalne vojne bolnice je imenovan sanitetni podpolkovnik dr. Lujo Debeljak, sanitetni referent pri dravski divizijski oblasti. Za sanitetnega referenta pri komandi dravske divizijske oblasti Je imenovan sanitetni podpolkovnik dr. 2ivko Stojilovič, doslej upravnik dravske stalne vojne bolnice in šef njenega notraniegh odddelka, za vršilca dolžnosti šefa veneričnega oddelka osiješke stalne vojne bolnice sanitetni kapetan L r. dr. Jakob Mandil, doslej zdravnik 39. pe-šadijskega polka in celjske garnizije, za vršilca dolžnosti šefa notranjega oddelka dravske stalne vojne bolnice sanitetni Kapetan I. r. dr. Aleksander žlgon, doslej zdravnik 19 artiljerijsKega polka, za upravnika mariborske začasne vojne bolnice sanitetni major dr. Ilja lUčkovič. doslej vršilec dolžnosti referenta sanitetne komande savske divizijske oblasti, za vršilca dolžnosti referenta sanitetne komande pri dravski divizijski oblasti pa sanitetni major dr. JSivan Milanovič, doslej upravnik mariborske začasne vojne bolnice. Novi oortrtižnlci Narodne banke Beograd, 19 februarja v. Upravni od bor Narodne banke je na svoji današnji seji sklenil ustanoviti dve novi podružnici Narodne banke, In sicer na 8ušaku in v Dubrovniku. Povrafplr »IhaticVMT* poefantka Beograd, 19 februarja AA Albanski poslanik na našem dvoru Rauf Fico ae Je vrnil to prevzel posle poslaništva. Seja Narodne skupščine Počastitev spomina pokojnega belgijskega kralja — Zahteva ministra pravde po izročitvi poslanca Huseina Kadiča sodišču Beograd, 19. februarja, p. Ob 16JW m je i ostal plen um Narodne skupščine. Sejo je otvoril predsednik dr. Kost* Kumanudi Prisotni so bili tudi vsi člani vlade. Narodna skupščina je najprej odobrila zapie-nik poslednje seje, nato pa je slovesno počastila spomin tragično umrlega belgijske ga kralja Alberta L Predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi je imel naslednji žaJni govor: •Našo Narodno skupščino Je globoko pretresla vest o nepričakovani tragični smrti kralja Alberta i., herojskega in zvestega zaveznika v vojni, iskrenega in zna-čajnega prijatelja miru. V vseh slojih in v vseh krajih Jugoslavije je bil ljubljen, cenien in spoštovan. Belgija in Srbija sta prvi vzdržali udarce in napade sovražnih vojsk ter sta v času okupacije delili enako usodo. Stoično in z dvignjeno glavo sta prenašali trpljenje, ponižanje in muke Naše begunce v tujini so težili enaki občutki bolesti zaradi onih, ki so ostali doma in jih je hrabrila enaka ljubezen do zasužnjene domovine. Naši vojski, ki sta se boriii izven mej svojih držav ramo ob rami z zavezniškimi četami, sta vodili enaka vera in nada v zmago, ki nam je — prvim kakor drugim prinesla svobodo. Ta leta tui-ne in slavne preteklosti so približala in zvezala naša dva naroda v požrtvovalnosti in težnji po miru. Zato občutimo in delimo danes neprecenljivo izgubo, ki je zadela Belgijce, tudi mi Jugosloveni. Slava velikemu kralju Albertu I.« Vsa Narodna skupščina Je stoje poslušala govor predsednika in je ob njegovem zaključku vzkliknila »Slava kralju Albertu!« V znak žalosti je bila nato seja Narodne skupščine za deset minut prekinjena. Ob ponovni otvoritvi so sporočili Narodni skupščini zahteve pravosodnega ministra po izročitvi več narodnih poslancev sodišču. Med drugimi je pravosodni minister tudi zahteval, nai se sodišču izroči narodni poslanec Husein Kadič zaradi pre- stopkov prvega hi drugega odstavka v § S. zakona o pobijanju zlorabljanja službenih funkcij. Narodna skupščina je izročila zahteve pravosodnega ministrstva v proučitev imunitetnemu odboru. Nato je bil določen dnevni red prihodnje seje Na dnevnem redu »o: 1. Konvencija o sporazumu za revizijo pogodbe o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Itali-10: 2. mednarodna konvencija o telekomunikacijah; 3. protokol k trgovinskemu sporazumu med Jugoslavijo in Ne-mčijo; 4. jugoslovensko-grški sporazum o izkoriščanju rednih letalskih prog; 5. volitev odbora za proučitev načrta novega državljin-skega zakona. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja bo jutri ob 10. dopoldne. Po seji Narodne skupščine se je sestal skupščinski imunitetni odbor. Iz finančnega odbora Beograd, 19. februarja. Plen trm finančnega odbora j« danes pod predsedstvom podpredsednika dr. Slavka Sečerova razpravljal o podrobnostih proračuna vrhovne državne uprave in prometnega ministrstva. Finančni minister dr. M/ilorad Djordje-vič je kot zastopnik predsednika riade podal izčrpno poročilo o proračunu vrhovne državne uprave, nakar »o v razpravo posegli poslanci Ivan Mohorič, dr. Nikola Sokolovič, Jovan Misirlič, Milan Dobrovič, Miloje Sokič in IHja Mihajlovič. Po razpravi je bil proračun izdatkov sa vrhovno državno upravo »prejet »ogLiano brez izpremembe. O proračunu prometnega ministrstva )e poročal minister Radivojevič. V debati Je govoril prvi poslanec g. Ivan Mohorič, nakar je bila seja prekinjena ter »e je nadaljevala popoldne. Jutri bo skupščinski finaneni odbor prt~ čel razpravljati o finančnem zakonu. V krogih narodnih poslancev se napoveduje, da bo vlada jutri predložila odboru nov« amandmane k finančnemu zakonu. Borbeno delo JNS v logaškem srezu V nedeljo so hnele svole občne zbore štiri občhiske organizacije JNS Na vseh Je poročal tudi nar. posl. dr. Rape, ki so sra vofild Iskreno sprejeli hi mu Izrekli zaupnico Laze pri Planini. Občnemu rboru občinske organizacije JNS v Lazah »o prisostvovali skoro vsi člani, ki v tem kraju tvorijo 99 odst. vseh volilnih upravičencev. Predsednik g. Simčlč je zborovanje otvoril, pozdravil vse navzoče, predvsem pa narodnega poslanca dr. Rapeta, župana i* Dol. Logatca g. Tršarja in bivšega predsednika občinske organizacije JNS posta-jenačelnika Petriča, ki se sedaj nahaja na službenem mestu v Dol. Logatcu Poročilom funkcionarjev organizacije Je sledilo daljše poročilo narodnega poslanca dr Rapeta ki se je podrobno oavil z željami in potrebami Lažanov in ugotavljal. da je složno delo pripomoglo do takih uspehov, ki jih nobena druga organizacija v tem kratkem času pokazati ne more. Otvoritev osnovne šole, državna podpora za dograditev šole. popravilo ceste Laze-Ivanje selo-Rakek, preskrba semenskega krompirja oškodovancem po poplavi itd. — vse to je bilo mogoče doseči le vsled složnega nastopa Lažanov v občinski organizaciji JNS. Zatem se je g po slanec pečal z gospodarskimi problemi sreza ter končno prešel na delo v parlamentu in na splošna vsedržavna vprašanja, ki stoje dnevno pred nami in zahtevajo rešitve. Poročilo je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem Govoru nar. poslanca je sledilo še poročilo o načrtu bodočega dela v občini Dol. Logatec, ki ga je podal priljubljeni župan g. Tršar Zaključno besedo je imel postajenačeinik g. Petrič ki se je zahvalil bivšim svojim sodelavcem in jih pozival, da tudi v bodoče ostanejo v JNS složni in zvesti v borbi. Gor Logatec. Nabito polni prostori, v katerih se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS v Gor Logatcu, so bili najboljši dokaz, kako naše prebivalstvo ocenjuje prizadevanje JNS in kako jo smatra za ono svojo organizacijo, preko katere naj se rešujejo vsa pereča gospodarska, socialna, politična in prosvetna vprašanja Zborovanje je otvoril g. župan Pup-pis s kratkimi pozdravnimi besedami nato pa je podal tajniško poročilo o delovanju organizacije v pretekli poslovni dobi notar g. Mrevlje. Njegovo poročilo, kakor tudi poročilo g blagajnika je bilo sprejeto s pohvalo, nato pa je predsednik podal besedo narodnemu poslancu dr Rapetu Večkrat burno prekinjena po splošnem odobravanju je g. poslanec v svojem govoru kazal na izvršeno delo. očrtal mišljenje delovnega ljudstva in pokazal, kako je v popolnem skladu s prizadevanji stranke V vseh svojih izvajanjih je bil tako izčrpen in prepričevalen, da se iskreno odobravanje dolgo ni hotelo poleči. Soglasno je bilo izraženo mišljenje, da je poslanec s tem svojim govorom tako globoko zajel čustvovanje svojega volilstva. da se je stopil ž njim v eno samo celoto ki je povezana v borbeni organizaciji JNS v dobro narodu in državi. Stari trg pri Rakeku Zaradi težkih terenskih prilik in skoro nemogočega doho da k nam je vladalo tem večje zanimanje za občni zbor občinske organizacije JNS. ki mu je imel prisostvovati tudi naš nar poslanec dr Rape Salon gostilne Benčina in velika gostilniška soba, ki je s salonom v vezi. sta bila nabito polna članov, ki so arihiteli iz vseh krajev v želji, da se po razgovorijo s poslancem in čujejo njego vo poročilo. Predsednik Primšar posest lik, je otvoril zbor pozdravil navzoče Ip oodal besedo tajniku organizacije g Jože ferali ki je podal tajniško poročilo Ugo tovljeno ie bilo da ie organizaciia skušala čim več doseči v borbi s krizo v kater živimo posebno se je zavzemala za male ga človeka četudi treba priznati da ni v ^em *voiem delu tunela tako kakor Je hI la njena 5e!}a 5n Selja noedincev ki so notrebovali zaščite Snoradični neu*nehi pa odbora niso razočarali nasprotno podvoji' ie svoie delo In skuSal ustvarit' 5im ožit kontakt % sresko or^antzaclio bonnvinskim tajništvom in i Beogradom Poročno fe bilo sprejeto z odobravanjem in odbora dana razrediica, nato p« }e M! hrvotjen t celoti zopet stari odbor c predsednikom Primšarjem na čelu. Po občnem zboru je članstvo z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem poslanca dr. Rapetaf ki je podal temeljito poroči'o o delu v Narodni skupščini, razglabljal o gospodarskih težavan, ki jih trpe naši ljudje, in kazal pota. ki naj jih ubere strankina organizacija, da čim prej doseže izboljšanje težkega položaja Po poročilu je bil« živahna debata. Krasno uspeli zbor je bil zaključen s trdnim sklepom, še bolj se posvetiti delu v organizaciji JN*» Cerknica pri Rakeku. Kakor Je bil vodno zbor JNS pri nas dogodek, tako je tudi danes nabito polna dvorana pri 2umni pričala da interes volilcev za delo in na- Credek naše stranke ni le ostal razveseljiv akor doslej, temveč se je le stopnjeval. Predsednik dr. Stanko Puienlak je otvoril zborovanje t željo, da bi tudi tretji občni ^bor organizacije pokazal sliko napredka in volje do dela. Nato je podal svoje pred-sedstveno poročilo. 1. žumer mlajši Je podal izčrpno tajniško poročilo, nato pa blagajnik g. Carnelutti še blagajniško poročilo Na predlog nadzorstvenega odbora Je bila po kratki debati dana odboru razreš-nica z odobravanjem z vsemi glasovi razen treh. Odrejen je bil odmor za sestavo nove kandidatne liste, nakar sta bili predloženi stara izpopolnjena lista (zaradi večjega števila odbornikov) po g učitelju Bra-toku in nova iista po g advokatu dr. Kra-šovcu. Pri glasovanju je občni zbor zopet z vsemi proti trem glasovom izvolil pomnoženi stari odbor s predsednikom dr. Stankom Pušenjakom na čelu. Predsednik se je zahvalil za izraz zaupanja in izjavil, bo neomaino stopal v delu za dobrobit naroda po dosedanji poti zaščite član-*tva in podpiranja pomoči vrednih in potrebnih. Sledilo je poročilo narodnega poslanca dr. Rapeta. ki se je dotaknih vseh vprašanj, ki danes zadevajo našega človeka in žel za izčrpna izvajanja toplo priznanje Končno je podal poročilo o delu banovinskega sveta še banovinski svetnik g. Rem*gar Pokazal je na težave., ki Jih ima pri dosezanju ugodnosti za logaški srez. pri tem pa je vendarle mogel z veseljem ugotoviti, da delo ni bilo zaman, ampak je rodilo lepe uspehe. Poročilo {s bilo sprejeto s toplim pritrjevanjem nakar je občni zbor izglasoval popolno zaupanje svojemu narodnemu poslancu dr. 9tanku Rapetu in ban. svetniku Ivanu Rem-^»arju. Rtmtimsko odlikovanje Beograd, 19. februarja p. Odlikovan Ja bil c rnmunsko zvezdo 3 stopnje referent v našem prometnem ministrstvu dr. Fran Vončina, Iz sodniške službi Beograd, 19. februarja. Z odlokom ml- J nistra pravde sta imenovana za sodniška pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru gg. Boris Kermavner ln Emil Kor-ber. Zagrebška vremenska napoved ra danes: Preoei vedro z lokalnim porastom oblačnosti. podneivi sm-rno tonlo. noči hladne. — Situacija rFerni£nfe?a dn--*: Širok anticiklon ookriva 5e vtvlno znrwdno. srtvinio m m?no Evropo VjfHTovn srwii5^ ie nad fižno An-io. Dol ciklona se Štiri do Ralkona. Del barom-"t^Tske d'jnres?le leži nad Tslandiio. dnjoi pa nad spvpr-nvrhortnn Krmno Prifveft •> oad*.l mmo v f"*n»»m PHmorhi 7* 1 mm, 1nurfl?»> na le sorodno narasel m 1 do 1 mm. Tf»mn^ratnr* so nadle ra 1 do S ctorvni1' samo v zarvn-ln* Hrvatski. drnele v moralnem in tudi v gmotnem pogledu. Vsa požrtvovalnost člnmH-a pa vendarle ne zmore ogromnega dela. kajti za podoiranie siromašnih članov in žrtev je treba vedno več sredstev. Iz poročil predsednika in tainika je nadalje razvidno da se je po iniciativi in s pomočjo »Istre« ustanovilo spet nekaj fiovih emigrantskih društev in sicer vKar-lovcu, na S'išaku. v Splitu in v Tivtu. snu-ie pa se tudi društvo v Dubrovniku. »Tstra« !e v naiožiih zvezah 7. Jugoslovensko Matico in ie z njo nriredila tudi največjo dobrodelno prireditev v lanskem letu. Pri tej prireditvi so obdarovali 400 revnih otrok, za božič pa je društvo samo oskrbelo z najnujnejšim 50 revnih istrskih rodbin. Društvo je ustanovilo posebno sekcijo za vzajemno pomoč in ko je tajnik razložil pomen in pravila te sekcije, ie svoj govor zaključi! z naslednjimi besedami: — Do začetka lanskega leta ie bilo 180 mladeničev iz na?ih krajev obsojenih na 12O0 let ieče in konfinacije Po amnestiji so se nekateri vrnili domov, drugim pa ie kazen znižana za neka i mesecev in V. Pri tem pa ni dolgo ostalo. Pokrajinske komisije za kon^inacijo in tribuna! v Rimu co kmalu nadalievaii s svojim delom in ko ni bilo več mladeničev da bi jim prikrajšal' živ1 ienie so se vrgli tudi na starce od do 70 let ter obsodili nekatere na po 20 let ieče. Naše misli morajo zaradi tega vedno hiteti v temnice, kjer gl-neio m'arl.a življenja in od koder se toliko naših roiakov ne bo nikdar več vrnilo... Pri volitvah, ki se jih je udeležilo 210 mravičenih članov, je zmag'a lista g. Ivana Starega, dosedanjega društvenega predsednika. Nas turizem v številkah Ljubljana, 19. februarja Ves svet priznava, da je Jugoslavija idealna turistična država z nepreglednimi, v veliki meri še neodkritimi naravnimi lepotami. ki vse bolj in bolj privabljajo tujce Zato pa je tudi izkazoval tujski promet od leta do leta večji razmah, dokler ga ni nekoliko zaustavila sedanja kriza. Leta 1924. je bilo v Jugoslaviji 35.729 tujih turistov Naslednje leto jih je bilo 39.536. 1026. leta 66.024. leto pozneje 91.168 nato 96.093. leta 1929. 122 701, leta 1930. pa je s krepkim skokom na 256.147 doseg- LIANE HA ID v veseli glasbeni komediji Gospa si ne želi otrok Vam nudi mnogo smeha ln zabave ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. In 9.'4 url Cene 4.—, 6.— in 8.— Din I lo vrhunec. Leta 1931. se Je že pokazal vpliv krize in je število tujcev padlo na 209.147, naslednjega leta pa celo na 147.456. Za leto 1933. še ni popolnih podatkov, pač pa je bilo v prvih osmih mesecih pri nas 173.261 tujcev, kar pomeni, da gremo zopet navzgor in da bo naš tujski promet za pro-šlo leto gotovo zopet presegel število 200 tisoč. Kar se tiče našega notranjega turizma, ki je vsekako zelo važen za naše notranje gospodarske razmere, je treba priznati, da prav lepo napreduje. Leta 1924. je bil po vseh naših toplicah, kopališčih, letoviščih in drugih turističnih krajih 154.101 domač gost, naslednjega leta 161.192, potem 169 705. nato 20*2.486. leto pozneje 263 720, leta 1929. pa že 333.203. Pod .plivom krize je naslednjega leta padlo to število na 2^5.147. ali se je leta 1931. zopet dvignilo na 339.645. porastlo leta 1932 na 365.270 ter že v prvih osmih mesecih leta 1933. doseglo 338.527. Te številke pač jasno kažejo. da se je pri nas brez dvoma v veliki meri opustilo zahajanje v inozemska kopališča in letovišča in so zato prišla v večjo veljavo domača. Kakor se običajno računa v deželah i razvitim turizmom, potrosi tujec, ki prihaja na naš Jadran, za železnice 500 Din, za parnik 600 Din. za izlete 100 Dm, za maie izdatke 100 Din ter potem 150 Din za stanovanje in hrano na dan. Domači turist pa izda za železnico 300 Din, za parnik 300 Din. za izlete 100, za male izdatke 50, a na dan za stanovanje in hirano 50 Din Če se vzamejo za podlago ti povprečni izdatki turistov, je prinesel turizem v celoti naši državi 1930. leta 605 5 milijona, 1931. leta 531.7, predlanskim 492.9 in v prvih osmih mesecih lanskega leta 500.3 milijona, dočim pa je tujski promet sam dal v teh letih naslednje številke: 328.3, 251, 216.6 in 233.3 milijona Din. Leto 1933. celo prinese pač nad 300 milijonov. Če se vpošteva, da tujski promet prinaša Franciji 25 Italiji 12, Švici 5, Avstriji 3.5 in Češkoslovaški 1.5 milijarde dinar-iev na leto, da tujski promet prinaša povprečno vsakemu prebivalcu v Švici 1500, v Avstriji 450, v Italiji 250, pri nas pa komaj 20 dinarjev, je pač jasno, koliko se mora še storiti pri nas za pospeševanje tujskega prometa. Tuji učenjaki obiščejo Ohridsko jezero Skoplje. 