D o p i s i. Kranjsko. Iz Ljubljane. (Odlikovanje gospoda ravnatelja Fr. Raktelja.) V Setrtek, dne 25. preteklega meseca, je obhajalo ljubljansko učiteljstvo lepo slavnost. Omenjenega dno je bil namreč gosp. ravnatelju Rakteljn slovesno izročeu zlati zaslužni križec, ki mu ga je podaril presvitli cesar v priznanje slavljenčevega petdesetletnega nspešnega delovanja na ljudskošolskem polju. Ob^/aH- dopoldne se je zbralo učiteljstvo k slavnosti v lepo okrašeni telovadnici I. mestne petrazrednice. Bili so prisotni tudi nekateri člani mestnega šolskega sveta. Slavljenca je ogovoril predsednik c. kr. mestnega šol. sveta, gospod župa Ivau Hribar, povdarjajoe, da izgine z Rakteljem izraed učiteljstva markantaa oseba, kar obžaluje tako učiteljstvo kakor oblastva, ki so vedno znala ceniti njegovo delovanje. Ali po petdesetih letih napornega dela zasluži ravnatelj Raktelj pokoj. Svoje delovanje je začel 1. 1851. na Dobrovi, odkoder je prišel 1855. 1. za podučitelja v Radovljico, od tam pa 1862. 1. v Ljubljano, kjei* je bil že naslednjega leta definitivno nameščen. L. 1889. je bil imenovan za voditelja II. mestne petrazrednice. Ves ta čas je izpolnjeval gosp. Raktelj vestno in natančno svoje stanovske dolžnosti kot uČitelj in voditelj. Bil je značajen mož, pravi rodoljub, v katerega srcu je plapolal ogenj pravega avstrijskega domoljuba. Kot tak bodi vzgled vsakemu. S svojstvi svojega duha ia srca si je znal pridobiti srca drngih, in z vdanostjo in 8 ponosom gledajo danes učitelji nanj, na svojega stavosto. Občinski svet ljubljanski je priznal Rakteljeve zasluge že s tem, da ga je imenoval dne 6. decembra 1886. 1. svojim meščanom, učiteljstvo mu je izkazalo svoje zaupanje s tem, da ga je že pred petindvajsetimi leti izvolilo svojim zastopnikom v c. kr. mestnem šolskem svetu, potem mu je bil podeljen naslov ravnatelja, a sedaj ma je došlo najvišje odlikovanje, ta-le zlati zaslužni križec, poslan mu z mesta, kjer dandanes delovanje učiteljstva sodijo drugače, nego so ga sodili v prejšnjih časih. S tem križcem naj se ne čuti poČeščenega gospod ravnatelj sam, z njim bodi počeščen tudi ves stan, katerega ugledni član je bil vedno slavljenec. V imenu mesta, domovine in učiteljstva, kateriin je vedno zvesto služil, mu želi govornik, naj ga ohrani Bog še mnogo, mnogo let. — Vidno ginjen sc zahvali odlikovanec govorniku in ga prosi, uaj blagovoli z zagotovilom neomajene zvestobe sporočiti pred najvišji prestol vdano njegovo zahvalo. — Potem, ko so zapeli učenci II. mestne šole cesarsko pesem, je častital nadučitclj g. Gabršek ravnatelju Raktelju v imeau učiteljstva, a v imenu katehetov katehet g. Smrekar. Najbolj pa je bilo ganljivo, ko je nagovoril odlikovanca učenec II. mestne šole, ki mu je čestital k najvišjeniu odlikovanju ter v imenu svojih tovarišev obenem poslovil od preljnbljenega ravnatelja. Iz logaškega okraja. Občni zbor nDruštva učiteljev in šol, prijateljev okraja logaškega" se je vršil dne 17. julija 1902 v Grahovem. Udeležba je bila v istini gijajna, zakaj tako mnogobrojno že dolgo dolgo nismo bili zbrani. Shoda se je udeležil tudi g. profesor M. Pirnat iz Idrije. — Pri tej priliki želimo, da bi se blagovolili p. i. gg. profesorji udeleževati učiteljskih zborovanj, zakaj s tem bi dokazali, da je oni ,,umetno" zgrajeni most, ki se spenja med ljudskim in srednjeŠolskim učiteljstvom, le prazna pena. A, žalibože, da je takih srednješolskih učiteljev prav malo, zakaj premnogi stoje pač še vedno na akademičnih tleh, a ne na stališču realnosti in soeijalne probujenosti. Točuo ob napovedani uvi otvori g. predsednik J. Benedek izPlanine zborovanje, pozdravi vse navzoče, posebno še gosp. Pirnata ter se spominja prerano umrlega tovariša A. B o ž i č a, c. kr. učitelja v Idriji. Iz poročila društvenega tajnika g. J. Š e g e iz Dol. Logatca posnamemo, da je društvo, oziroma društveni odbor jako marljivo deloval pretečeno leto. Omenjamo le sledeče: 1. Odposlala se je spomenica potom ,,Zaveze" za slov. univerzo na c. kr. naučno ministrstvo. 