19. februarja Na limnoloskem kongresu, ki se je vršil lani v Amsterdamu, je bilo sklenjeno, da bo letošnji sestanek učenjakov te znanstvene panoge v Jugoslaviji. Kongres bo otvorjen v Beogradu, potem pa bodo kon-gresisti v dveh ekskurzijah obiskali Ohridsko jezero in še nekatere druge kraje. Baš zaradi Ohridskega jezera je bilo v Amsterdamu sklenjeno, prirediti kongres v Jugoslaviji. Naš znanstvenik dr. Siniša Stankovič, ki je bil lani član kongresnega odbora v Amsterdamu in ki uživa zaradi svojih uspešnih bioloških raziskav svetoven sloves, se že bavi s pripravami liimno-loškega kongresa. Kongres je za nas jako važen. Učenjaki bodo na našem področju našli marsikaj zanimivega ter opozarjali na to ves svet, na drugi strani pa bo imel ta kongres tudi velike praktične vrednosti, kajti v zvezi s proučavanjem zanimivega Ohridskega jezera in pečinskih voda bodo kongresisti razpravljali tudi o racionalni eksploataciji jezer. Glavno poročilo iz tega področja bo dal znani berlinski profesor dr. Wunsch, direktor ribarskega instituta v Berlinu. Poleg dr. Stankoviča se bavijo s pripravami za kongres tudi razni ugledni znanstveniki iz Beograda, Zagreba. Ljubljane in Skoplja. Kakor že rečeno, bodo kongresisti priredili dve ekskurziji in sicer eno na področju Skoplje-Ohrid-Prespa-Dojran, druga ekskurzija pa bo obiskala Plitvička jezera in širšo ljubljansko okolico. Do kongresa bo dovršena tudi velika hidro-biološka postaja v Ohridu, ki je prva na Balkanu. Pri mnogih svojih praktičnih namenih in pomenih je ta postaja znanstveno važna in pomembna tudi v mednarodnem svetu. Ohridsko jezero je poleg Bajkalske-ga jezera v Aziji v vrsti najbolj zanimivih jezer vsega sveta. Hidrobiološka postaja v Ohridu bo privabljala tudi v bodoče mnogo učenjakov iz raznih dežel, kajti baš s tako ustanovo so omogočena najintenziv-nejša raziskavanja. Letošnji limnološki kongres bo še številnejši, kakor je bil laski v Amsterdamu. Samo iz Nemčije se ga bo udeležilo okrog 40 znanstvenikov. Vlak je povozil starčka Murščak, 19. februarja Ko se je pretekli petek vozil popoldanski osebni vlaik med Bučečovci in Hrast jem Moto, je ob progi v isti smeri korakal 751et-ni Julij Rauter iz Murščaka. Ker je starček precej gluh, ni slišal signalov za njim prihajajočega vlaka in nesreča je bila neizogibna. Strojevodji je komaj uspelo v zadnjem trenutku ustaviti vlak. vendar je stroj že zadel v starčka ter ga prevrnil. Rauter je dobil hude poškodbe po obrazu, nadalje notranje poškodbe, na desni nogi odrezano in zmečkano stopalo in poškodbe na rokah. Železniško osobje je ponesrečenca naložilo na vlak ter ga prepaljalo v Gornjo Radgono, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Vinko Čremošnik, nato pa je bil ponesrečenec prepeljan v bolnišnico Ni pa upanja, da bi starček okreval. 1930 žive! pri neki kočarski rodbini ruski begunec, ki se je izdajal za grofa Kaminskega. Pozneje je odšel s kočarjevo hčerko v Beograd, kjer jo je poročil. Dekle je bila znana kmečka lepotica. Revo je pustolovski mnogoženec pustil na cedilu ter se lotil na veliko ženitovanjskih sleparij. Neko sodišče v Vojvodini se je pozneje obrnilo na sodišče v Ložu zaradi ponarejanja rodbinskih matrik fare v Gra-1 hovem. ki jih je izvedel Kaminski. Dekle je pozneje iskalo svojega moža ter ga našlo v Kuli, kjer se je poročil z neko bogato posestni:ko hčerjo. Sleparski ženin iz Vojvodine in Beograda je torej identičen z ruskim beguncem, ki je zapeljal mla- Pustolovec Kaminski na Notranjskem Ljubljana, 19 februarja Pustolovec Kaminski, o katerem je »Jutro« že nekajkrat poročalo, zanima vedno bolj naše notranjske kraje. Beograjska policija je namreč poslala fotografijo Kaminskega županstvu občine Stari trg pri Rakeku, srez Logatec ter prosila županstvo za podatke. Na županstvu so ugotovili, da dotično »lice« ni bilo niti rojeno niti iz-rejeno v starotrški občini. Kako je sleparski mnogoženec prišel do pečatov občine, ni znano, kajti na občini imajo vse uradne pečate skrbno shranjene in ni bil noben ukraden. Pečati so bili ponarejeni. Kdo jih je ponaredil, še ni dognano. xMogoče je Kaminski stopil pred leti v stike z nekim mladim domačinom, ki je zašel na pustolovske pota ter je sedaj za daljšo dobo spravljen v garnizijskih zaporih v Nišu. V mali vasi Lipsenj v bližini Žirovnice ob Cerkniškem jezeru je v letih 1928. do DANES originalni ruski velefilm 0 S S IS ES (Po t V V« t* • Dodatek burka »HVALA, NOČEM" Predstave ob 4., 7. in 9.% url Predprodaja od 11.—%13. ure Elitni kino Matica § Telefon 21-24 12 8B Predstava ob 4. je v korist rgj »Rdečemu križu« =j=j g) g a S a s ® m m a ® s s s JLTURNI PREGLED „§2ovenski protestantski pisci" Izbral in uredil dr. Mirko Bupel. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Zbirka »Slovetnski pisatelji«, ki jo je Tiskovna zadruga namenila klasikom slovenske beseda, je izjemoma nekoliko izpreme-nila svojo standardno obliko: z nje novim zvezkom, z obsežno knjigo »Slovenski protestantski pisci«, smo dobili v vsakem popoln izredno knjigo, ki je vredna nevsakdanja pozornosti. Izbor iz naših naistareiših pisateljev je prvi v-p-čji poizkus, da se današniemri čila telili prib';žajo najstarejši knjižni teksti našega jezika Če ie bil »Trubarjev zbornik«, ki ga je pred voino izdala ^Slovenska Matica« prvi znanstveno pomembni poizkus, prikazati z raznih vidikov v enem sam°m zborniku pomen Trubarjeva osebnosti in d-*la za načo slovstveno kulturo in prevrednotiti doWlanie nazore o slovenskem prote-stanskem gibanju oomeniio »Slovenski protestantski pisci« glJde te dobe dr»jolno pravico terjajo od nas. da jih inv rs tirno md nemškim gospodarjem. Slovenska beseda teh ognjevitih apostolov nove verske misb' je prežeta s j>atosom verskih fanatikov tistega temnega stoletja na prelomu renesančne in baročne dobe, ob iztoku srednjega veka v novi vek. v času. ko sta se v kulturi srednje Evrope menjavala italijanska in germanska doba. Obenem pa je ta knjiga zlasti po tekstu 'ivodov k posameznim spisom, uvodov, ki iih je dr Rupel lepo prevel iz okorne nemščine 16 stoletja, dokument naš? prebujajoče se narodne zavesti. Ta zavest je še tipala v temi in okorno kakor otrok, ki »i uči hoditi, merila korake po prostoru, ki ie bil za takratnega človeka ožji in mani do-?nan, kakor ?e danes za nas vsa Evropa Pojmi o narodu in jeziku še niso trdni, a že naznačjjejo pot: Trubar si ie ne more ^oolnoma poiasniti ieaikovne razlike s sosednimi brati na vzhodu, vendar že &iti kje bo približno obod novega kulturnega kroga, kateremu je daroval prve tiskane knjige, položil prve temelje narodne knji '•evnosti »Vsem pobožnim kristjanom, ki prebiva o v deželi Kranjski. Spodni^štai-rski. Ko roški, na Krasu, v Istri in v Slovenski mar ki. nai bodo kateregakoM stanu, želim najprej milost, mir in vse dobro od Boga. Oče- do Noiranjko. To dokazuj« naposled tudi dejstvo, da si j« slepar Kaminski v Beogradu izbral tudi priimke Blažek in Ja-nežič, ki sta česta v notranjskih krajih. Seja ljubljanskega sreskega odbora za javna dela Ljubljana, 19. februarja V sredo 14. t m. se je vršilo v sejni dvorani Kmetijske družbe prvo zasedanje sreskega odbora za javna dela pod predsedstvom ljubljanskega sreskega načelnika g. Zinidarčiča. Seje so se udeležili vsi od občinskih odborov izvoljeni člani, po večini župani vseh občin ljubljanskega sreža. G. načelnik je orisal način, po katerem se bodo izvrševala postopoma različna javna dela iz državnih prispevkov in to v prvi vrsti dela. ki so splošno koristna in od katerih ne bo imel koristi samo en kraj ali ena občina, marveč več občin skupaj in s tem celokupnost. V drugi vrsti pa pridejo šele v poštev dela, ki so lokalnega značaja kakor naprave in razširitve vodovodov, znižanje kakega klanca, odstranitev hudega cestnega ovinka itd. Vsak odposlanec je v imenu svoje občine povedal in obrazložil svoje želje, ki so se vse zabeležile in se bodo pretresale zopet v banovinskem odboru, ki se bo sestal potem, ko bodo vsi srezi določili svoj program. Kot delegat v banovinski odbor za ljubljanski srez je bil soglasno izvoljen vrhniški župan g. mr. Stanko Hočevar, ki je obljubil, da bo storil vse, da se bodo želje posameznih občin izpolnile. Poudaril je, da se morajo v program vzeta javna dela izvršiti, ker so nujno potrebna in obče koristna. Prav posebno nujnost in važnost jim je pa priznati zato, ker se bodo zaposlili z njimi številni brezposelni, ki tvorijo danes največjo skrb vsakega župana. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju povzročita 1-2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vprašanje vodstva kirurgičnega oddelka v ljubljanski bolnišnici Na članek pod naslovom »Vprašanje vodstva kirurgičnega oddelka v ljubljanski bolnišnici« nam je uprava državne bolnice v Ljubljani poslala naslednje pojasnilo in popravek: Ni res, da je po odhodu primarija dr. černiča ca banovinsko bolnišnico v Maribor ministrstvo za narodno zdravje ločilo kirurgiški oddelek ljubljanske bolnice na septičen in aseiptičen odsek ln da je na prvem odseku ministrstvo imenovalo za Šefa primarija dr. Blumauer-Ja, na drugem odseku pa primarija dr. Lavrlča. Res pa Je, da je g. minister za socialno politiko ln narodno zdravje s soglasjem ministrskega sveta odredil, da se v splošni državni bolnišnici otvari K. ki-rurgični oddelek ln da Je uprava bolnišnice po naredbi ministrstva otvorila ta oddelek, ki Je začel poslovati lani 6. dec. Dotedanji kirurgični oddelek Je dobil naslov I. oddelka, novootvorjeni oddelek pa naslov II. kirurgičnega oddelka. Kot šef I. kirurgičnega Oddelka je ostal še dr. černič, za vršilca dolžnosti H kirurgičnega oddelka pa Je bil postavljen na podlagi odredbe g. ministra prlmarij dr. Lavrič. Ko Je g. dr. černič podal ostavko na državno službo, ki je bila upoštevana, Je bil na podlagi ministrske naredbe od uprave bolnišnice razrešen dolžnosti šefa I. kirurgičnega oddelka s 23. decembrom lani. Nato Je bil po odloku ministrstva odrejen g. dr. Lavrič za vršilca dolžnosti šefa L in •II. kirurgičnega oddelka. Na podlagi tega Je razvidno, da g. primarlj dr. Blumauer, ki Je v času bolezenskega dopusta g. dr. černiča zastopal šefa kirurgičnega oddelka v vršenju dolžnosti, ni t)il imenovan niti za šefa oddelka, niti za šefa odseka. Nadalje ni res, da je prlmarij g. dr. Blumauer odžel pred nedavnim časom na daljši bolezenski dopust. G. dr. Blumauer se nahaja stalno in redno na svoji službeni dolžnosti na kirurgičnem oddelku državne bolnice ln Je zaradi tega neosnovana trditev, da se ne namerava več vrniti na svoje službeno mesto. Huda zimska nevihta v Črni gori Cetinje, 19. februarja že nekaj dni besnijo po vseh črnogorskih pokrajinah hude nevihte. Močan severni veter je na Cetinju in še v nekaterih drugih krajih poškodoval mnogim hi- šam strehe in ulice so bile po ves dan zaradi strašne burje neobljudene. Burja je ponekod povzročila tudi visoke snežne žamete ter močno ovirala promet. Največjo škodo itna sanatorij na Lovčenu. Ta sana-torij ima velike barake, nabavljene v Nemčiji na račun reparacij. Burja je nekaj barak tako možno poškodovala, da so jih morali evakuirati. Le po srečnem naključju v silnem metežu in burji ni bilo človeških žrtev. Kakor so bile nenavadne dolgotrajne ln pozne poplave nad Skadarskim jezerom, tako je nenavadna tudi ta huda zimska nevihta. Nočni požar Gornja Rodgana, 19. februarja V soboto zjutraj okrog 3. je nastal požar v podstrešju stanovanjskega poslopja posestnika g Antona Sukiča v Podgra-du pri Gornji Radgoni. Ogenj je povzročil dimnik, ki je držal v podstrešju poleg lesenega trama in ki je v notranjosti od stalne vročine začel tleti in tlel tako dolgo. dokler ni usodne noči pregorel. Ker so bili v podstrešni shrambi razni gorljivi predmeti, se je ogenj hitro razširil. Sele. ko so ognjeni jeziki začeli udarjati skozi ostrešje, so se od prasketanja prebudili domači in bližnji sosedi. Gasilstvo iz Gornje Radgone in mesta Radgone je kmalu prihitelo na kraj nesreče. Po večurnem napornem gašenju je uspelo udušiti požar in preprečiti, da se niso začeli udirati stropi v spodnje stanovanjske prostore. Požar je g. S.ikiču uničil vse žito. suho svinjino in drugo, kar je imel shranjeno v podstrešnih prostorih. Skoda bo krita z zavarovalnino. naročnine ? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«, splošni zavarovalni družbi v Ljubljani. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa ie 11.842. Bivši policijski kapetan pred sodiščem Pred sodiščem v Subotlci se Je v soboto pričela razprava proti bivšemu kapetacu subotiške mestne policije Mladenu Proda-noviču ln njegovim pomočniKom zaradi raznovrstnih zlorab službe in korupcijskih afer. Obširna obtožnica našteva nič manj kakor 56 deliktov. Proti obtožencem nastopa preko 130 oškodovancev in prič. Z zlorabami službene oblasti in z ravnovrstni-mi korupcijami je pričel obtoženi Proda-novič že leta 1924., ko je dosegel čin policijskega kapetana. Kakor je »Jutro« 2e nekajkrat poročalo, je Prodanovič pri nadzorstvu raznih podjetij nagrabil velike vsote na ta način, da je poštenim podjetnikom jemal koncesije ter jih dajal svojim pajdašem, ki so potem neusmiljeno odirali prebivalstvo. D.AJVES ZADNJIKRAT BO^CSE SMEHA Dobra vojaka PAT in PATACKON kot „POTUHNJENCA" ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Predstave danes ob 4., 7. ln 9. url Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din BRBHBBSBn I ta jx> Jezusu Kristusu, našem Gospoda in Odiešeniku.« »Ljubi krščanski gospodje in bratje! Bog ve. da sem že v tistem času, ko sem še pri vas pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških knjig, cesto vzdihnil in vzkliknil k Bogu. naj se zaradi posvečenja svojega imena in razširitve svojega kraljestva milostno ozre tudi na naš ubogi, preprosti. dobrosrčni slovenski narod, naj mi prizanese in ga obdari z veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral. kakor jezik drugih narodov, ter da bi se sv. pismo in druge dobre krščanske knjige prav prevedle in natisnile v slovenskem in hrvatskem jeziku.« Tako pravi Primož Trubar v nemškem or->dgovoru svoji knjigi »Ta pnvi dejl tiga noviga testamenta« (1557). Tu govori o skupni usodi Slovencev in Hrvatov in izvaja: »Hrvatski jezik ee piše. kakor veste, z dvojnimi hrvatskimi frKami. a govori se ne samo po vsej Hrvatski in Dalmaciji, am-oa k govore ga tudi mnogi Turki Sam sem slišal o mnogih, da ga govor? in pišejo tudi v Carigradu na dvoru turškega carja. Mi Kranjci in Slovenci ga razumemo za silo. a mnogo bolje kakor češki, poliski ali luži ski jezik: prav tako oni našega.« Ta preddvor je sploh naizanimiveijša Trubarjeva •zjava in zelo interesantna slikn našega te-'anieaa kulturnega stania Tudi ostali pred rovori — prevedeni in izvirni — eo po večini dokumentarično pomembni. Iz njih ne govore samo posamezniki, iz njih gleda, skrita v ozadju, tjdi tedanja doba z vsemi svojimi težavami in skrbmi; krvaveča pod turškimi navali, a ranje-na tudi duševno, vrže/na s kulturnega tira, razbičana od novih verskih idei. Prav zaradi tega ima čita-nje teh' tekstov več kakor samo značaj zgodovinskih kurioznoeti. Knjigo »Slovenski protestantski pisci« otvarja daljši urednikov uvod. V njem podaja dr. Rupel najprej zgodovinski oris, nato pa obsežno karakteristiko piscev in knjig. V uvodu so zbrani in strnieni vsi bi-stvemo pomembni izsledki dosedanjih proučevanj prvega razdobja naše književnosti. Nato se vrsti antologija iz Primoža Trubarja. Urednik je izbral značilne odlomke iz vseh njegovih knjig, dalje odlomke iz njegovih pisem, vsega skupaj 121 tekstov. Tako ie Trubar po pravici — kot ustanovitelj naše književnosti in najizrazitejša osebnost med slovenskimi protestanti — zastopan najobilnie od vseh (str. 1—176). Slede mu s primernimi teksti Sebastiian Prelj. Jurij Dalmatin in Adam Bohorič, nato pa pisci manjšega pomena, in sicer: Jurij Juričič, Lukež Kline. Janž Man dele. Janž Tjlščak, Jarž Schweiger Hieron;m Megiser. Andrej Savmec. Felieijan Trubar, Marko Rumrv rerht. Janee Znoiilšek in dva anonimna. Glede izbora posameznih spisov, odnosno odlomkov je pripomniti da ie urednik vnesel v antologijo take tekste, ki so karakteristični bodisi gled* jezika in sloga, bodisi glede duha piscev in njih dobe. TTm-liivo iie. da so izvirni teksti pretežno verskega značaja. Teksti so razvrščeni ▼ časovni zaporednosti. T ra n ekri bci j a TIHO PATTIERA BENESI& NOC Domače vesti ♦ NJ. Vel. kraljica na družabni prireditvi Kola srbskih sester. V beograjskem oficirskem domu je kolo Srbskih sester v soboto zvečer priredilo svoj tradicionalni vseslovenski bal, kateremu je prisostvovala tudi Nj. Vel. kraljica Marija. Lepi družabni prireditvi so dale poseben sijaj slikovite narodne noše iz raznih pokrajin. V nedeljo popoldne je Nj. Vel. kraljica sprejela v avdijenci predstavnice ženskih društev iz raznih pokrajin, ki so sodelovale Dri prireditvi, sprejet pa je bil tudi glavni odbor Kola srbskih sester. Po sprejemu je bila čajanka v prostorih starega dvora. ♦ Bolgarski teologi v Novem Sadu. Dijaki sofijske teološke fakultete, ki so pod vodstvom svojega profesorja obiskali najprej Beograd in potem Sremske Karlovce, kjer so bili gostje patriarha Varnave, so v nedeljo prispeli v Novi Sad, kj<;r so bili tudi deležni najprisrčnejšega sorejema. Bački episkop dr. Iritiej je goste pri večerji pozdravil z lepim govorom ter dejal med drugim: Bodite kakor doma. Naša srca so kakor vaša, vsi smo eno. Našli smo pot, po kateri je treba iti. — Bolgarski bogo-slovci imajo tudi dober pevski zbor, ki je v Novem Sadu priredil svoj koncert z velikim uspehom. Pri štetju denarja je nevarnost Infekcije vedno velika. Najzanesljivejšo za-Sčito vam nudijo v tem slučaju okusne ANACOT-PASTILE. ♦ Razstava slikarskih In rezbarsklh del Jugoslovenskih umetnikov v Beogradu. Društvo prijateljev umetnosti »Cvijeta Zu-zorič« priiedi vsako leto meseca maja pomladno razstavo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza Pavia. Na teh razstavah lahko sodelujejo umetniki iz vse ju-gcslavije kakor tudi oni jugoslovenski umetniki, ki se muile v inozemstvu. Smoter pomladansKih razstav je v tem, da pokažejo beogiajski javnosti napore Ln prizadevanje naših umetnikov. Te razstave so doslej zmerom pokazale lep moralen iii gmoten uspeh, za kar gre zasluga kakovosti razstavljenih del. šesta pomladanska razstava se odpre 13. maja. Rok za oddajo del je do 30. aprila. Vsak umetnik sme poslati ocenjevalni komisiji tri oljnate slike ali pa pet skulptur, grafik ali akvarelov. Delo, ki je bilo že kdaj razstavljeno v Beogra lu, se ne sprejme, železniški prevoz plača djuštvo. Prijavnice se dobe v umetniškem paviljonu Mali Kalemekdan. Vsa pojasnila daje tajništvo likovnega odseka društva prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič«, umetniški paviljon Beograd. ♦ Beograjska telefonska služba v luči statistike. Beograd je imel pred 10 leti 3000 danes pa ima 8000 telefonskih aparatov. Dnevno je v Beogrdu 100.000 krajevnih in preko 500 razgovorov z inozemstvom. Lani so dali telefonski razgovori na krajevnih in domačih progah sploh preko 8 milijonov dinarjev dohodkov, okrog 5 in pol milijona dohodkov pa je bilo od pogovorov l inozemstvom. Dohodki od telefonskih naročnikov pa so znašali lani preko 10 milijonov Novi grobovi. V Ločah pri Konjicah je umrl po daljši bolezni g. Miha Vrhov-n i k, k; je več let služboval kot trgovski sotrudn.k v trgovini g. Franca Seršena v Ljutomeru. Daije čas* je b;I predsednik ljutomerske podružnee Zveze privatn.h nameščencev , ki se je ustanovila na njegovo pobudo. Za časa njego\ega predsed-nikovanja se je podružnica krepko razvijala. Pred meseci je iskal leka zavratni bolezni jetiki. ki ji je zdaj pod;egei star 29 let — V Ljutomeru so pokopali g. Janka Tratnika, kovaškega mojstra, ki je bil nekaj časa načelnik Združenja kov;narjev. Po-bra.a ga je jetika. Zapustil je vdovo in več nedoraslih otrok. — V Ljubljani je umrla vdova gozdarskega svetnika gospa Ana Rupnikova, mati br gadnega generala g. Leona Rupnika. Pogreb bo danes ob 16. — Na zagrebški klinik, je umrla 17. t m. gospa Milena F i s t r o v a, rojena Matanič. učiteljica na liceiski osnovni šoli. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ Tuoerkuloza med zagrebškim prebival-stvom. Znani propagator socialne higiene ln publicist profesor dr. Vladimir čepulič Je izdal knjigo »Tuberkuloza«, v kateri se podrobno bavi z razširjenjem te nevarne bolezni t Zagrebu in njegovi okolici. Z raziskavanji se je ugotovilo, da je od zagrebških šolskih otrok v starosti 7 let podvrženo tuberkulozi 66, v starosti 10 let pa 70 odstotkov. V Šestinah pa ima 45 odstotkov šolarjev v starosti od 7 do 11 let kali te nevarne bolezni. Povod vsakega četrtega smrtnega primera v Zagrebu je tuberkuloza. ♦ Tobak na področju splitske občine. Splitska občinska uprava je na zadnji seji sklenila, predlagati finančnemu ministrstvu, da bi se sadil tobak tudi na področju splitske občine. Splitski tobak je odlične kakovosti, splitskim kmetom, ki nimajo zaslužka in so v hudih stiskah, pa bi bilo sajenje tobaka v veliko korist. Splitska občina je prepričana, da bo monopolsKa uprava tudi njeno področje uvrstila med stalne tobačne produkcijske rajone. ♦ Požarna katastrofa planinskega doma na Jahorini. Planinskemu društvu »Roma-nija« iz Sarajeva je v soboto upepelil požar lepo planinsko zavetišče na Jahorini, za katero je društvo Izdalo preko 200.000 Din. Zavarovalnina bo pokrila samo del velike škode. Uničeni dom Je bil šele lani razširjen in urejen ter je imel zlasti letošnjo zimo zaradi prekrasnega smučarskega terena mnogo obiskovalcev. Baš sedaj je bila tja namenjena tudi večja skupina zagrebških smučarjev, članov »Runollsta«, ki pa so bili v zadnjem hipu obveščeni e nesreči, ki Je zadela planinski dom. Kako je prišlo do katastrofalnega požara, še ni ugotovljeno. ♦ Most Preko reke Tare pri Molkovcu je dovršen. To Je eden od najlepših stav-binskih objektov v zetski banovini, poleg tega pa največji zidani most z enim samim lokom v naši državi. Most preko Tare bo vezal projektirano cesto Mojkovac-Slepac-Most-Bijelo polje Nad površino vode je most visok 14 m. Stroški so znašali preko 1,100.000 Din. V kratkem bo most Izročen prometa, dobil pa bo ime prestolonaslednika Petra. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah In plislra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— O vodilnih osebnostih češkoslovaškega duhovnega življenja bo predaval drevi v Ljubljanskem klubu ob 20. g. Božidar Borko. Dostop bocbo imeli samo člani in povabljeni gosti. u— Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva priredi 23. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice svoje 6. poljudno znanstveno predavanje. Govoril bo priv. doc. g. dr. B Sker,j o problemu »Pračlovek ln opica«. Ob preko 20 diapozitivih bo tolmačil sodobno stališče antropologije k temu vprašanju, ki je še vedno aktualno in ki je v zadnjih letih po zaslugah prof. Weinerta dobilo določnejšo obliko. Sekcija vabi širše občinstvo k čim številnejšemu obisku u— 2ensko delo na Bolgarskem. Zanimanje za Bolgarsko Je bilo pri Slovencih vedno živo, a se je v poslednjih letih še stopnjevalo, žal, da vemo o tem slovanskem narodu najmanj. Da se žene seznanimo s stremljenji in težnjami izredno agilnih Bolgark, priredi ,Sploš>no žensko društvo v sredo 21. t. m. točno ob pol 17. v društvenih prostorih. Rimska cesta 9, Javen sestanek s predavanjem o ženskem delu na Bolgarskem. Predavala bo ga. Pavla Hočevarjeva, urednica »ženskega Sveta« žene, prisrčno dobro došle! u— Poklicne žene za svoje pravice. Pred kratkim so »e zbrale v Beogradu poklicne žene iz vse države in so manifestirale za svoje pravice. Ga. Vodetova, ki je zastopala slovenske žene, bo poročala o zanimivem zborovanju na sestanku Jugoslovenske ženske zveze v sredo 21. t. m. Sestanek bo v damski sobi kavarne »Emone« ln se prične ob 18. Vabljene članice zlasti poulične žene, da se v lastno korist zanesljivo udeleže sestanka. Za Jugoslovenske žensko zvezo Franja Tavčarjeva. u— šiškarjl! Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva nas vabi k strokovnemu predavanju, ki bo danes ob pol 8. zvečer v šoli. Novi člani dobrodošli! u— »Prebujene strasti« ali »Prva dekliška ljubezen« je naslov prekrasnega filmskega dela, ki ga bo ZKD predvajala v petek ob pol 15. v Elitnem kinu Matici. Za ta film vlada med mladino veliko zanima- nj* slasti amrmdi tega. k* P — Mi a Jeto ls tivljenja ■portnfkov. u— Tino Patiera, slavni teaariet bo pel U dal ▼ Elitnem kina Matici Nastopil bo ▼ veseli opereti ,Beneška noč.« To filmsko delo s Straussovimi skladbami Je naletelo povsod na veliko zanimanje. V njem nastopa prvič znana plesalka Lizzy Balla iz Budimpešte. u— Na mestnem socialnem uradu ta a Jo še vedno p reso glave posla z reveži, ki prosijo podpore, največ v živilih. Posamezni primeri kažejo hudo revščino, ki vlada ne samo r delavskih rodbinah, marveč tudi ▼ rodbinah brezposelnih intelektualcev. Cesto manjka v takih družinah tudi suhega kruha, ki ga ne more prislužiti noben član družine. Na cesto tem revežem ne kaže iti, ker Imajo svoj ponos, zato pa trpe in se le v skrajni Bili obračajo na razne socialne ustanove. u— S strehe Je padel. Tesar Anton doma iz Predoselj, je čistil t nedeljo streho tovarne Jugočeške od snega. Nenadoma pa mu je spodrsnilo ln pri padcu si je hudo poškodoval levo nogo. u— Na sledu vlomilcem In tatovom. Policija je r zadnjem času s pomočjo šlroko-poteznih racij ugnala razne sumljive elemente. Aretirance je deloma Izgnala lz mesta, deloma pa jih je oddala sodišču. Navzlic temu pa se ji ni popolnoma posrečilo očistiti Ljubljane nevarnih tipov. To pričajo vlomi v stanovanja tn lokale ter drzne tatvine, ki se dogajajo še vedno prav često. Podjetni vlomilci se pred policijo ne skrivajo v šupah in kozolcih, marveč Imajo svoja Skrivališča drugje. Policijski agenti so zdaj že odKrili neke sledi ln je upati, da bo prijet tudi drzni vlomilec v šišensko cerkev. u— Zaključna čajank« JNAD Jadrana bo ▼ soboto 24. t m v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra »Ronny« Jazz. u— Plesno športni klub ima drevi svoj redni plesni večer v Kazini. Udeležba obvezna za člane in nove Interesente zaradi velikega turnirja, ki bo 17 marca." ZVOČNI KJLNO »SOKOLSKJ DOM« V ftlftKI. -t- Telefon 33-87 Film strahu In groze! Samo za močne živce! Velenapeto! Frankenstein Dopolnilo nov zvočni tednik! Predstave: v torek, sredo in četrtek ob y27. In uri PRIDE! Lucie EngUsch PRIDE! NEDOLŽNOST Z DEŽELE BodM kozmetično, bodisi — kar Je 8« važnejše — profil&ktično SBEES3S radioaktivna zofma krema lzpoljnjuje oboje stoodstotno! VpraSajte zobozdravnika! Iz Celja e— Sestanka Maistrovih borcev, ki je bil v nedeljo 18. t. m. dopoldne v Narodnem domu v Celju, se je udeležilo prav lepo število tovarišev iz Celja, Žalca, Go-tovelj in Št. Jurija. Prisostvovali so tudi zastopniki nekaterih nacionalnih ter invalidske organizacije. Sestanek je vodil gospod Janko Satler, železniški uradnik v Storah kot pooblaščenec mariborske centrale. Ugotovil je, da je s pristopom 26 navzočih Maistrovih borcev podan temelj k ustanovitvi celjskega odseka, in je nato prečital pravila organizacije. Poslana je bila vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju ter pozdravna generalu Maistru. V debati so bile poudarjene naloge Z M B. ki jih na* lo ga j o koristi naroda in države zlasti njim, k! so kot borci nekoč ustvarjali Jugoslavijo. Naglašena je bila potreba skupnega nastopa vseh naših bojevniških skupin. Važna je tudi gojitev tovarištva med sobojevniki in pomoč onim, ki brezposelni žive v bedi, kar se v mnogih primerih dogaja. Ob prisrčnem slovesu se je zaključil sestanek, ki je bil zgolj informativnega značaja. Ustanovni občni zbor celjskega odseka ZMB bo v nedeljo 4. marca v Celju. Pričakuje se, da se bodo tega udeležili še tudi vsi oni Številni tovariši, ki prvemu sestanku niso prisostvovali- e— Krajevna organizacija JNS za CelJe-okollco bo Imela redni občni zbor v soboto 24. t. m. ob 20. v gostilniških prostorih g. Permozerja v Gaberju. Poročala bosta gg. narodni poslanec »Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JNS a. dr. Ernest JCalan. e— Celjsko šahovsko prvenstvo. Celjski šahovski klub je pred dnevi dovršil glavni turnir za klubsko prvenstvo za I. 1934-35. Turnirja se Je udeležilo 11 najboljših ša-histov. Borba Je bila zelo napeta ln Izenačena, kar dokazuje mala razlika v točkah. Prvak kluba je postal g. Alojzij Volkar B 7»/t, drugo ln tretje mesto sta si priborila gg. inž. Sajovic in Cijan s 7, četrto peto In šesto mesto gg. Grašer. Inž. Pipuš ln K Modic s 6, sedmo in osmo mesto pa gg. CsorgO in V. Diehl s 5 točkami. V sredo 28. t. m. ob 20. se bo pričel ▼ kavarni »Evropi« braoturnir xa prvenstvo kluba ▼ februarju. o— »Matiček se ženi« v celjskem gledališču. Celjski gimnazijci pripravljajo poleg vsakoletnih akademij podmladka rje v RK ln Ja-dranske straže tudi gledališko ■predstavo. V četrtek 1. marca zvečer bodo uprizorili v Mestnem gledališču v Celju Linhartovo komedijo »Matiček se ženi« združeno s kratkim predavanjem g. prof. Staneta Meliharja o prvih početkih slovenskega gledališča. Nekako generalno vajo bodo imeli v B raslo včah, kjer bodo igrali r nedeljo 25. t. m. ob 15. e— Ljubljanska drama bo uprizorila danes ob 20. v Mestnem gledališču v Celju Klabundovo japonsko Igro »Praznik cvetočih češenj«. Predstava bo za abonma. e— Razstava o stanju Jn razvoju soclal nega zavarovanja bo otvorjena v nedeljo 25. t m. ob 10. dopoldne v dvorani Ob nega doma v Celju. Razstavo priredi OTJ2 v Ljubljani. Z razstavo želi urad na pre~ den ln jasen način pokazati delo ln ured", tev socialnega zavarovanja, kakor tudi pregled o dajatvah, ki jih nudi urad zavarovanim članom. Na podlagi statističnih podatkov urada bo sestavljen pregled o razvoju posameznih obrtniških In industrijskih panog v celjskem okrožju. Razstava bo nudila tako članom delojemalcem, kakor tudi članom-zavarovanim delavcem Jasen pregled o delovanju OUZD s posebnim ozirom na okoliš celjske ekspoziture. Razstava bo odprta od 25. t. m. do 4. marca vsak dan od 10. do 16. In bo poučna za vse, ki se bavljo z narodno-gospodarskiml ter social-nopolitičniml vprašanji. Vstop na to zanimivo ln poučno razstavo bo brezplačen. e— Novi zasilni most čez Savinjo in restavrirani križ na mostu Je ▼ nedejo ob 9. blagoslovil opat g. Jurak. Stari križ, ki je stal na bivšem kapucinskem mostu od 1. 