2.) Z ozirom na neki slučaj, kje naj se vrše seje kraj. šol. svetov, je vložil odbor priziv na dežel. šol. svet na rešeno prošnjo c. kr. okr. šol. sveta. Deželni šol. svet se je izrazil o tej zadevi nekompetentniru. 3.) Odbor je sklenil zglasiti za glavni zbor ,,Zaveze" razpravo: ,,Preosnova disciplinamega zakona11 ter je pooblastil v to g. tajnika. — Takisto je dal inicijativo ,,Zavezinemu" odboru, da se zavzema za tržaško slovensko šolstvo; določen je bil isti poročevalec. 4.) Društvo se je udeležilo po deputaciji 4 članov pogreba prerano umrlega tovariša A. Božiča v Idriji. Pri tej priliki je imel odbornik L. Punčub nagrobni govor. Naše draštvo pa postavi Božiču nagrobni spomenik. 5.) Odbor je poslal deželnemu učiteljskemu društvu primerao utemeljeno prošnjo za izboljšanje učiteljskega sijajnega gmotnega stanja. 6.) In slednjič je odbor sklenil, naprositi deželno učit. društvo, da stori slavnoisto potrebne korake, da se nadomesti neizprašane novomeške učitelje-patre z izprašanimi posvetnimi učitelji. Gosp. blagajnik P. Repič z Unca nam je podal veselo sliko naše blagajnice. Društvo šteje: 1 častnega, 45 pravih in 10 podpornih članov. Dohodkov je bilo: 187 K 81 h; stroškov pa: 68 K 76 h. Torej prebitka: 119 K 05 h. Pregledovalcem računov so bili voljeni: gg.: A. Praprotnik in L. Perko iz Gor. Logatca in H. Likar iz Grahovega. Pri nasvetih in predlogih se je vnela jako živabna debata. Gosp. predsednik je ornenjal neki drastičen slučaj, kjer je bila prošnja za neko izpraznjeno mesto odposlana pravočasno, a romala, oziroma ležala je na gotovib mestih toliko casa, da je priromala na določeno mesto srečno po — preteku določenega roka. Stvar pride pred deželno konferencijo. Jako burna je bila pa debata pri razpravi o izdanih odlokih, ki se tičejo ponavljalne šole, okrajšanja počitnic in drugo. Ker nameravamo spisati na podlagi vseh teb ,,controv" daljši članek za javnost v ,,Učit. Tovarišu", lahko y tem poročilu preidemo to stvar. Omenjamo pa vendar labko, da se hiti tako z raznimi odloki, da se mnogi ti odloki k a r n a sprotujejo med seboj. Nov odbor se je volil tako-le: predsednik J. Benedek, nadučitelj v Planini; tajnik in predsednikov namestnik Ivan Šega, učitelj v Dol. Logatcu; blagajnik Peter Repič, nadučitelj na Uncu; odbornika nadučitelja Andrej Šest v Cerknici ia Josip Turk v Dol. Logatcu. Gosp. predsednik zaključi s trikratnim ,,Slava** na presvetlega vladarja zborovanje. — c —. Štajersko. Sv. Lenart v Slov. Goricah. Zuano je, da jc naša pedagogična književnost šele v razvoju. To čutirao dobro mi učitelji, ki smo navezani bolj na tuje spise, a vzgojevati nam je vendar slovensko deco, a vzgoja pa se mora ozirati na tipične pojave in zmožnosti narodove. Nekaj, kar je karakteristično pri vsakem narodu, je njegov jezik. In pri vzgoji pa je jemati v poštev pouk v tem jeziku v materinščmi. A ravno to je tisti kamen, čez katerega učitelji še nismo zlezli, ta _am še ovira plodonosno delovanje. Meniin namreČ pomanjkljaj dobre metodične knjige o pouku v materinščini. —• Ni mi treba povdarjati tukaj važnosti pouka v slovenščini, saj vsak ve, da se na to, panogo naslanjajo, lahko rečem, vsi predmeti. Če se zna otrok pravilno izraziti ustmeno in pismeno, če ima jezik v oblasti, koristi mu to neizmerno; duh brez dobre pomoči jezika je rokodelec brez orodja, čim popolnejše je orodje, tem popolnejše je tudi delo. — Radi tega vesten ucitelj ne zamudi nobene prilike, učencu to orodje popolniti in spiliti, kar se da. A velikokrat pa se trudi zaman, ker je na napačni poti. Zakaj ? — Že, ko se je pripravljal za svoj stan, ni se mu dala zadostna podlaga (vzroki so različni, med temi tudi zopet to, da nimamo za to nobene knjige) in pozneje, ko stopi v prakso, pa se tudi ravno iz istega vzroka ne more dalje izobraževati. Zato je velikokrat na napačni poti. Vzemimo n. pr. le slovniški pouk. Večina jih je, ki misli; da je slovniški ponk le sam sebi smoter; a ravno narobe je: slovniški pouk naj tolmači in gladi učencem jezik, v slovnici se naj obravnava posebno to, kar potrebuj ejo učenci. Da je to tako, nismo sami krivi — pač pa zdi se mi, da smo. Saj se gotovo najde med nami mnogo tovarišev, ki imajo zdrave ideje o jezikovnem pouku. Storili bi dobro delo, ako bi manj izvežbaniin kolegom napisali ,,Metodiko o pouku v slovenščini", kjer bi naj važno mesto zavzemal slovniški pouk. Naredili bi tudi učencem veliko veselje na eni strani, na drugi strani pa bi jih rešili tistih muČnih dolgoČasnih ur, kjer se pravi: zdaj imamo slovnico* kajti kj er se nepoučuje slovnica na pravi način, se otrocivteh urah dolgočasijo, da ne rečem kaj hujšega. Naj bi te vrstice ne zgrešile svojega namena! Iz ptujskega okraja. Okrajna učiteljska konferenca za ptujski okrajseje vršila dne 3. kimovca t. 1. v okoliški šoli ptnjski. G. okrajni šolski nadzornik Iv. Dreflak otvori isto s trikratnim slava-klicem na presvetlega cesarja kot ustanovitelja nove šole. Na to pozdravi vse navzoče, posebno še g. dr. Brumena, uda okrajnega šol. sveta, kateri je že mnogokrat pokazal svoje zanimanje in naklonjenost za šolska in učiteljska vprašanja. Potem sta bila izvoljena g. Marinič in gdč. M. Stupca. Temu so pa sledile nekatere opombe g. okr. šol. nadzornika, kateri je razen druzega posebno naglašal, da je vaditi na ljudski šoli posebno tudi pravopis obeh deželnih jezikov. Ob V-210- ure Je morala konferenca prekiniti, ker sta prišla s tem vlakom gg. dr. Reinitzer, profesor v Gradcu in J. Marin, vadniški učitelj v Mariboru. Oba sta bila pozdravljena z velikim navdušenjem. Takoj na to pa je predaval dr. Reinitzer o alkoholičnem vprasanju. Svojo nalogo je rešil s strokovnjaško temeljitostjo ter svoja izvajanja podkrepil s prav dobrirni in zanimivimi slikami. 0 tem vprašanju se je potem razvila živabna debata, v katero je poseglo mnogo tovarišev. Slednjič se je sprejela o tem vprašanju cela vrsta tez. Po enournem odmoru je potem predaval g. vadniški ucitelj Marin o risanju. Videlo se je, da je mož res strokovnjak v tej reči, kajti svojo ualogo je rešil prav dobro. Saj je že res čas, da se tudi enkrat za ta predmet kaj stori. Teze, katere nam je podal gosp. predavatelj, so bile enoglasno sprejete. Sedaj pa je prišla tudi jako važna točka dnevnega reda na vrsto, namreč: Preosnova prizadevanja v računskem pouku na našib ljudskih šolab. 0 tej tožki pa je referiral gosp. Kaukler. Tudi ta govornik je kaj spretno in dobro rešil svojo nalogo. Izkazalo se pa je; da to vprašanje še ni zrelo sedaj za sklepanje, da bi se uvedle novejše računice na naših šolah. — Cas je bitro potekal in ura je že kazala na 6 zvečer, vsled tega so morale vse druge točke dnevnega reda odpasti. Samo v knjižnični in stalni odbor je bil izvoljen v vsakega po en odbornik. Po drugod je navada, da se po konferenci zabavajo kolegi med seboj pri čaši rujnega vinca, mi moramo reči ,,gifta". A pri nas tega ni bilo, nekaj zato ne, ker smo skoraj 4 ure razpravljali o škodljivosti alkohola ter se prepričali, da je res ,,giften" še bolj, kakor »giftna krota", nekaj pa tudi zato ne, ker nismo imeli Časa in ker se nikomur ni ljubilo, kajti če mora človek od 8. zjutraj pa do 6. zvečer sedeti v soparni sobi, potem se lahko ve, kako se mu godi. Dobro bi torej bilo, da bi se vprihodnjič malo manj dalo na 'dnevni red okrajne učiteljske konference, kajti posiljena reč ni nikjer dobra, tudi tukaj ne. Srbija. XIX ta Učiteljska Skupština. Izveštaj sa ove Skupštine mora biti kratak, jer i se rad same Skupštine nema