1853. in je bil pri katastrofalni poplavi lani v septembru močno pokvarjen, so obnovili. Napravili so nov lesen križ, Kristusa pa pozlatili Prispevke za restavrl-ranje križa je nabrala ga. Ivana Bergoče-va, vdova po sodnem pisarniškem ravnatelju. e— 2rtve nesreč Pri smučanju ▼ celjski okolici Je padel 17 letni delavec Josip Flis iz Gaberja tako nesrečno, da si Je zlomil desno ključnico. Dveletna kočarjeva hčerka Pavla Jenetova Iz Križa pri Boštanju si je v soboto doma pri padcu zlomila desno roko, 38 letna kuharica Roza Bevčeva lz fitor pa levo nogo Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob H5.S0 ln 20.80 zvočna opereta »Dvorec na Jugu«, ln dve zvočni predigri. Iz Maribora a— iz krajevne organizacije JNS za IV. okraj. Krajevna organizacija za IV. mestni okraj je imela te dni svoj redni občni zbor, ki je v vsakem pogledu dobro uspel. Na zboru je poročal o političnem položaju narodni poslanec g. dr. Pivko, govorili pa so med drugim tudi mestni župan g. dr. Lipold ln občinski svetnik g. TumpeJ. Vea navzoča izvajanja so bila i odobravanjem sprejeta. Pri volitvah Je bil izvoljen za predsednika nadučitelj g. Franc Goleš ker Je dosedanji zaslužni predsednik g. Izidor Benko zaradi prezaposlenosti odložil ponovno izvolitev. Organizacija šteje 164 članov. a— Komlslonalni ogled stavbiiča za novo klnopodjetje. Včeraj zjutraj se Je vršil komisijonaini ogled na kompleksu gostilne ^Maribor« v Vetrinjski ui., kjer namerava naš podjetni lastnik Grajskega kina g. Gu-štin zgraditi novo moderno dvorano z vsemi pritikiinami. Trakt v Vetrinjski ul. je namenjen za stanovanja. V ogromnem kompleksu bodo uredili razen tega prostore za novo kavarno ln bar ter za podzemno ke gljišče. Podjetnosti g. Guština je trfcoa vsekakor čestitati, zlasti v dneh gospodarske depresije, ko Je treba tolikim ljudem dati zaslužka In dela. Projekt Je treba vsestransko pozdraviti, le v krogih naše gostilničarske, kavarnarske In restavrater-ske obrti se že porajajo pomisleki proti temu, da bi se koncesija na gostilno Se razširila na kavarno ln bar. a— Davčna uprava razglaša, da Je potekel skrajni rok za plačilo 1. četrtletnega obroka zgradarlne, prldobnlne, davka na poslovni promet, rentnlna. družabnega davka ln vojnice dne 15. t. m. Vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi vseh 2e poprej v plačilo zapadlih dav. kov, se opominjajo, da jih plačajo v 8 dneh. sicer se bo uvedla prisilna Izterjava. •— BreopoeefcM «6ttel|*ci abtturien« Imajo drevi ob M sestanek ▼ IV detid AoU, Gospoevetska ulica. »— Nezgoda. V nedeljo »večer je M lot> ni ▼ Gregorčičevi ulici 29, stanujoči kleparski pomočnik Ivan Klampfei padel po stopnicah tako nesrečno, da se je poškodoval po vsem telesu. Zdravi se v tnkajdnjl bolnišnici. a— Ukradeno kolo. Mizarskemu pomoA- nlku Francu Keku Je bilo t nedeljo ponoči ukradeno izpred gostilne Balon na Po-brežju 1600 Din vredno moško dvokelo znamke »l, mizarski pomočnik iz Dornave, ki je izjavii, da je streljal zato, ker ga je prej Vuzem zmerjal s smrkavcem. Zs" devo ima v roVah sodišče. j— Izsleden napadalec. Kakor smo poročali, je na pustni torek pri Mark ovc ih nekdo napadel posestnikovega sina Vršiti Franca in ga nevarno poškodoval po glavi. Orožnikom v Ptuju se je zdaj prijavil Kline iz Markovcev in izjavil, da je bil od Vršiča izvan in da ga je poškodoval v »r lobranu, ker je hotel Vršič njega napast:. Orožniki slikajo Vršiča kot izzivača. Kline je sicer miroljuben človek Vršič leži v bolnišnici še vedno v nezavesti. j— Avto ga je povozil. V nedeljo dopoldne so videli pasanti na Ormoški cesti Inozemski avtomobil s številko H 11—103, ki ga je šofirala neka dama. Avto je vozil s precejšnjo brzino ter je podrl na tU hlapca Lehkeca Josipa, uslužbenega pri posestniku Bolcerju Janezu v Spuhlji. Mož je padel pod avto in mu zlomilo desno nogo. Dama je za trenutek ustavila, da je ponesrečenca okarala, nato pa je odbrzela. Ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico, za neznano damo pa poizveduje policija. čitajte tedensko revi]o ŽIVLJENJE IN SVET }e srečna: ne ds bi izpreniiniala njih izvirnost in vnanji značaj, približuje tekste -o dobnemu čitateliu in ta>ko močno olajša či-tanie Kakor zatrjuj? umJnik. se ni nikjer niti naznani? dotaknil jezika. Pesebem del urednikovega skrbnega dela tvorijo opombe (st. 265-319) s slovarčkom manj znanih beeed in urednikovim poročilom- Opomb? šele olajšujejo razumevanje tekstov in komentirajo dogodke, na Katere se na naša o teksti. Pri posameznih , 6P'sih j? omenjano, kje in v kolikih izvo- j dih je obvarovana izvirna izdaja. Oprema te knjige (inž. arh. Janko O m a h e n) ie izredna, kakor ie izrecna antologija sama. Sprednja platnica s Trubarjevo podobo v zlatu ie posnfrta po vezavi nekaterih Trubarjevih knjig, skoraj vse vi-ni-*tp v knjigi in na hrbtu eo iz naših tiskov 16. stoletja. Našim najstarejšim tiskom približujejo to prekrasno knjigo margina-liie ob desn^im robu; če bi bile še izvirne iniciialke in dvobarven tisk. bi bila knjiga no ODremi nepre1o opremi med prvp v na^em jeziku in lahko k nji samo čestitamo g inž Om^hnu in grafičnim sodelavcem (Delniška Tiskarna). Omfvrti je tr^ba tudi krasne ilustrirane priloge, ki kažejo fotografske posnetke nekaterih knjig. Tmha rievega pisma in dr. Vezava prinaša novost v na$o kniižno opremo: kniiga vezana nam^to platna v oosebno imitacijo p^rgam^nta ki na ie glede trpežnosti boli 5n od nlatna Tako so »Slovenski oroteiefant-ski oisci« dobili v vsaVem no"l<*Hn dofitnmo. J povprečno knjižno opremo daleč presega- I jočo vnainjo6t. » Tiskovna zadruga |e s to antologijo iz na še najstarejše književnosti storila slovanski literaturi veliko uslugo in je zopet vidno pokazala, da se pr^ko vseh nevšečnosti sedanjega Časa živo zaveda k.tltumega poslanstva sloven&ke založbe. Težka in krivična usoda Lužiških Srbov vzbuja živo sočutje in zanimanje ostalih slovanskih narodov. Zatiranje lužiških kulturnih delavcev in oviranje narodnega napredka je resnično sramota Evrope. Zlasti Cehi vneto skrbijo za spoznavanje lužiškosrbskega naroda; njihovi pesniki so posvetili dokaj svojih stvaritev Lužici Zato je bila nedvomno posrečena misel »Kola lužičkih pisateljev«, da je izdalo zbirko teh dokumentov češko-lužiškega sodelovanja z naslovom »CeštI bdsnici Lužici« (Budyšin 1933) Prikupna antologija prinaša na 76ih straneh ležečega tiska 39 pesmi od 18ih avtorjev. Zbirka, ki jo je uredil Vladimir Zmeškal, zaslužni propagator Lužice, je urejena po časovnem re, du, v katerem so pesmi izšle v raznih listih. Zanimiva je ugotovitev, da je prva teh pesmi izšla 1. 1888 in ji je avtor J. Vrchlick?: ostale pesmi so — razen dveh bile objavljene vse med leti 1922 do 1932 Pesniki, ki so zastopani z več ko enim delom so Dvofak (9). MUldner (3), Peli-šek (3). SedlAček (7), Smejkal (3), Vrch-lick? (2). Sicer so priložnostne pesmi običajno sprejete z dvomom v njih vrednost, vendar Imamo tudi tu dokai odličnih izjem (Prešeren!). Ločiti pa moramo seveda med pesmijo, ki je napisana ad hoc in ta- Češki pesniki Lužici ko, ki jo je vzbudil sicer zunanji moment (kraj, človek), a je neprisiljena in zato lahko umetniško polnovredna. S tega zre-lišča moramo presojati tudi pričujočo zbirko. — Vsebinsko je mogoče razbrati pesmi te knjige v tri skupine. Prvo tvorijo pesmi, ki se nanašajo na lužiško zemljo. Bednžfeva »Lužička duma« je intimna slika naravnih lepot: Blota, Spreva in razpoloženje, ki diha iz dežele. J. Svčtel-sky v »Lužički zemlji« združuje spev krajine in jezika. Najnovejša nasilja so vzbudila šmejkalovo »Lužiško vas«, kjer se prepleta privid vasi s pritiskom tujstva ter s tolažilno besedo na naslov lužiškega dekleta. Mnogo obsežnejša Je druga skupina, ki obsega pozdravne buditeljske in protestne pesmi, v katerih je zajeta usoda Luži-čanov v vseh odtenkih. Tu je med drugimi zastopan Vrchlick^, ki slavi ohranju-jočo silo materine besede in narodnega poverja ter napoveduje srečnejšo bodočnost Slovanom v smislu: »Boj za življenje je geslo naše dobe.« A. Kl&Stersk? naziva Lužico sestro (tako tudi Dvofak) ln biser, padel lz češke krone. J. Peliftek v pesmi »Lužiškim Srbom« vzbuja spomin na grob polabskih Slovanov z refrenom lz lužiške himne. Ksaver DvoF&k je morda najkrep kejši glasnik sočutja z Lužičani in klicar k borbi za njihovo rešitev. V kolu osvobojenih Slovanov pogreša Se Lužičane, ki Jih kliče v svobodni dan. Pozdravlja Jih ob prihodu v Prago in primerja Slovane kraljem, ki gredo v Betlehem. DvoMk borbeno reagira na nemška nasilja; v pesmi »13.000« prikazuje zahtevo Lužičanov za narodno šolo. za katero so zbirali podpise. Vprašuje: »Kaj hočete z Liberijo, suženjstvo Imate v soseščini?« Podobno v »Demonstraciji« protestira proti enostranski nemški užaljenosti, ki ne upoštevajo slovanskih muk. Zdi se mu, da je že »udarila ura«, ki napoveduje svobodo, zakaj »Slovanstvo protestira kot en glas, — dvlgnimo Evropo: Vstani In reši!« (Bratom Lužičanom). V tej skupini so zastopani še K. SedlAček, El. Krasnohorska. Marie Calma, R. Medek, Z. Broman, J. MUldner, O. Zemek, K. Sedlašek, J. V. Smej. Tretjo skupino sestavljajo prlgodnlce. nanašajoče se na može vodnike. Zastopani so Vrchlicktf s spominom na Jana Brvla-S«»rblna; Pe'išek slavi pojav pesnika ZeJ-lefa in Cišinskega. katerega naziva nekronanega kralia; Sedlaček se spominja zaslužnega Adolfa Cemega, slavi pesnico Mino WitkoJc. pesnika Mata Kosvka. ki ie ob čitanlu gafafika postal pesnik, se zami*'1'« ob Homlkovem errobu opeva dol-njelužički slovar Amošta Muke ... Muko °oeva tudi Ks. Dvofak. ftm»*kal. BoudvS ^iSlnskera proslavlja tudi RanSar g po-''aianlem opomina na obiske in pogovore ori p«an(ku. MnoeoSteviTnl dokumenti zanimanla za LnWane. ki iih vsebuje P"'ču1o*a zbirka, pričajo o težki usodi zatiranega naroda, katera vzbuja ogorčenje ln sočutje najboljših duhov. S te strani se knjiga uvršča med slične Izraze človečanske ln narodnostne boli našega časa želeti moramo le dvoje: da bi se Slovani vneteje zavzeli za Lužičke Srbe. da bi ti doživeli svoje narodno vstajenje! Vera Dostalova Pojasnilo. Glede na razne govorice, napačna tolmačenja in zlobna podtikanja v rvezi z mojo polemiko 6 »Slovencem« izjavljam: 1. Moja članka o ponarejevalcih d?i6tf>v v »JiKtru« z dne 14. in 16. t. m., spisana v ogorčenem silobranu ored obrekovalci. dta izraz osebnega stališča in oseben taeo^or sodelovanja ori lanski redakciji Zvona, ki ie bila hndobno obtožena izdajstva slovenske kulture 2. Moji nazori izraženi v leh člankih, ne vežejo nikogar razen mene in njih oet ne obtožuje nikogar razen zlobnih obrekovalcev Samo v naših razmerah jo mogoče, da se ti nazori soravliaio v zvezo z neprizadetim sedanjim uredništvom, če-nrav is naše načelo, da ne segamo -Ime drugemu v nodročf-' in si ne izenačjjemo osebnih stališč 3 Iz zgoraj povedanega je umljivo. da nisem v polemiki tolmačil stališča Tiskovne zadruga glede novega letnika kulturno literarn- revij*- »Ljubljanski Zvon«, ki io urednik vodi svobodno in t fv°ebno odgovornostjo. — Ta iziava ai na-dalienanie r»olemike. ki ie bila »me le radnii? zakmič»na ni zagovor marveč samo ooiasnitov Na morebitn-* osebne napade ne maram odgovarjati ker mi ni nikdar šlo za osebo, marveč za načela 'ti stališča Ta n« bom zastopal tudi v bo/?oče do svoji vesti in ovojen znanju In — dokler ne betn GOSPODARSTVO Konferenca domačih imetnikov Blairovih obveznic Ali si ie član »Vodnikove družbe41? J— Draltvo hllnlh posestnikov z* Ptuj in okolico bo imelo 24. L m ob 20. v dvoren i Zupančičeve gostilne letni ob&ni »bor s običajnem dnevnim redom. N« »boru bo tudi g. Ivan Frelib obširno poročal o davčnih zadevah Vabljeni člani in nečlani. )— Kino bo predvajal v sredo tn četrtek ob 20. film »Noč pred zaroko* * Liano HaidoTo in Szdkejetn Szakallom. Dodatek Ufia tednik. Iz Gornje Radgone fr— iz delovanju proutuDerKulozne lige » sodnem okraju Gornji Radgoni. V vrsti predavanj, ki jih prireja naša krajevna liga, je predvsem zabeležiti predavanje šefa zdravilišča na Golniku g dr. Roberta Neu-beuerja, ki je na pustno nedeljo dopoldne predaval v polni dvorani tukajšnje posojilnice. Predavatelj je orisal potek zdravljenja tuberkuloznih, ki je v večini primerov ugoden, ako se zdravljenje prične pravočasno. Na skioptičnem aparatu, kate-rog« je dala na razpolago posojilnica, je pokazal zbranemu občinstvu več slik. Podal je nadalje tudi zanimivo statistiko o umrljivosti za to zavratno boleznijo v naši državi. Iz te statistike pozrvamemo, da umira v našem sodnem okraju letno ]6 odst ljudi za jetrko. Poslušalci so pazljivo sledili temeljitim izvajanjem. Tukaj-Snja Iigina zdravnika gg. dr. Cremošnik Vinko in dr Breznik Fran sta v letošnjem letu imela v okolišu več predavanj, ki so bila primerno obiskana. I z življenja na dežel? ST. IU PRI VELENJU Gaeibk« fieta fe priredila na pustno nedeljo v osnovni soli tri burke: »Čarodejno brivnico«, »Mu-tasteg« murikanta« in »Ponesrečeno glavno izkušnjo«. Polna dvorane gledalcev se je prav prijetno zabavala. Dne 12. t m. «no pokopali posestnika g Martina Ježov* nika, po domače Korena. Da je bil pokojnik priljubljen, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. N* njegovi zadnji poti so ga »premljali tudi tovariši gasilci, ki so mu zapeli lepo nagrobnico. Naj počila v miru, domačim pa naše sožalje! ST. VID NAD LJUBLJANO. Podružnica jugoslovenskih obrtnikov, ki se je ustanovila novembra lani, je postala zelo agil-na. Šteje že čez 80 članov. Za časa velikih šoiskih počitnic priredi v poslopju narodne šole veliko razstavo vseh obrtnih izdelkov svojih članov. Razstav« bi naj bila od 14. julija do 20. avgusta St. Vid z okolico je najlepši kraj okoli Ljubljane, ki privablja velike množice Ljubljančanov na razvedrilo, posebno še, ker ima ugodno tramvajsko zvezo z Ljubljeno. Pa tudi tujci »i radi ogledajo te kraje in jih občudujejo. Obrtniki pa hočejo pokazati, da so poleg lepote kraja tudi razne obrti v St. Vidu zelo razvite. Šentviški mizarji so znani po vsej naši državi, krojaška obrt je že mana Ljub! lančanom sodarji v Tacnu so mojstri v svoji stroki. Pa tudi kovinarji so na svojem mestu Mnogo je še drugih obrti, katerih izvrstna in cenena dela bo videti na razstavi. PREVALJE. Redni letni občili zbor organizacije JNS bo 25 t. m. ob 8.30 v posebni sobi Ahačeve gostilne. Poročal bo tudi narodni poslanec g. inž. Pahernik o splošni gospodarski m politični situaciji. Vremensko poročilo Številke sa označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna viasa v 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7 padavine r mm. S vrst« padavin Temperatura prve Številke pomenilo najvišjo druee najnižjo temperaturo 19. februarja LJubljana 7, 774.1, —0.8, 91, mimo, 1«, —, Ljubljana 13, 773.7, 2.3, 84, mirno, 10, —. Maribor 7, 772.3, —2.0, 90, Wl, 0, —, —; Zagreb 7, 773.7, 0.0, 90, NW1, 10, —, —; Beograd 7, 772.8, 1.0, 90, Wl, 10, 3.0, dež; Sarajevo 7, 773.9, 1.0, 90, 0, 1.0, sneg in dež; Skoplje 769.9, 2.0, 90, mirno, 10, —. —; Split 7, 769.4, «.0, 60, NE5, 0, —, Kumbor 7, 766.7, 10.0, 50, ENE-4, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana —, —1.3. 3.2, — Maribor 7.0 —2.0; Zagreb 4.0. 