čim pohraliti. Nekakva opšta apatija i ravnodušnost oseca se kod nas u svima redovima, za opšte poslove. Ova duševna tromost ostavila je, na žalost, dubokih tragova i na poslovima U_it. Udruženja kod nas. Pojava zakona o narodnitn školoma od 1 sept. 1898 god. prihvaceaa je od strane naših učitelja kao delo napereno u prvome redu protivu ličnosti učiteljeve. U tome zakonu ima pa koja odredba, koja je izraz duha novijeg vreraena * na žalost u njemu je mnogo više odredaba kojima se oduzimaju stečena prava školskih radenika i sputava inicijativa njihova. To je glavni uzrok sa koga je u redovima srpskih učitelja nastala ova ubitačna ravnodušnost i za same poslove svoga Udruženja. Po mome mišljenju ova je i najteži greh nas učitelja. Bas nezgodne prilike po licnost učitelja trebale su da nas sve grupišu u Udruženje naše. Od Udruženja trebalo je stvoriti barikadu pod čijim bi se zaklonom mogli lakše, iztrajnije i sigurnije boriti. Spremajuči se da napišem izvcštaj sa ovc Skupštine za Tovariš meni su i nehotice iskrsle ove napomene i ja nisam mogao a da ih ne zapišem. Prelazim na sam izveštaj. Skupština je otvorena 2 og avgusta (st. kal.) G. Djoka Ivkovič pred. Glavnog odbora Učit. Udruženja otvorio je Skupštinu kratkim lepim pozdravom. Skupština se potom konstituisala izabravši: predsedništvo, sekretarijat i odbore. Posle konsti tuisanja članovi Skupštine otišli 8u u crkvu, gde je izvršeno blagodarenje u čast rod* jenja našega kralja. Posle podne 2og, 3eg u 4og avg. produžila je Skupština rad. Na ovim sastancima pročitani su izveštaji Glavnog i Nadzornog (kontrolnog) Odbora, Uprave Školskog Muzeja a za tim izveštaji: izveštajnog odbora i odbora za molbe i predloge. 0 svima izveštajima vodjena je uvek duga i iscrpna debata a naročito posle čitanja izveštaja (poročilo) izveštajnog odbora, koji se bavio pregledom rada u Glav. Odboru. Jedan učitelj iz Kikinde držao je jedno predavanje iz računa sa demonstracijama na računaljci koju je sam konstruisao. Predavanje se osobito dopalo, Skupština se zahvalila predavaču i osobito zainteresovala njegovom računaljkom. Za sve vremo trajanja ove Skupštine imalo je na njoj poviše odličnib gostiju. Narelnik (pomočnik ministra) ministarstva prosvete, referenat za narodne škole, nekoliko škol. nadzornika i profesora dolaze redovno na Učit. Skupštine. Ova Učit. Skupština imala je čast da medju svojim gostima vidi i vrhovnog šefa prosvetne struke u nas pospod ministra prosvete i crkvenih goslova g. Dragutina Stamenkoviča. Na svršetku svoga rada 4og avg. posle podne priredila je UČit. Skupština svečan pomen velikom Učiteljgkom dobrotvoru pok. Jovanu Gavrilovicu na grobu njegovu. U v.ce toga istoga dana bio je oproštojni banket u prostranoj i ukrašenoj,beo- gradskoj pivnici ,,Kod Kolarca" a sutra dan članovi su se razizžli svojira domovina. Tako je tekao i završcn rad XIX te Učit. Skupštine. Najglavniji posao koga je trebalo razpraviti na ovoj Skupštini, a to je razprava: uzroci sa kojih Učit. Udruženje opadainačinkako gareorganizovati treba?, ni je se mogao svršiti. Za razpravu ovoga pitanja razpisan je stečaj i stiglo je 6. rasprava. Ocenjevački edbor nije mogao ni jednoj ustupiti prvenstvo (okfalifikovati je kao najbolju) i tako ni jedna nije na Skupštini pročitaua. Skupština jc rešila da se sve ove rasprave oštampaju u organu Udruzenja ,,yi*ine.T,a". Vaša redakcija prima ^¦iHre.i.a" i ako koga interesuje mišljenje srpskih učitelja o svome Udruženju može ga tu nači. Ugledaa bečka (Dunaj) firma Pichlerova udovica i sin priredila je, za vremetrajanja ove Skupštine, izložbu (rastavu) sviju Školskib potreba i pomočnih srestava. Obočavajuei da eu i od sad pisati kad čega važnijeg kod uas bude, ja Vama, gosp. urodniče i Vašim kolegama šaljem svoj iskren srpski pozdrav i molim lcpo da primite uverenje o mome poštovanju. M.