0.0; Beograd 2.1, —5.0; Sarajevo —, 0.0; Skoplje 5.0, —4.0; Split 12.0, 6.0; Kumbor —, 9.0. Nov predor skozi Apenine V pričetku aprila bodo na novozgrajeni železniški progi Bologna—Firenze otvo-rili najdaljši dvotirni železniški predor na svetu. Predor bo dolg 18.5 km. Stroški za gradnjo so preračunani nad eno milijardo lir. izzvan po (udobnosti »pletkarjev, ki me odv«BU:jeio ozira — kar le mogoče objektivno, kakor doklej. —o. Petnajstletnico slovenskega dramskega gledališča ie Združenje gledaliških agralcav proslavilo v soboto zvečer na prav dostojen nač''n. Igraloi in občinstvo so manifestirali odločno volio. da se na naš?m teatru ne sme nič reducirati, temveč da mora gledališče živeti in ev*-teti na temeliu dela, ki eo aa vložile vani prejšnja in sedanje generacije-Hiša v Gradišču fe bila razprodana, kakor že dolgo ne. v parter ie bilo troba postaviti dve vrati rezervnih sadežev. Izkazalo 8e je. da irm. gledališče še zmerom mnosro zveste publike, ki se odzove vsakemu nie^ovmu klicu. Svečano spominsko besedo ie govoril kritik Franc K o b 1 a r. ki je podčrtal pomen d-p>la v samostoini hiši in naHasil volio. da bomo naše gledališB? ljubili in bra-niH. Za slavnostno predstavo so isTalci izbrali m osvežili »Divjega lovca« ter povabili v goste H»nka N .i č i ? a. ki ie pred petnajstimi leti polagal tenwlini kamen prerojenem« Narodnemu rledaPšfti, in Viko Podgorsko Iz Z««»r*bfl. »Divji lovec< (e b;1 prav skrbno našfudiran. oba gosta in naš Bnsamhel so bili deležni pri občinstvu viharnega priznani« NuFiČ ,n Podgorska sta mogla v ulogah Janeza in Maide samo nakazati svoie igra'sike umetnosti, ki le naše ob^nstvo že dnlao le da )u pozdravimo v svoji «redi I FrL PripraTijatni ocfbor društv« u zaščito imetnikov Blairoveg« posojil«, ki je pod vodstvom univ prof. dr. Žuglije že v januarju sklical v Zagrebu sestanek domačih imetnikov, je svojo akcijo razširil tudi na Slovenijo, kjer je mnogo tega papirja. V nedeljo se je vršil v dvorani Zbornice za TOl v Ljubljani sestanek imetnikov Blai-revih obveznic, ki ga je sklical ta pripravljalni odbor. Sestanek je otvoril univ. prof. dr. Alfred Serko, ki je bil že na zagrebški konferenci skupaj z dr. Lapajnetom iz Ljubljane in g. Posavcem iz Celja izvoljen v odbor. V svojih uvodnih besedah je dr. Šerko orisal namen organizacije ter je ugotovil po prijavah udeležencev konference, da je na sestanku zastopanih za 592.000 dolarjev nominala Blairovih obveznic. Besedo je nato dal voditelju akcije univ. prof. dr. Zugliji, ki je najprej razložil pravno stanje. Domačim imetnikom Blairovega posojila se od 1. novembra pret. leta ne izplačuje kupon, če ne vložijo prošnje, da se obveznice perforirajo z označbo »Payab-le en Dinars« in da pristanejo, da se njihove obveznice smatrajo kot sestavni del notranjega dolga. Tako postopanje ni predvideno niti v zakonu o Blairovem posojilu niti je predvideno v lanskem sporazumu z inozemskimi imetniki teh obveznic. Vrhu tega se kupon inozemskim imetnikom, če se odločijo za izplačilo v vezenih dinarjih, izplača po stabilizacijskem tečaju (to je po 56.78 Dm za en dolar), dočim se obračuna domačim imetnikom dolar po dnevnem tečaju papirnatega dolarja n« dan. zapadlosti kupona z oficijel-no premijo, torej za kupon, ki je zapadel L novembra pret leta po tečaju 47.75 Din za en dolar. Domači imetniki Blairovih obveznic se ne protivijo temu, da bi se jim kuponi izplačevali v dinarjih, tudi bi bili pripravljeni za aranžma z državo v tem smislu, da se te obveznice pretvorijo v notranji dolg. vendar se mora vse to urediti s sporazumom, tako da bodo imetniki vedeli, kakšen je njihov pravni položaj in kakšne pravice bodo imeli v bodoče. Hočejo imeti jasno situacijo, kakor so si jo ustvarili s sporazumom inozemski imetniki. Upirajo pa se temu, da bi se z njimi postopalo brez pravne podlage, torej niti po zakonu, niti v smislu aranžmana z zunanjimi imetniki obveznic Zahteve domačih imetnikov Blairovih obveznic niso pretirane. saj ne vztrajajo na zlati klavzuli, ki je z zakonom zajamčena, zahtevajo le, da se vprašanje uredi, in da se jim nudi vsaj toliko, kolikor dobe inozemski imetniki, ki se odločijo za plačilo v dinarjih, ne p« za 20 odst. manj. Vprašanje kupon-ske službe za te obveznice pa ni važno samo za privatne imetnike dolarskih obveznic temveč so interesirane na tem vprašanju tudi razne socialne in kulturne ustanove, ki so si nabavile ta papir za naložbe fondov. Tudi ni razloga, da bi se baš imetniki Blairovih obveznic tretirali siabše. kakor imetniki ostalih državnih papirjev. Dr. Zugliia je nadalje ugotovil, da finančni minister o načinu izplačevanja dolarskih obveznic domačim imetnikom ni izdal ni-kake naredbe, niti ni kak od'ok, tako da prizadeti tudi nimajo možnosti tožbe na državni »vet. Po končanem referatu dr. Zuglije je predsedujoči dr. Serko poudaril potrebo, Ponovno nazadovanje posojil Narodne franke Narodna banka je pravkar izdala svoj izkaz o stanju na dan 15. t m., iz katerega je razvidno, da se je v drugi četrtini februarja podlaga v zlatu in devizah povečala za 1.2 na 1869.0 milijona Din. Istočasno so ponovno narasle devize, ki se ne štejejo v podlago za 7.6 na 87.9 milijona Din. Rezerve kovanega denarja v niklju in srebru v blagajnah Narodnih bank so zopet narasle na skoro 300.000 milijonov Din (povečale so se namreč za 19.2 na 299.3 milijona Din). Prav znatne spremembe Je zabeležiti v stanju posojil. Menični portfej se je namreč ponovno skrčil, in sicer kar za 89.1) milijona Din na 1667.5 milijona Din. Na drugi strani pa opažamo občutnejže povečanje lombardnih posojil, in sicer za 2^.0 na 296 5 milijona Din. V celoti so menična in lombardna posojila nazadovala za 60 milijonov (že prejšnji teden so nazadovala za 22 5 milijona Din) tako da znašajo sedaj skupaj 19729 milijona Din. To je najnižje stanje posojil od srede oktobra leta 1931., ker se je od takrat vsota meničnih in lombardnih posojil vedno gibala na višini preko 2 miljard Din. Od najvišjega stanja, ki je bilo zabeleženo 22. oktobra 1932 (2557.7 milijona Din) so torej v zadnjih 16 mesecih posojila nazadoval v celoti za 585 milijonov Din. Obtok bankovcev se je zopet skrčil in sicer za 39_5 na 4179.8 milijona Din (pred enim letom jc znašal 45i>2.4). Na drugi strani pa so se obveznosti na pokaz povečale za 32.6 lia 1070 0 milijona Din. Najbolj so narastle žirovne vloge, namreč za 31.4 na 4712 milijona Din. Obveznosti z rokom pa so se zmanjšale za 15.7 na 1107.5 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo v glavnem nespremenjeno. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša sedaj 35 60 odst. (po zadnjem izkazu 35.53), v samem zlatu pa 34.19 odst. (34 14). Stanje na dan 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): aktiva: podlaga 1869.0 (+ 1.2), od tega v zlatu 1795 0 (—), v devizah 739 (+ 1.2), v valutah 0.1 (—); devize, ki se ne vštejejo v podlago d« s« vsi Imetniki Blairovih obveznic (dražijo, 6e hočejo kaj doseči Ožji odbor, ki naj se izvoli, naj ugotovi, koliko je obveznic perforiranih, koliko ne perforiranih, in naj drži stike z zagrebšikim odborom zaradi skupnih korakov. Dr. La.pa.jn« p« j« še pojasnil, d« je glavni namen organizacije, da se pogaja s finančnim ministrstvom zaradi posebnega aranžmana z domačimi imetniki dolarskih obveznic na podobni podlagi, kakor ga je država že sklenila z inozemskimi imetniku Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki je bila že odobrena na zagrebškem sestanku m ki pravi naslednje: Domačim imetnikom Blairovih posojil se ne izplačuje kupon, ki je zapadel 1. novembra 1933, po predpisih zakona o Blairovem posojilu. Pri izplačilu tega kupona namreč zahteva državna blagajna, da morajo imetniki obveznic vložiti prošnjo, da se jim obvezice perforirajo z označbo »Payable en Dinars«, kar v zakonu ni nikjer predvideno. Onim imetnikom, ki so dali svoje obveznice perforirati, se imenovani kupon izplačuje v dinarjih po tečaju papirnatega dolarja (s premijo), to je po tečaju 47.75 dinarja za 1 dolar, dočim je v zakonu izrecno predpisano, da se imajo kuponi izplačevati v zlatih dolarjih iste teže in fi" nosti, kakršno je imel dolar na dan 1. maja 1922. Onim domačim imetnikom, ki ne dajo perforirati svojih obveznic, se ne izplačuje kupon. Naša država je lani z inozemskimi imetniki Blairovih obveznic sklenila sporazum, veljaven do 1. maja 1935, po katerem labko inozemci vnovčijo kupon na dva načina po svobodni izberi, in sicer v vezanih dinarjih po tečaju 56 7780 dinarja na 1 dolar (to je po stari zlati pariteti). ali pa 10 odst. v dolarjih in 90 odst. v novih 5 odst obveznicah (founding obveznicah). Domači imetniki so pripravljeni sprejemati izplačilo kuponov v dinarjih, vendar ne morejo pristati na to, da se jim plača dolar po nižjem tečaju, nego je to predpisano v zakonu o Blairovem posojilu Ln da se jim plača manj nego inozemskim imetnikom, zlasti še, ker je v proračunu predvideno kritje za te kupone po tečaju 56.78. Domači imetniki Blairovih obveznic nimajo nič proti temu, da oni imetniki, ki to želijo, dajo perforirati svoje obveznice, vendar zastopajo stališče, da se ne more nikogar k temu siliti. Resolucija na koncu poziv« odbor, da napravi vse potrebne korake, da se tudi domačim imetnikom izplača kupon po stabilizacijskem tečaju, (t. j. po 56.78), m sicer brez ozira na to ali so dali svoje obveznice perforirati ali ne. Ce pa država zahteva, da imetniki državnih obveznic doprinesejo materialne žrtve, tedaj naj se te žrtve naložijo vsem. Druge državne obveznice se plačujejo brez težkoč in ni videti razloga, da bi se delale neprilike baš imetnikom Blairovih obveznic, ki so leta 1931. s svoj;mi nakupi povzročili znaten dvig tečaja B'airovili obveznic v inozemstvo, in s tem omogočili plasiranje stabilizacijskega posojila. Po kratki debati, v katero so posegli gg. dr. Sacadin, Fischer Pretnar in dr Svigelj, je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: dr. Serko, ravnatelj Fischer, ravnatelj Pretnar, lekarnar Bahovec, ravnatelj Posavec iz Celja. dr. Lapa j ne in dr. Svigelj. 87.9 (+ 7 6); kovani denar 299.3 (+ 19 2); posojila na menice 1676.5 (— 89.0); Iom-bard 296.5 (+ 29.0); stari državni dolg 1717.1 (+ 0.3); začasni državni dolg 606.0 (—): pasiva: obtok bankovcev 4179.8 (39.5); obveznosti na pokaz 1070 0 (+ 32 6) od tega nasproti državi 6.8 (— 3 1), po ži-rovnih računih 471.2 (+ 31.4), po raznih računih 592 0 (+ 4.4), obveznosti z rokom 1107-5 (— 15.7). Gospodarske vesti = Vprašanje ustanovitve Industrijske banke. Kakor smo že nedavno poročali je predsedništvo Centrale industrijskih korporacij posetilo novega trgovinskega ministra g. Demetroviča ter mu je pri tej priliki predložilo načrt za ustanovitev privilegirane Industrijske banke. Ideja za ustanovitev te banke je po informacijah beograjske »Politike« izšla iz skupine za-greb kih industrijcev pod vodstvom predsednika Centrale industrijskih korporacij g. Arka. Namen ustanovitve banke je ta, da se industrija reši dosedanjega vpliva od strani trgovskih bank Njena glavna naloga bi bila, da polagoma pomaga industrijskim podjetjem, da se osvobode velikih dolgov pri privatnih bankah in s tem tudi nevarnosti, ki je s tako zadolžitvijo v zvezi glede na vodstvo podjetij. Po načrtu kakor si ga zamišlja skupina g. Arka, naj bi industrijska banka razpolagala z glavnico od 700 milijonov Din. Po obsegu svojih poslov pa tudi po ustroju in po privilegijih, ki se zahtevajo, naj bi bila podobna Privilegirani agrarni banki. Po načrtu tozadevnega zakona bi bili vsi industrij-ci (posamezniki in družbe) obvezani, da vpišejo gotovo število delnic v razmerju z lastno glavnico. Odstotek bi se pozneje določil. V naši državi je okrog 4000 industrijskih podjetij, ki bi prišla v poštev kot ustanovitelji banke. Od tega je okrog 1350 delniških družb z glavnico 3.5 milijarde Din in eno milijardo rezerv. Vpisovanje delniške glavnice bi trajalo 10 let ali še več. Delnice naj bi nosile le 45 ali 5 odst dividendc. Obveznost vpisa delnic naj bi se raztegnila tudi na nova podjetja ki se bodo šele ustanovila, tako da bi se delniška glavnica banke stalno dvigala v enakem razmerju, kakor da bi se ustanovila nova podjetja v državi Centrala naj bi bi- li v Beogradu, podnrtntcs p« *aj M m ustanovil« v najvažnejših gospodarskih c on t rib, podobno kakor je to pri Obrtni banki kraljevin« Jugoslavije. ss Ceškoslovaika krona. Novi Češkoslovaški valutni zakon, ki odreja devalvacijo češkoslovaške krone za eno šestino sedanje vrednosti, je le »topil v veljavo. Včeraj »o zaradi tega notiralc devize in valute v Pragi že u okrog 30 odst. višje, nego pred devalvacijo. Istočasno je na zunanjih tržiščih češkoslovaška kron« padla za eno iestino. V Curihu, kjer je prej deviza Praga notiral« po stari pariteti 15 35 frankov s« 100 Kč, je bil včeraj zabeležen tečaj 12.85. Nova paritet« pa znaša 12.75. Na jugoslovenskih borzah deviza Praga še ni notiral«. ker še ni urejeno vprašanje tečaj« z« klirinška vplačila in izplačila. ■> Švicarske • jugoslovenski kliring. Saldo ▼ klirinškem računu, ki obstoja pri nas ▼ korist Švice, s i je v zadnjem času precej dkrcil Din j 15. janjarja ie znašal ta saldo še 1,046.000 Švicarskih frankov, 15. t m. le še 774.000 frankov. Naša traovLna s Svioo je nadalje aktivna in je znašal po švicarski statistiki v januarju švicarski uvoz jugoslovenskega blaga 689.000 frankov, švicarski izrvoz v Jugoslavijo pa 422.000 frankov. ^ Cvrstejš« tendenca na žateškem hmeij-skem trgu. *Povpraševanie po hmelju se je na žateškem trsu pretekli teden še povečalo. Zaradi rezervi ran osti hmeljarjev |e prišlo do kupčij le pri višjih cenah. Vsega je bilo prodanih okrog 1000 stotov- One so se gibale mad 1450 do 1650 Kč za 5f) kg. = Uvoz strojev. Z odlokom finančnega ministra je dovoljen uvoz strojev, strojnih delov in celotnih instalacij za zgrad-njo tvornic brez carine le tedaj, kadar se uvozijo stroji in strojni deli v nerabljenem stanju. Od tega odloka pa so izvzeti stroji in strojni deli, ki so prijavljeni carinarnici s splošno prijavo pred razglasitvijo tega odloka v »Službenih novinah«, kakor tudi popolne instalacije, od katerih je bila prva pošiljka že prijavljena do tega dne carinarnici s splošno prijavo, ne glede na to ali je oprostitev izdana ali jo je bilo treba izdati, vse to pa pod pogojem, da se stroji in strojni deli ocarinijo v roku 15 dni popolne instalacije pa tudi uvozijo In ocarinijo v roku 90 dni po razglasitvi tega odloka v »Službenih Novinah« . — Dobave. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 11. marca ponudbe glede dobave 1600 komadov šamotnih ope£ 100 kg usnja in 25 kg žebljev. Dne 36. marca se bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 4000 ton inozemskega premoga 27. marca pa glede dobave 10.000 ton domačega premoga. Borze 19. februarja D| benčne vrednote: Narodna b&uka 4150 do 4254. Phv agrarna banka 266 — 269, *k1u-•triiske vrednote: ge^erana Osi j si 150 de 170, Trbovlje 105 - 108. Beograd. Voina Skoda 309, 305 zakli.. za feoruar 305 50 zaklj.. za marc 304 z-aklj., za april 307. 308. 304 zaklj.. 7°/o tn vrstici it-ko 70 zaklj, 4°/» agrarne 38, 35.50 zaklj, 6"/« begluške 50. 54 zaklj, 8°/o Blair 52.50 zaklj, 7*'» Blair 50 _ 51. Narodna banka 4250 zaklj, Priv. agrarna banka 260. 257 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.25. Državne iektnnice 17.50. Trboveljska 12.99, Alpi-ne - Montan 10.95 Šečerana 17.75. Blagovna trž2š£a LES. + Ljubljanska borza (19. t m.) Temden- oa za les mlac 245 - 250 bana tek a no 2"5 - "RO + Novosadska blagovna borza (19. t m.) Tendenca nesoreinejii^na. Promet ie bil s!ftb Tendenca nespremenjena Prornel — Pšenica: baška, okolica Novi sad. sremska 102 — 104; oko! i ca Sombor 101 — 103; «r»-dnlebaška 103 — 105; gornlebaško 104 — 106; baška potiska 106 _ 10S; aor-niebanatska 10o — 102; iužnobanatska 97 do 99; slavonska 105 — 107 Oves; ba5ki. erčrnski, slavonski 52 — 54. Koruza: baška. sremska 78 — SO: nova 56 — 57; nova su-Sftna 70 — 71: banatska «tara 75 — 77; nova 54 — 56; nova sušena 67 — 69. — Moka: baška, banatska >0g< ia »Oae« 177.50 _ 197 50 >2« 157 50 - 177.50; »5« 137 50 - 157 50. .8« 107.50 _ 117.50: »7« 75-85 »8< 67 50 _ 7? 50 nlavonska >Og< In »Ogg« 172.50 — 187.50; .2« 152.50 - 167 50 »5« 1X2.50 _ 147.50: »6« 102 50 - 112 50 »7« 75 _ R5: 67.50 — 72.50. Otrobi: baški 65 — 67; bena<-«ki 62—64 Fižol: baški uran Sni 124 - 128. + Budimpeštanska terminska bona (19. m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. Pše-n>a: za marc 8.91 — 8.92. za mai 8.89 do 8.90; koruza: za mai 9.80 _ 9.83, za JarfH 10.16 — 10-18- Kepertoar DRAMA. Začeteilc ob 20. Torek, 20.: Praznik cvetočih Ješ mi. Gostovanje v Celju Sreda, 21.: Gospodična. B. Oestrtek, 22.: Kulturna prireditev v CmJ mlaki. Izven. Znižane cesie od 6 do 20 Din. Pefcik, 23. ob 16.: Sonfktn tn njesorva sreča-Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 14 Din. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 20.: Nižava. C. Sreda. 21.: Ples v Savoiu. 9re. Oe:x<.. j V zgornji vrsti (od leve proti desni): Češkoslovaški vnanji minister dr. EdvarJ Beneš (na levi) se je posvetoval v Parizu z ministrskim predsednikom Doumergueom in vnanjim ministrom Barthon*em o avstrii-m VTraŠan'5U - Heiimvehrovci so pokrili na Dunaju s svojimi zastavami kipe bojevnikov za avstrijsko republiko — Heimwehrovci stražijo aretirane socialistične upornike v delavskem okraju Floridsdorfu ~ V spodnji vrsti (na levi): Heinnvehrovci prevažajo v rekviriranih avtomobilih ujete socialiste — (Na desni:) Del Marxhofa po topovskem obstreljevanju s strani zveznih čet as si — Dunaj, 18. februarja. Malo manj ko teden dni so divjali boji med vladnimi četami in socialisti. Ko je major Fey ukrotil upornike iz zavzel njih postojanke, se je poleglo vznemirjenje. Socialisti, ki so jih nasprotniki pregnali iz utrjenih pozicij, se niso mogli držati v mrazu s praznimi želodci. Lačni in utrujeni od petdnevnih borb so se morali vdati aii pa pobegniti. Pardon, ki ga je bil kancelar Dollfu ss obljubil po radiu, je pomagal zlomiti še tiste, ki so bili pripravljeni vztrajati do konca. Dunajske bolnišnice so prenapolnjene, takisto tudi ječe. Zaradi strelov v trebuh in prsi umirajo ranjenci še vedno. Zapori so polni. Sliši se, da je vlada zaprla 2300 nasprotnikov. Kardinal-nadškof dr. In-nitzer pa je napovedal za žrtve upora velik rekvijem v cerkvi sv. Štefana. Novi vladni komisar na magistratu dr. Schmitz, je ukazal, da morajo izginiti iz šol slike socialističnih voditeljev, katere so morali zavodi zamenjati s slikami pred-staviteljev sedanjega režima večinoma s podobo dr. Dollfussa. V skoro vse šole se je vrnil tudi križ, dr. Schmitz pa je poleg tega napovedal, da bo vrnil dunajskemu mestu »krasen grb« z dvojnim orlom«. Po tem sodeč bo revolucijski enoglavi orel izginil ... Da ne ostane pozabljeno ime glavnega režimskega borca v tej prekuciji, je bil te dni prekrščen »Azaleenhof« v dvor majorja Feva. Folagoma začenjajo izginjati tudi povojna imena ulic in trgov. Na nekdanjem Ringu Franca Jožefa so že izginile tablice z napisom »Rinsr 12. novembra«. Letala mečejo iz zraka mestu in deželi letake, v katerih proslavljajo »junaške čine« kneza Starhemberga in majorja Feva. Da se ne bi nemiri ponovili, je vlada izdala na prebivalstvo oklic, da se mora oddati vse orožje in strelivo najpozneje do 25. februarja. Za puško prejme izročitelj nagrado v znesku 2 šilingov, za strojnico 50 šilingov itd. Vohunom in ovaduhom daje vlada posebne nagrade in jamči za to, da ne bodo izdana njih imena. Poročila navajajo da je vlada prejela doslej 30 mi-traljez, 3300 pušk in 3800 samokresov ter kakšnih 200.000 nabojev. Statistika žrtev še ni popolna Ugotovljeno pa je, da ima eksekutiva doslej 102 mrtva in 319 ranjenih. meč njimi nad polovico hudo ranjenih. Civilne izguoe v petdnevni državljanski vojni so še večje: mrtvih je 137, ranjenih pa 248 To pa seveda še zdaleč ni vse. Izredna sodišča poslujejo dalje. Vlada v tem pogledu nima na svoji strani javnega mnenja ki pravi, da je bilo dovolj krvi prelite po nedolžnem. Ali ni značilno, da krožijo te dni od ust do ust besede, s katerimi sta umrla na vislicah Miinichreiter in inž Weisel Prvi je zak'ical par sekund pred smrtjo: »Bori', sem se za pravico in ne obžalujem ničesar?« Drugi pa: »2ivela socialna demokracija!« Med političnimi jetniki ima vlada tudi dva soc dem. poflan^a čsj. narodnosti, namreč obč. svetnika Aloiza VavrouSka, ki so ga aretirali v uredništvu VDelnickih Listov« ter poslanca in obč. svetnika An-tonina Machata. Kaj ju čaka, ni znano. Veliko so te dni Dunajčani govorili o potnem listu dr. Deutscha, ki je, kakor znano, pobegnil v Bratislavo. Klerikalna »Reichspost« je lagala, da je prekoračil dr. Deutsch avstrijsko državno mejo s francoskim potnim listom in češkoslovaškim vizumom. To zlobno izmišljotino ie takoj ovrglo čsl. poslaništvo, ki je izdalo stvarno pojasnilo. Niti čsl. poslaništvo niti konzulat nista vidirala nobenega takšne- ga potnega lista, kakor ga omenja »Reichspost«. Potniki s francoskim potnim listom v CSR sploh ne potrebujejo čsl. vizuma. Dr. Deutsch je potoval čez avstrijsko mejo z navadnim avstrijskim potnim listom. Pogreb žrtev iz vrst eksekutive bo v torek. Vlada si naravno prizadeva, da se izvrši pogreb mirno, kajti razburljivih dogodkov ima Dunaj zaenkrat več nego dovolj. Prof. Nisolle, Nobelov nagrajenec, obtožuje pokojnega učenjaka Rcisr:a! Pravda zaslišali mnogo prič V pariških znanstvenih krogih se raz-naša vznemirljiva vest, da stoji Pasteur-jev institut, najvišja in najbolj slovita znanstvena delavnica Francije, pred polomom. Trditev je prvi izrekel prof. Charles Nicolle, naslednik Claudeja Bernarda na Collegeu de France, mož, ki je prejel za svoje delovanje Nobelovo nagrado ter vodi zdaj Pasteurjev zavod v Tunisu. Prof. Nicolle piše o tem v znanih »Nou-velles Litteraires«: Hotel sem napraviti v pariškem Pasteur-jevem institutu nekaj znanstvenih poskusov, pri tem pa sem se zastrupil s plinom. Zakaj? Zavod nima potrebnih zaščitnih naprav, ki so pri takšnem delu potrebne. Pokojni prof. Roux je bil pač velik učenjak, toda vse prej nego sposoben ravna-tj'j Paivteurjevega zavoda. Zadnjih trideset let je izgubD vsak oseben stik z raziskovalnimi deli, čeprav je bil v pogledu mikrobiologije vedno na tekočem. Za insti- Bodoče človeštvo Kaj pravita Paul Val6ry i n H. G. W e 11 s Na vprašanje nekega francoskega časopisa, dali bi mogel nov socialni sistem osvoboditi človeka ne samo gospodarsko, temveč ga razviti v višji tip, sta med drugimi veličinami odgovorila tudi Paul Va-lčry in H. G. VVells. Prvi je dejal: »Iz stvarnih razlogov smo danes črnovidci v pogledu človeške bodočnosti. čestokrat se vprašujem, dali nam ni pričakovati zelo primitivnega človeštva, ki bo živelo v samih refleksih. Avto, gramofon, kino in vsi drugi stroji za raztresanje pomagajo izločati iz našega notranjega življenja iskanje in veliki napor.« Wells, znameniti kulturni zgodovinar ln prerok, je meoil: »Po likvidaciji naše poginu namenjene politike in politične ekonomije bo človek prilično 5 cm višji in težji nego ie današnje povprečje Postava mu bo boljša, bre? trebuha in tolšče, takšen bo poskušal oblačila atletov naših dni. kakor poskušamo mi srednjeveške oklepe — in našel jih bo premajhne ln slabo prikrojene Povprečna življenjska doba mu bo za deset, let višja, oko ln duh mu bosta živahnejša, sodobnikom bo gledal naravnost v oči. usta mu bodo imela trdno toda ne trde poteze, izraz mu bo dobrohoten. Skoraj vedno bo dobre volje.« tut se ni brigal. Pustil je vsakomur delati, kar se mu je zljubilo in je slednjič izgubil zaupanje v svoje sodelavce in v bodočnost zavoda vobče. Edina skrb mu je bila šted-nja. Jaz, nadaljuje prof. Nicolle, imam v rokah njegovo pismo, ki pravi, da se učenjakov ne sme plačati, če se hoče, da bodo dela-li! Posledica tega naziranja je bila, da so najsposobnejše moči zapustile institut. V Pasteurjevem zavodu so bili brez bodočnosti, tam jih je čakala samo beda. Denar, ki ga je prof. Roux plačeval svojim sodelavcem, ne zasluži imena plača, kvečjemu bi se temu lahko reklo miloščina. Rvux sam je bil ubog, bolan, nesebičen, požrtvovalen — toda ali je zaradi tega moral obsojati tudi druge na enako usodo? Nekaj laboratorijev je resno delalo, tako n. pr. oddelek za raziskovanje jetike pod vodstvom prof. Calmettea. Toda to so bile izjeme in vodstvo zawda si je na vso moč prizadevalo, da bi tudi te uničilo. Navadno so imeli ti raziskovalci na razpolago samo en prostor, v nekem primeru celo podstrešno sobo. Vsi ostali prostori so okupirani po pomožnem osobju. ki ga je cela množica, a je za zavod bistveno brez pomena. Bolgari iz tipskega procesa — ruski državljani Kakor znano, ima nemška vlada še vedno v zaporu tri Bolgare, ki so se morali zagovarjati pred sodiščem zaradi požiga nemškega parlamenta in so bili na koncu oproščeni. Dimitrov, Tanev in Popov pa so kljub temu še vedno pod ključem. Zdaj jim je ruska vlada priznala rusko državljanstvo in ker je sporočil ruski poslanik v Berlinu, da so vsi trije odslej pod ruskim varstvom, je verjetno, da jih bodo v kratkem izpustili na svobodo. ---4»--- 240 besed v minuti Pri neki tekmi tesnopiscev v Angliji, katere se je udeležilo 300 tekmovalcev orsranizaciie. ki šteje 22 000 članov, je dosegla rekord neka mlada učiteljica, ki je napisala 240 besed v minuti. Tekma je trajala samo pet minut. Sodniki bodo morali Lochneška pošast, ki je prebila že vse stopnje slave, si je — menda za slovo — pridržala še eno senzacijo: povzročila je proces, v katerem bodo imeli sodniki dovolj težJko stališče. Ozadje tega procesa je naslednje: Mister Keanlv Ime y Dirblinu Advokatsko pisarno, ki zelo dobro posluje. V začetku preteklega meseca si je dovolil dvotedenski dopust, ki ga je sklenil prebiti ob Lochneškem jezeru. Do te odločitve so ga pripravile neprestane vesti o skrivnostni pošasti, ki so jih objavljali tedaj listi po vsem svetu. Keanlv je ostal trinajst dni ob jezeru in v tem času je po lastnih navedbah porabil najmanj po osem ur na dan, da bi zagledal pošast z lastnimi očmi. Ničesar ni zamudil, da b.i dosegel svoj namen. Najel si je motorni čoln in je z njim Čitaite tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET44 Iznajditelj šahovskega stroja Ko sem bral v 39. št. »Jutra« (17. februarja) na str. 6 naslov »Iznajditelj šahovskega stroja«, sem se takoj spomnil nekega Žida (odvetnika), ki je 1. 1896. sedel v dvorni knjižnici na Dunaju nekaj dni poleg mene in imel pred seboj kakih 15 bolj a>!i manj debelih knjig. Zanimal se je za VVolfganga (barona) Kempelena, duhovitega mehanika XVIII. stoletja, in zahteval vse knjige o tem predmetu Dejal mi je, da hoče dokazati, da je b'l v stroju skrit živ šahist, da torej tu ne gre za avtomata ali robota (avtomat se namreč definira takole: priprava, ki posnema delovanje človeka ali živali). Četrti dan, ko je Zid vračal vse knjige, mi je rekel: Heureka — kretnje tiste figure je vodil skrit odličen šahist. Prav je torej imel kralj Friderik Veliki ki je rekel: »Dieses einfache My-sterium konnte selbst ein Kind ergriinden.« To razlago je sprejel tudi »Dictionnaire des lettres. d°s beaux - arts et des sciences morales et politiques par Th. Bachelet et Ch. Dezobrv, I partife, S. ed. par R Samuel et Max Rochard, Pariš« (brez letnice!), ki pravi na str. 767: »Da bi se dosegli na videz čudežni rezultati, je zadostoval duhovit mehanizem in spreten »praticien«, ki je služil robotu za skrivnega pomagača.« Maveriev Konv. Lex'kon«. 6. izd. II. zv., str. 189, sodi podobno: »Kempelenov ša* hist ni bil avtomat, ker je skrit človek dirigiral gibe figure« (Turka) — Krstno ime Farkas (= volk), ki ga navaja Vaš dopisnik. je madžarski prevod nemškega imena barona K.: VVolfgang (K se je rodil v Bratislavi, torej pod krono sv. Štefana!) I. Koštidl MNOGI NE VEDO da so v Mandžuriji že pred tremi tisoč leti rabili premog za kurivo; da vsebuje morska voda najmanj dva in trideset elementov. dolge ure križarrl po vodi, zlasti okrog krajev, kjer so bili dotlej baje opazili zverino. Uspeh teh voženj je bil enak ničli. Tudi avtomobilske vožnje okoli jezera niso izdale ničesar, čeprav so bili razni »očividci« večkrat videli pošast, kako je osta-vila vodni element ir> si na kopnem iskala hrane — tako so vsaj trdili očividci sami. Končno si je Keanlv izposodil celo vodno letalo, s katerim je krožil nad vodno gladino, da bi v njej vsaj za trenutek zagledal nestvor. A vse je bilo zaman. Ti poskusi so mu pa požrli velike vsote. Tedaj se je v njem utrdilo prepričanje, da pošasti sploh ni in da je vse skupaj spretna domislica, s katero so hoteli domačini okrog Lochneškega jezera obrniti pozornost sveta na svoje kraje in privabiti ▼ deželo čim več turistov. Takšni triki pa po naziranju dublinskega odvetnika niso umestni in je zato po povratku v svoj kraj vložil tožbo proti občinski upravi objezer" skega kraja. Zahteva od nje, naj mu povrne vse izdatke, ki jih je imel za časa svojega dvotedenskega bivanja ob jezeru. Da-li bodo sodniki odločili v njegovem smislu, je sicer veliko vprašanje, morali pa bodo zavzeti neko stališče do lochneške pošasti in zaslišati v ta namen dolgo vrsto prič in izvedencev. Zato je angleška javnost zelo radovedna, kakšni bodo uspehi tega procesa. A N E KD O T A Grof de Girerdin, ki je strahovito škilil, se je nekoč v večerni družbi približal francoskemu državniku TalJeyrandu in ga vprašal z vsiljivo zaupljivostjo: »Kako gre kaj kupčija, knez?« Talleyrand je zamrmral: »Kakor vidite, gospod grof!« AH ENA Preiskovalni sodnik: »VI ste bili že ponovno kaznovani! Vaša mati se vas gotovo sramuje.« Obtoženec: »Moja mati, gospod sodnik, je vedno ponosna na svojega otroka!« .(»Le Journal«) P « R T Zborovanje ljubljanskega kolesarskega podsaveza Dne 11 1 m se je vršna gi&vna skupščina kolesarskega podsaveza v LJubljani, kateri so prisostvovali delegati vseh včlanjenih društev, in sicer: Zarje Zg. Kašelj, 2SK Hermesa kol. sekcije, ASK Primorja kol. sek., Sore, Dravlje, Triglava, Zado-brova-Sneberje, Save, Ljubljana in Ljubljanice, Dobrunje. Skupščino je otvoril predsednik g. Bat-jel, se zahvalil za polnoštevilno udeležbo ter v daljšem nagovoru apeliral na prisotne dedegate, naj tudi v tem letu čim agilnejše delujejo na kolesarskem polju. Nato je sledilo izčrno tajniško poročilo, kakor tudi blagajniško. Revizor je našel knjigo v polnem redu ter je predlagal celokupnemu odboru absolutorij, kar Je bilo soglasno sprejeto. Nato so se vršile volitve novega upravnega. revizionalnega ln tehničnega odbore, in je bil soglasno izvoljen tale upravni odbor: predsednik Batjel Franc, podpredsednik Stanko Jurij, tajnik Medved Anton, blagajnik Gregorčič Adolf, tehnični referent Maver Ivan, odborniki Plankar Ivan, Prešeren Josip, Milavec Jernej in Poga-čar. revizorja Cigler Jakob in Anžur Franc. V tehnični odbor: podpredsednik Stanko Jurij, teh. referent Maver ter odborniki Bergant Stane, Smrekar Pavel, Rakič Rudolf. Pri raznoterostih so se razmotrivala razna aktualna vprašanja ter sklenilo, da včlanjena društva čimpreje, najkasneje pa do seje. ki bo 24. t. m. sestavijo točne termine prireditev, ki jih nameravajo v tekočem letu izvršiti. Zanimiv sestanek Ilirije Veliko zanimanje, ki vlada za napovedani sestanek v3eh članov ln prijateljev SK Ilirije — obiskovalcev nogometnih tekem — Je povsem upravičeno. Vidni in najaktivnejši klubovi delavci bodo odkrili udeležencem nove smernice kluba, posebno *.' zadevi organizacije in reorganizacije nogometne sekcije, izgradnji stadionskega Igrišča, o klubovi 251etnici, o liginem tekmovanju, o Instancah nogometnega športa Jn zadnjih zanimivih dogodkih, o novih delavcih ln igralcih, in dali prisotnim odrejene smernice glede stališča napram različnim nogometnim prireditvam v Ljubljani. Program je torel Izredno zanimiv ln za *s-e prijatelje in člane klutoa zelo važen. Lokal in uro sestanka bomo še objavili. Službene objave I ?"Mlans&ega podsaveza TS2$ •Seja uprav, odbora dne 15. II. 1934.) Navzoči prof. jelenčeva, Sturz, Svetiiče-va. Karba, Baltesar, Jurman, Kušar. Odsotni dr Bradač, dr. Adiešičeva, Junčeva, Jenko. Bergant, Dekleva. Na znanje se vzame izjava SK Slavile, Varaždin. da želi biti prideljena ljubljanskemu podsavezu. Ker je tudi savezna uprava pristala na to, se imenovani klub sprejme med redne člane podsaveza in se pr ključ.: za prvenstveno tekmovanje celjskemu okrožlu. Od'gral bo najprej redne pom.adne tekme, nato pa še tekme za jesensko sezono Klubi se opozarjajo, da Je lahkoatletsko rrvenstvo družin preloženo na 2. in 3. VI. Lahkoatletsko prvenstvo za poedinke se vrši 29 VII. Svetovne ženske igre v Londonu se vršijo od 9,—11. VIII. Razpored Domladnih prvenstvenih tekem je^ 15. IV. Ilirija: Gorenje. Ptuj : Celje, CŠK : Slavija. 22. IV. Atena : Gorenje, Slavita • Celje. Ptui : ČJŠK 29. IV. Atena : Korotan, Slavija : Ptuj. CŠK : Celje. 6. V. Ilirija : Korotan. 13. IV. Korotan : Gorenje, Atena : Ilirija. Obveščajo se vsi sodniki, naj pridržijo po sklepu zadnje glavne savezne skupščine od slej od vsake tekme 10 Din za sebe, ostanek pa morajo oddati s sodniškim poročilom podsavezu odnosno savezu. Klubi se pozivajo, da pravočasno naročilo pri podsavezu tiskovine za postave druž'n ter da poravnajo vse zaostale denarne obveznosti. Propozicije za cross-country prvenstvo Ljub. pu>us. JaZb, bjuDijtinski podsavez JSZS priredi 18. marca ob 11. cross-country tek za prvenstvo podsaveza na prog: 2U00 m pod Cekinovim gradom s startom n ciljem pri drsališču Ilirije. Pravico nastopa imajo družine klubov ljubljanskega podsaveza, odnosno poedinke, Danice teh klubov Druž;ne morajo biti sestavljene iz najmanj 6 tekačic. Na piace-ment družine vpliva najboljša četvorica vsake družine. Tekačice morajo biti verificirane atletinje JSZS. Klasifikacija družin se vrši po pravilih ILAS Zmagovalna družina dob: naslov »Prvak Ijubiianskega podsaveza JSZS. zmagovalka poedmka pa naslov »Prvak nja 'jubhanskega podsaveza ISZS za 1. 1934 Nagrade: zmagovalna družina prejme prehodni poka:, prvakinja posemo darilo v trajno last. nasledniih pet tekačic ra plakete O darilih in posebnih določilih za ta darila izide naknadna službena objava podsaveza Prijave s prijav-nlno D:n 30 za družino in D'n 10 za poedinke je poslati najkasneje do 11. III. opoldne na naslov: Ljubljanski podsavez JSZS. Ljubljana - kavarna Evropa. Zakasnele prijave se ne bodo vpoštevale. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. Tečaj ministrstva za telesno vzgojo za profesorje telovadbe. Včeraj so pr speli v Ljtibhano udeleženci tečaja, ki ga ie razpisalo ministrstvo za telesno vzgojo za profe^ore telovadbe na sredni:h šolah, da se izvežbaio v smučanju Vsega ie prispelo 45 nrofesoriev in 12 učiteljic telovadbe iz Beograda Zagreba Kragu'evca. Osneka. Pančeva Snrrboria >;ska ^araieva Prištine Rnme Sente S'nia Sknplja Smede-rnva. A-3nd;e'ovca Rielovaria Varaždina. Oo rn'Pea M'ovannvca. Oosnča Dubrovnika Z^ečara Kar'nvca. Krše vca Nego-tina Nnveg* ^ada r>eu"na >n P rota Te-čai se bo vrši' na Mrz'em studencu v smu-škem domu in bo trajal mesec dni. Kot za- stopnik ministrstva bo prisostvoval tečaju kot vodja g. prot Bogoljub Krejčik. dočim je tehnično vodstvo tečaja v rokah našega zimskosportnega saveza, ki je popravil tehnični del tečaja. Ker je letos sezona že kasna, pridejo ostali profesorji gimnastike na vrsto takoj začetkom prihodnje zime. Za savezno prvenstvo na km, ki se vrši v nedeljo v Bohinju, je danes zadnji dan za prijave. Vsi oni, kl bi se naknadno prijavili, ne bodo pripuščeni na start. Cross-countri za prvenstvo Celja. Lahko-atletska sekcija SK Jugoslavije v Celju priredi v nedeljo 18. marca ob 11. dopoldne cross-country na 7 in pol km za prvenstvo mesta Celja in prehodni pokal SK Jugoslavije v Celju Crosscountry tek bo na 600 metrov dolgi progi, teren delno mehek, delno trd. Pravico udeležbe Ima vsak član pri JLAS verificiranega ali neverif^irane-ga kluba kakor tudi tekač Izven klubov. Za klub verificirani tekač pa ne more teči za neverificiran klub niti za kako njegovo sekcijo. Vsako moštvo postavi najmanj štiri tekače; v 'klasifikaciji pridejo v poštev prvi trije. Moštvo, katerega prvi trije dobe najmanjše število točk, se proglasi za zmagovalno. Zmagovalno moštvo dobi prehodni srebrni pokal, kl postane njegova trajna last po treh zaporednih ali petih zmagah v presled' ih. Pokal brani ASK Primorje, Ljubljana Prvi na cilju dobi pozlačeno kolajno iz srebra, drugI in tretji srebrno. Najboljše celjsko moštvo dobi manjši prehodni pokal, kl postane njegova trajna last pod Istimi pogoji kakor prvi pokal. Naslov brani SK Olimp, Celje. Prvi in drugi Celjan dobi kolajno iz srebra. — Tekmuje se po pravilih JLAS. Prijave se pošiljajo na naslov: Tine KocmuT, Celje, Vodnikova 2 do sobote 17. marca opoldne. Na dan prireditve sprejema klubov tajnik prijave do 10.30 dopoldne. Izvenceljski klubi »o oproščeni prijavnine, celjski udeleženci plačajo 20 Din za moštvo. Posamezni tekači plačajo 5 Din. SK Jugoslavija v Celju, table-tenls sekcija razpisuje za 11. marec turnir za pokal v singlu gospodov in doublu gospodov. Turnir v singlu gospodov za prehodni pokal SK Jugoslavije v Celju bo 11. marca ob 9., in sicer v Domu, Samostanska ulica št. 2. Pristop imajo vsi verificirani ln ne-veriflcirani igralci, člani klubov pri JTTS včlanjenih. Igra se po sistemu vsak z vsakim, ako se prijavi 10 ali manj igralcev; ako se jih prijavi nad 10, se igra best of five. Zadnji Štirje v finalu pa lgTa-jo vsak z vsakim. Prvi trije dobe praktična darila. Prvi dobi poleg tega še prehodni pokal, ki postane njegova trajna last po treh rmasrah zaporedoma ali petih v presled:1"1''!. Naslov brani Ludvik Nemec. Murska Sobota. — Po končanem turnirju se vrši turnir v doublu gospodov, in sicer Igrajo vsak par a vsakim. Prva. dva. pexa dobita praktična darila Člani komiteja ter vrhovni sodnik se Izbero pred Igranjem. — Prijave »e po6iljaJo na naslov: Tine Koc- mur, Celje, Vodnikova ulica 2. Prijavnina 10 Din za vsako disciplino. — Igra se z »Villa« žogicami. Kljub si pridrži pravico premembe propozictj do dne žrebanja, kl bo v nedeljo 11 marca ob 8. zjutraj v klubovi sobi v Domu. Orožnov smuk preko Pohorja. Preteklo nedeljo je priredil smuAkl odsek SPD Maribor vožnjo preko Pohorja. Start Je bil zjutraj pri »jdariborsdd kodi«, cilj pa v Vuzenid. Smučarji so prevozili preko 50 kilometrov. Smuka se Je udeležilo 26 oseb, od katerih Je prišlo na cilj 23, med njimi tudi tri dame. Smuški odsek SPD Maribor Je ustanovil za to vožnjo posebne znake., ki bodo udeležencem razdeljeni prihodnje dni. Občni zbor motoSekcUe »Penma«, Maribor. Preteklo nedeljo je Imela motosek-cija kluba slovenskih kolesarjev in moto-ciklistov »Perun« svoj drugi redni letni občni zbor v kavarni »Jadran«. ODčni zbor je otvoril in vodil požrtvovalni in agilni načelnik sekcije g. Oton Crepinko. Po poročilih posameznih funkcionarjev Je bila soglasno Izvoljena naslednja nova uprava: častni načelnik Ivan Kvas, poslevodeči načelnik Oti/n Cr&plnko, podnačelnik Joško Peternel, tajnik* Maks Bračič, blagajnik Matija Vtšer, odborniki: železnik, Rozman, Ceh Ln Sosič, revizorja Gustinčič in Kape-tan Mandrovič, športna komisija- načelnik Crepinko, Lužnik, železnlk. Bračič ln Križane, za delegata pri savezu pa Ivo Vol-maier. Hirijansko hookey«ko mo«tvo v Karlovem. V ponedeljkovem »Jutru« je v poročil« o hockey tekmi Ilirije proti KSU v Kar-lovcu Izostal rezultat, kl se je glasil 2:2 (2:1. 0:1, 0:0). Službene objave LJiibljanAcepa podsaveza JS2S. Redna seja upravnega odbora Jutri ob 18.30 v dam^kem salonu kavarne Emone. Dnevni red Izredno važen. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19. strogo obvezen cross-countrv za llgino in prvo moštvo Igralci morajo priti v gostilno pri Levu. Od 15. do 18. trening za junior«ko Skupino. SK Ilirija (hazen*ka sekcija). Danes ob 18. gimnastičnl trening v telovadnici na Ledini. Sekcijsko vodstvo opozarja ponovno. da je trening obvezen za vse. V prvi vrsti pa velja to za one, kl stalno lz-os+aiajo. v srodo ob 17.45 sela sekcitekega odbora v damskem salonu kavarne Emone. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19. 1 *j trening v telovadnici učiteljišča. Strogo obvezno za naslednje: Zalo-kar. Glavič, živanovič. Franetlč. Ozebek In ostale. SK Mar«. Danes ob 20. sela odbora pri predsedniku. Naprošaja se odborniki, da se seje slfrurno udeleže. J ^ SO. Odborova seja danes ob 17. na univerzi. Točno. Sokolstvo Spomini na sokolski zlet v Brnu 1934 Pred 20. leti je bil na Vidovdan vsled sarajevskih dogodkov prekinjen po avstrijskih oblastih brnski zlet COS. Sokolstvo samega Brna bo letos priredilo spominski zlet na one dneve. Danes sta že obe brnski župl v polnem toku dela, da dovršita pravočasno vse predpriprave za to prireditev, ki jo bodo gotovo posetili vsi oni sokolski borci, ki so pohiteli pred 20 leti v tedanje ponemčeno glavno mesto Moravske. Zietni vzpored obsega cel niz prireditev vse od 7. Januarja pa do 29. junija, ko bo brnsko Sokolstvo v celoti polagalo svoj račun o delu, izvršenem v zadnjih dveh desetletjih. Slavnostni odbor je izdal že potrebno knjižico z navodili za vse prireditve. Med njimi so že za nami razne tekme v zim-akem hokeju, drsanju, smučanju itd., sledile pa bodo tekme vseh vrst, za vse kategorije pripadnikov. Glavni zietni dan je določen na 24. junij, ko se bo vršil skupni telovadni nastop obeh žup z vsemi njihovimi društvi in četami. Knjižica vsebuje tudi vse proste vaje, tekmovalne vaje in vsa ostala navodila za zlet, ki ne bo imel niti naslova zveznega niti pokrajinskega zleta, vendar bo po velikosti in svečanosti eotovo stopil iz okvirja običajnih pokrajinskih zletov. Vsekakor pa bo brnski spominski zlet preizkušnja Brna samega, kaj zmore kot drugo največje mesto v Češkoslovaški. Narašča iska čajanka Sokola I. na Taboru. Za nedeljo 18. t m. jc pripravil mladinski odsek Sokola I obojemu naraščaju prijetno družabno popoldne Odsek je poskrbel za zanimiv m pester program, ki so ga pripravili in tudi sami izvedli naraščaj-niki in naraščajnice. — Prostorna taborska dvorana je bila v nedeljo popoldne kot živ panj polna sokolske mladine, ki je ,že i nestrpnostjo pričakovala začetka Uvodoma je pozdravil marljivi predsednik odseka br Gorjanc Tone z iskreno dobrodošlico zbrani naraščaj, starše in ostale goste iz vrst članstva, ki so se udeležili i^ijanke. Takoj zatem se je pričel spored ki je obsegal 14 zan mivib točk od teh približno polovico resnega značaja, ostalo pa so izpolnili šaljivi nastopi najmlajših taborskih komikov Vse točke so bile de-'ežne priznanja Poleg deklamacij sta bila na sporedu 2 nagovor* o pomenu in veličini jugoslovenske in sokolske ideje, dalje ✓eč glasbenih točk z raznimi instrumenti Cpoleg klavirja in violine še čelo, krilni rog, harmonika itd.) Prav lepa ie bila ples-na točka »Lutke«, ki so jo morali celo ponoviti. Zaključek sporeda je dosegel z duhovitimi šaljivimi nastopi nedeljeno pri* znanje in pohvalo vseh Za tombolo, ki se je izvedla zatem, je vladalo preje posebno zanimanje. Skoro vse dobitke je preskr-bel naraščaj sam. — Vsa prireditev je potekla v najlepšem redu in so mladi ude leženci le neradi odhajali domov, ko je kmalu po 19 br predsednik no končani pogostitvi s čajem iT. keksi zaicljuči! prijetno mladinsko zabavo M. M 60-letnica sokolske revije »Sokol«. Ko Je dr. Miroslav Tyrš pričel s 1. januarjem leta 1871 izdajati svojo sokolsko revijo »Sokol« v založništvu matičnega Praškega sokolskega društva ln Je v prvi številki Izdal kot uvodnik svoj znameniti članek »Naša naloga, smer in cilj«, si je bil gotovo svest, da je napravil v razvoju Sokolstva velik korak naprecf. Kasnega leta, kl so prišla vsled gospodarske tesni po dunajskem krahu leta 1873, so sicer za nekaj let ustavila izdajanje lista, toda duševna potreba Je narekovala zopetno izdajanje, čim se je gospodarski položaj izboljšal. »Sokol« Je po parletnem presledku pričel zopet izhajati ter je pod uredništvom Tyrša, dr. Sajnerja, Kavallrja ln brata Bende zavzemal vedno uglednejše stališče med sokolskim tiskom. Letos stopa list v 60. leto svojega izhajanja in predstavlja ne samo za češkoslovaško, temveč za vse slovansko Sokolstvo neprecenljiv vir idejnih in strokovnih člankov ln razprav. Za prvo številko jubilejnega letnika je napisal uvodnik starosta COS dr. Bukovski, Mtat.elje pa bo zlasti zanimal članek br. Jandaska o vzniku lista. Velik u«peh akcije »Sokolsko srce«. Poročali smo, da se je Jugoslovensko Sokolstvo odločilo, da priredi slično pomožno akcijo za svoje brezposelno članstvo, kakor jo je uvedla COS s sokolskimi srci. Kakor javljajo češkoslovaški listi, je bilo do konca januarja izdelanih in prodanih skupno že 375 tisoč src; obstoji pa vsled velikih trajnih naročil možnost, da bo prodanih še mnogo več. Samo pri izdelovanju predmetnih srčec je zaposlenih 24 sokolskih družin v kraju Bza in jim je na ta način osiguran življenjski obstanek. Koliko pa bo socialni odsek COS razdelil Lz čisteg3 dobička, je seveda vpraša-šanje za sebe in danes še ni mogoče govoriti o tem. Gotovo pa je. da se podpore že dele in čim več bo prodanih srčec, tem več trpečih bratov Ln sester bo prestalo sedanje fcežke čase. 50-?etni«> sokolskorra društva Znojmo. V težkih razmerah predvojne Avstrije se je ustanovile pred 50. 'eti sokolsko društvo v popolnoma ponemčenem mestu Znojmo na južnem Moravskem. Danes, ko zre Sokol na pet desetletij svojega delovanja, na svoj več kakor skromen začetek in kasnejši razmah češke stvari, se *ele opaža kako veliko delo je bilo opravljeno. Soko1 je pred pol stoletjem vstal kot edinr bojno društvo in je pričel s podrobnim delom odvračati preprosti češki, a tedal že skoraj ponemčeni žlvelj od nemških moeočriikov in je tako postop-njema ustvarjal vedno večjo nacionalno skupino, ki je končno zavzela vodstveno mesto tudi v tel bivši nemški trdnjavi. Danes je v Znojmu nad % Cehov in le 1A Nemcev izmed 29 000 prebivalcev. Društvo pa sedaj 1111 članstva. 200 naraščaja in 625 dece. K zmeni slavnostnega kroja češkoslovaških sokollc. Zadnli vsesokolskl zlet je sprožil znova vprašanje zmene ženskega slavnostnega kroja. V to svrho je izšlo nekaj člankov po raznih župnih vestnikih in tudi v zveznem glasilu smo zasledili zahteve, da naj vodstvo organizacije vzame to vprašanje ponovno v pretres. Kakor poroča zadnji »Vjestnik Sokolski«, Je bila sestavljena pri predsedništvu COS posebna porota, kl se bo pečala s predmetnim vprašanjem V njej so poleg br. staroste COS dr Bukovskega tri članice načelnlštva zastopnik umetniškega odseka COS. dalle zastopniki iz umetniških krogov, dve zastopnici strokovnih krogov urednica modnega Usta »Eva« ln damska krolačica ga. Dvoržakova ter končno zastopnik zdravstvenega odseka COS Nalo-la navedenega odseka bo v prvi vrsti, da sestavi vse predpise za razpis natečaja za predloge, nakar bo moral presojati vse doda« načrt« ter o zadevi poročati 006. Kakor J« torej podoba, »odo sestr« češkoslovaške Sokollc« v doglednem času dobile nov slavnostni kroj. Sodelovanje glasbenih mojstrov r COS. Nedavno se J® pri predsedništvu COS osnoval poseben glasbeni odsek. Ako zasledujemo imena onih bratov, kl sodelujejo, opazimo, da Je med njimi nekoliko znanih glasbenih mojstrov. Tako Je med drugimi član tega odseka sedanji šef dirigent Češke Filharmonije, Fr. Stopka, dalje sodeluje br. dr. Frantlšek Siksta, zelo blizu sokolskemu delu Je sedanji ravnatelj praškega glasbenega konservatorija, poznani češkoslovaški skladatelj Suk. kl je poklonil svoječasno Sokolstvu znamenito koncertno koračnico »V novi život«. Tako so se pridružili glasbenim ljubiteljem Sokolom. kl so do pred nekaj leti sami morali skrbeti za vse glasibene potrebe Sokolstva, tudi najodličnejši predstavniki češkoslovaških glasbenih krogov, kar moramo pozdraviti ne samo iz sokolskega, temveč tudi iz strokovno-glasbenega stališča. Iz poljskega Sokolstva Stanje poljskega Sokoistva zaenkrat še ne dovoljuje, da bi izdajalo svoje glasilo vsakega pol meseca. župe namreč ne plačujejo tako točno svojih prispevkov Savezu, da bi bilo omogočeno širše publicistično delovanje. Vendar pa Je bil napravljen korak naprej v tem, da bo predsedništvo Zveze Izdajalo vsakomesečno enkrat poseben komunike za redakcije dnevnih listov ter slovanske sokoliske organizacije, ki bo obvedčal o pripravah za vseslovaneld sokolski zlet v Varšavi leta 1935. Dosedaj Je zvemo načelnih L vo pripravilo že vse proste vaje za Varšavo tn so bUe na zboru načelnikov ln načelnlc, ki se Je vršil 6. In 7. januarja v Varšavi odobrene in predelan« v vseh ozirlh. Gibanje naftega Sokolstva r Severni Ameriki. Lam Je bila zopet ustanovljena za Severno Ameriko Zveza Jugoslovenskega Sokolstva, ki ima svoj sedež v Cikagu. V njej sta zaenkrat učlanjeni župi: čika-ška in pacifiška. Dela pa sesedaj na tem, da se osnuje za Nju-Jork ln okolico tretja 2upa, kl bi po Izvršeni organizaciji vstopila v Zvezo. Izven žup pa deluje med našimi rojaki še okrog 10 društev, med njimi Je tudi nekaj slovenskih. Kot dokaz, da se Je pričelo slovansko Sokolstvo medsebojno približevati in v gotovih primerih rih skupaj nastopati, moramo smatrati, da so že na češkoslovaškem zletu lansko leto v Cikagu nastopili tudi Jugoelovenskl Sokoli ln Sokolice s posebno točko, na Ju-goslovenskem zletu nekaj časa kasneje pa Cehoslovakl. V Nju Jorku Je nadalje sprožil starosta tamkajšnjega našega sokolskega društva, br. Mladineo misel, naj bi vsa v Nju Jorku delujoča slovanska sokolska društva stvorila skupen odbor, ki bl mu bila poglavitna skrb. da ob gotovih prilikah pozove vsa druStva k skupnim manifestacijam ln nastopom. Misel se Je uresničila in meddruštveni odbor, kjer ima vsako društvo svojega zastopnika, že deluje. Iz telovadnega sveta Moč unije francoskih gliunastov. Unija francoskih gimnastov, ustanovljena leta 1871, je danea prvo telovadno združenje v Franciji. Sicer obstoje še razne telovadne zveze, osnovane deloma na verskem, deloma na staležKem. temelju. Unija pa obsega kakor naše Sokolstvo vse sloje naroda in predstavlja torej tudi važno nacionalno organizacijo, ki ima še vedno, vkljub velikemu številu društev, vse pogoje za nadaljni razvoj. Sedaj je včlanjenih v Uniji 3669 gimnastičnih društev, poleg te vrste članstva pa ima še nad 24.000 takozvanih pridruženih članov, t. J. oseb, ki niso učlanjene v nobenem izmed gimna-atlčnih društev, ampak neposredno pri predsedstvu Unije kot take. Med njimi so povečini veliki meceni iti dobrotniki organizacije ter podporni člani, ki žrtvujejo letno večje vsote za gimnastične namene. Po vsem sledi, da vprašanje članstva v Uniji še ni rešeno tako, da bi lahko govorili o enotnem članstvu. Tudi se čujejo glasovi, da so nekatera društva razen v Uniji včlanjena še v nekaterih drugih telovadnih organizacijah. Naloga predsedstva je, da sedaj izčisti gimnastične vrste ln uveljavi nov članski pravilnik. Nekoliko podatkov o nemškem turne-stvu. Po poenotenju vseh telovadnih nemških organizacij in reorganizacij Turner-stva v duhu, ki sedaj gospodari v Nemčiji, je bila izvršena nova statistika Turner-stva. Predvsem utegne zanimati, kako je s telovadnimi prostori mnogoštevilnih tur-nerskih društev, ki jih je danes včlanjenih v zvezi okrog 14.500. Lastno telovadnico ima razmeroma napram češkoslovaškemu Sokolstvu, kjer poseduje svojo streho 2e skoraj tretjina edinic, le ena dobra desetina društev. Turnerskih domov Je bilo dosedaj zgrajenih 1854. Po cenitvi predstavljajo te stavbe vrednost okrog 40 milijonov mark ali 800 milijonov dinarjev. Razmeroma dobre telovadnice Je imelo nadaljnih 3365 društev, večinoma po Šolah, dočim je bilo ostalih 5567 društev povečini navezanih na gostilniške salone in dvorane ter razne druge prostore, ki seveda ne morejo v polni meri ustrezati zahtevam moderne telesne vzgoje. Proži se nam torej precej ista slika, kakor v vseh drugih telovadnih organizacijah. Važno pa je dejstvo, da so društva v mnogo povečani meri skrbela za svoja letna telovadtMa; skupno Je Mto 808» »tinte, ki so «1 preskrbela letno vežbališče, deloma lastno, deloma najeto. Oprema društev a orodjem je povprečno vzeto malo zadovoljiva, saj Jo cenijo v povprečni vrednosti okrog 1000 mark, kar za tako veliko in staro organizacijo nI kdo ve kako velika svo ta. Radio Torek. 20. februarja. LJUBLJANA U: Šolska ara: Potovanj« po sosedni Rumuniji (dr. V. Bohinec). — 12.15: Ploš6e>. — 12.45: Poročila. — 13: Caa, plošče. — 18: Otroški kotiček: Marinka in Škrataljčki (F. Delak). — 18.30: Plošča. _ 19: Francoščina. — 19.30: Boj za Kančin-Singo (Kunaver). — 20: Radio - orkester. — 20.45: Devov večer, pojeta ga. Pavla Lov-$etova in g. Mirko Jelaoin. — 21.45: Cas. poročila. — 22: Plošče. — 22.30: Angleške plošč d. Sreda. 21. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.46: Poročila- _ 18: Cas. plošče. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.30: Radio-or-k«6ter. — 19: O socialni vzsroji (dr S. Go- cala). _ 19.30: Literarna ura: Radiointer- wieiv t Jam kom Kače m. — 20: Prenos z Uu-naja: BnuCknerjeva V. simfonija. — 22: Cas. poročila, radio jazz. BEOGRAD 16.30: Klavinaic! koncart. — 19: Orkestralen in pevski koncert. — 20t Prenos it Ljubljane. — 22: Ciganska godba. - ZAGREB 12-30: Plošče. - 17: Lahka godba. — 20.05: Preno« simfoničnega koncerta t Dunaja. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.85: Godba na pihala. — 20.35: FW?te-motn takoj. Naslov v ogl. odde!. »Jadra-« 4H9JM Pouk tteaedt 1 Din; xa da janje na« lova ali ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iSoejo iustrukcije, plavaj« vsako besedo 50 par; ta šifro aii xa dajanj« nasfcova S Dia. (4) Učitelja za gosli išče začetnik. Ponudbe sa oglasni odd. »Ju-tra« pod: »Primere® honorar. 4453-4 Šivilja gre na dom, vajena finega in priprostejšega dela. po zelo nraki ceni. Naslov v ogl. odd. »Jnitra«. 4441-2 Kuharica i56e službo pri manjši družini. Sem vajena io zmožna. Naslov r oglas. odd. »Jutra«. 4443-2 Postrežnfca čista, ISče zaposlitve, tnidi kot peric«.. Vajena boljše družine. Naslov t og'ae. odd. »Jutra« . 4454-2 Strojepisni pouk večerni tečaj za začetnike ;-n izvežiba.nce. Vpisovanj« d:ieyno od 6. do 7. ure zveči-r. Novi tečaj se prične ,1. marca t. 1. Šolnina znižan«. ia stan-e n-čna nra samo Din 2.—. — Christo-fov nčai zavod, Ljubljana, Domobranska ces.ta 15. 4434-4 Službe išče Služkinja mlada, pridna, poštena, HSJe zaposlitve kjerkoli, najraje ko; pomoč gospodinji. Ima veselje do otrok. Naslov ogl. odd. »Jutra«, 4455-2 Dobrih travnikov prodam neko'iko johov poleg mesta Brežice v bližini Cutežki h toplic. Lepa i-ea«, pripravim) za stavbišča "za let-oviščarje ali vi-lo. Cona po dogovoru. Poizve se pri Jerneju in M. Ojeterš-ek v Radečah št. 26, gostilna, P- Z. m. 4490-20 Vsaka beseda 50 par; sa dajenj« nabora aH t« Šifro pa Din. (2) Vsa.ks beseda 50 pstr; za dajanie naslov« aii za šifro oa S Din (1) Perfektno kuharico ki je dovršilo gospodinjsko šolo. sprejmem Ponudbe na 019'9-v: Gdja Mera So en. Beograd, Kosovska ul. š". 5-1. 4259-1 Kuharico ct-ro 25—SO let. čisto, tiara ".čno, vajeno dobre kuhe in ki ans opravljati tudi dr.iga gospod:njska dela, s-, reraaem. Plača 350 Din. Nslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4458-1 Iščem službo Inikasanta in sluge. Ja.m-stvo 50—100.000 Din r nepremičninah. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »Vesten 100«. 4d46-2 Šivilja gre na dom za 20 Din in hrano. Poizve se pred šlko M jo St. 13/II. 44i?7anje naslova aii ta Šifro pa 3 Dia. (6) j Gabrove sadike za iiiv plot (mejo) prodaj* po dogovoru Ja-n-ez Go-v-c, Zasip St. 44, pošte Bled. 40S9-« Otroški voziček tnodereo. globok, prodam po nizki ceni tudi na hran. knjižice. Mencingerjeva 37, Kolezija. 4449-6 Berkel tehtnico ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 44S4-6 mam Vaaka beseda 1 Din: i« dajanj« n&si-ov* alt za Šifro pa 5 Din. (10) Avtobus dsrvetna-jstsedežen, prvovrstne znamke, v dobrem stanju, 4 ciil. mo'tor z majhno opora.bo bencina, ugodno naprodaj. Ponudbe na og'. oddelek »Jutra« pod šifro »Avtobus«. 4157-10 Avto Lancia renovirao, zelo ugodno prodam. Naslov t oglasnem odd. »Jutra«. 4486-10 Kapital Vsaka beseda i Din, sa dajanje naslova al: ta Šifro pa 5 Dim (161 Prodam knjižice boljših ljubljanskih za. vodov, ker rabim denar Ponudbe na ogl. odde lek »Jutra« pod »Resni kupec«. 4440-16 Polno vrednost p'«?«m z« vloge do S00 ti-soč Din Ljudske ali Kmečko posojilnico v Liruiblja-ni — na odplačilo, proti sigurnemu jamstvu. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutr«. pod »Vknjižba«. 44t«l-16 »Starih« vlog lastniki nad 55 let naj spoToče v svrho sestave skupne m-ol-b-e na g. ministra za trgovino kot pritožbeno instanco proti odlokom g?, k-omisarj-e-v pri zaščitenih denarnih zavodih svoje do-živke _ glede zavrnjenih prošenj na izplačilo zneskov z-a življenje, zdra-v-Ij-enje in davke na oglasni odd. »Jut-«« pod »žalba«. 4060-16 Do preklica jemljemo t račun zopet Vsakovrstno zlatO nra nune fcnjtžice (tudi pre- kupuje po najvišjih cenah ptse) prvovrstnih tukajšnjih » denam'h zavodov. A. & E. CERNE — JUVelir SKABERNE. Ljubljana. a oeeeda 1 Dtn :a dajanj« naelora al; ta »'fro im 5 Din 'S5> 4133-16 Ljubljana, Wolfov« nlica 3 Vloge bank kupujemo i-n prodajamo n-ajlku'e.ntnej«. Naročila iz province izvršnjemo najtza-nesljiveje. Za od-govor priložite znamik-o za 3 Dm. PnsMvni zcvo-d d. d.. Zagreb, Praška ulica ft;I7. 74-16 Hranilno knjižico boljših z«.vodov do 25.000 . ___________ _______ Dl.n vzamem kot posojilo Naslov v oglasn«n oddelku za po-lno vrednost za kratek ča* a'i kup-'m ns večje 0b'0'ke. Nudim 'a-mstv.o ali vknjižbo. Pomid-be jia ogl. odd. »Jutra« pod »Jam-strvo«. 4460-16 Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajaaj« oa slova ali za šifro 5 Di Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova a-li za šifro 5 Din. (IS) Moško obleko in velik lesteoc prodam. — »Jutra«. 4479-13 Vsaka beseda 1 Din; aa dajanj« naslova aH ia Šifro pa 5 Din. (30) V»aka besed« l Din; z« dajanj« naslova »la za šifro p« 5 Din. (1B1 Trgovino d-obroidočo, na najbolj 1 proim-etni točki t večjem 1 tngu bliitn Ljoi-b'jane, radi dru-iinskih razmer takoj odde-m. Potrebe«! kapital Stanovanja prodamo'^ ^^ .... , ... -ogi. oddel. »Jutra«, v solastoHn: pro>ti p.actlu ° 420S-19 gotovini. Stavbna za- __ druga. Ljubljana, postni p^,307-_!!f°i Poslovni prostor r"rvcJ-tl I ^ pripraven za trgov- UOStilno ! »ko pisarno al! obrtao de- io leipo posestno, skupaj 7 lavnico v Selenburgovi al. oralov z gozdom, pol ure o d d ain o takoj a-i.i e 1. iz mesta, blizu toplic takoj marcem ▼ najem. Ponudbe poceni prodam. Poizve se na oglasni oddelek »Jutra« v gostilni Dolinar, Vrteče- pod »Seleuourgova ul.« Laško. 4469-20 444«-!» Gostilno dara t zflkup. Kavcija potrebna. Ponudbe na o-gias. odd. »Jutra« pod »Ugoden lakup«. 4446-19 Trgovino z mešanim blagom v Ljubljani takoj prodam. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 4485-19 Lokal za brivnlco z ali bre-z inventarja oddam takoj v najem na prometnem kraju. — Tempe«, Maribor, Meljska c. 1. 41477-19 Gostilno dobro idočo, e krasnimi gostilniškim vrtom zelo ugodno prodam v centru mesta Maribora. Dv« stavbni parceli. veliko dvorišče in hlevi. Vpraša, ti: Ivan Nove k. Radvaniska e. 30, Studenci pri Mariboru. 4474-19 Prehrann Dijaške m ob« Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (22) Akademika ali srednješolca sprejmeim t lepo sobo in na d>obro hrano. Cena n;7. ka. Nas:ov r oglas, odd »Jutra«. 4466-22 LLLL Kdor a « 4 i prehrano plača m vsak« besedo 1 Din; kdor iSie pre hrano pa aa besedo 50 pw; ta dajanje na ■skrra aii šifro 8 Din. Miroma 5 Din. (14) Frjpovskl oglasi l Din 4-mesečnega fanta rsdravegi, odda uboga ma td za svojega. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4475-14 V najem Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (17) Lekarno e pripadajočimi poslovnimi prostora, t prometnem kra ju ob iel-eznior t dravski banovini oddam v najem radi smrtnega suča.ja Na razpo-lago opremljena sto novanjska soba. Ponudbe do 5. marca na naslov Lekarna Ruprecht. Trebnje — Dravska banovina. 3S44-17 Vsaka beeeda 1 Din; ia dajanje naslova ali za šifro pa 6 Din. (91) Štirisob. stanovanje solnčno. v vili t oentru mes-ta oddam e 1. majem. Vprašati v K ne-fl i-evi u-iioi St. 1S/IL 400&-21 Enosob. stanovanje solnin-o, oddam. Naslov og!. odd. »Jutra«. 4360-21 Enosob. stanovanje parketirano, oddam z marcem. Domobranska cesta št. 23/1L 4457-31 V Celju oddam stanovanje z dvema sobama, kuhinjo !n vrtom v Novi vasi št. 51. 4470-21 4-sobno stanovanje komfortno oddam ▼ vili 3 minuit-e od glavne poite. — Pojasnila: Dr. Zalar, 9v. Petra cesta 2. 4476-31 ŽSZESZ3 Vsaka beseda 50 par. m dajanj« naslora aii ta Šifre 3 Din. (23) Gdč. ali gospod Kateri si želijo res udobno krasno sobo z ali brez oskrbo z dobro domačo hrano, ze'o. zelo poceni, naj vprašajo za naslov v ogl. oddel ku »Jutra«. 4396-23 Zahvala« Za Številne dokaze Iskrenega sočutja ob bolezni ln smrti našega nepozabnega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Antona Valfavca gostilničarja in posestnika v Šiški se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni Gasilnemu društvu v Sp. Šiški za častno udeležbo pri pogrebu, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za lepe žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem onim, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Lepo sobo solnčno, e posebnim vhodom 1z stopnic, v centru mesta oddam. — Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 4389-23 Mesečno sobo lopo in »olmčm-o. s popolnoma sepaniranim vb.»d-o.m e fttopnjišča, oddam sta! nema gosjio-du s 15. febru arjem. Ogledati v Knaflje-vi ulici 13/11. 3909-23 Lepo sobo s posebnim vhodom v centru oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4463-23 Prazno sobo • souporabo kuhinje odda.m. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 4489-28 2 opremljeni sobi so'nčni, električna razsvetljava. poseben vhod, 7 minut od glavne pošte, oddam. Gradaška 8. 4430-23 Vsaka beseuj. ca dajanj« naslov« uj za iifro pa 5 Dir. (37) Vsaka beseda 1 Din. «a dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Di.n (»V Lepo sobo oddatn boljšemu gospodu. Naslov v o?lasnem oddelbu »Jutra«. - 4482-23 Dopisi Vsaka boseda ž Din. ta dajanj« naslova aii Šifre pa 5 Din. (34) Mlada dama tič-na, samostojna, modernih nazorov želi spo-zna-ti starejšega, dobro si-tuiranega, diskretnega gospoda. Ponudbe na og asni odd. »J-jtra« pod »Kava-IL-«. 44.j&-24 Soiija dame« korespondenca,. 4488-24 Živali Vsaka beseda 1 Din m dajanje naslova aii ta Iifro pa 5 Din (27; Krasno srno vdomačeno. en^-letn-o. proda Guivtna«, župnik v Ma-clnon, Medjinurjo. ♦195-STT Lovskega psa čistokrvno pa.sme kttpi Eli-gi>j Eber, Kongresm: 'trg. 444VcT V Ljubljani, dne 19. februarja 1934. 1979-a Najkulantnejša posojila dajemo na vse vloge vele bank, vrednostne papirje, vojno škodo, državn« bo ne. Bai-rova posoiila in na ku'anrno blago Naloge iz »roviuce proroptrno ravršu emo. — Pu6ka Stedlons Zagreb Mednličeva br 81 Telefon 90 03 Naš zastop nik za dravsko ban-ovno je Rudolf Zore, Ljubljana, GrledflMSka ulic« št- 12. na katerega se obrnite. 63-16 Zahvala. Vsem, ki so z nami čutili, izrazili ustno ali pismeno sožalje in ki so darovali prekrasne vence, ko nas je pre-rano in nepričakovano zapustil naš nenadomestljivi ln nad vse ljubljeni soprog IVAN FURLAN ŽEL. STROJEVODJA izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo dolgujemo gosp. pevcem za ganljive žalostinke, godbi »Sloga«, njegovim stanovskim tovarišem ter vsem ostalim, ki so našega predragega rajnkega v tako mnogobrojnem številu spremili na zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 21. februarja t. 1. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 20. februarja 1934. MARIJA FURLAN roj. LIBERŠAR, soproga; NAPOLEON. sin: TOMAŽ FURLAN. oče. 1980-a Lepo sobo e posebnim vhodom oddam v bliiini drame boljšemu tu solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem odd-el. »Jutra«. 4265-23 Prazno sobo solnčno, z balkonom, posebnim vbodom in uporabo kopalnice, moderno, v strogem centru takoj ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jtrt-ra«. 4468-23 ' Sobo lepo opremljeno, elektrika 'n pa-ket, oddam. Naslo-v v oglas. odd. »J a ■t,ra<. 4450-23 Konja za vožnjo prodam a kupim odnosno zamenjam za jahalnega. Ponudbe na naslov: Kape-tan Milovan Podreka. kasarna kralja Aleksandra. 4452-27 V aafca beseda 1 Dui (a dajanje naslova ali «a šifro pa 5 Din. (31) Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hibšer Hugoa, Ljtrbijana, Sv. Petra ce-sta št.. 25. — Telefon 38>11. r*>.30 Fotopotrebščina ee jo našla na Sv. Katarini. Ncslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4461-28 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 VATO v tablah m za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce ln ceniki AUBEITEE Maribor 95X3,5 Komfortno stanovanie v sredini mesta, v m. nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja. Naslov v ogl. odd, >Jutra«. __1578 V $ AK GO STILNI Č AR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET•VINOM Dobi ga že v sodčkih od 50 1 naprej prt M A R I N K O V, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore Opozorilo! Tvrdke Jugoles, Celje, opozarja, da g. Ivan Volavžek v G-račuici ni več pri njej nakapova;ec lesa ter da n: plačnica za dolgove, kavere bi eventuelno navedeni napravil na nj-en račun. 4473-31 Občina Ljubljana M-estoi pogrebni za.vod Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da Je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa Ana Rupaiiii VDOVA GOZDARSKEGA SVETNIKA dne 18. t. m. ob 21. uri po daljši bolezni, previdena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek, dne 20. februarja 1934 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V LJubljani, dne 19. februarja 1934. S. KARITAS, prednica Zavoda asmilj. sester v Volosld, hči; LEON, brigadni general v Skoplju, sin, in ostalo sorodstvo. 1978-a Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno cL d. kot uskarnarja Franc Jezersea. Za inserauii del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani.