GEOGRAFSKI OBZORNIK BANGALORE - INDIJSKI SILICON VALLEY Jasmina Bedrač UDK: 913(548.2 Bangalore) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Bangalore - indijski Silicon Valley Bangalore, glavno mesto indijske zvezne države Kar- natake, zadnjih nekaj let doživlja bliskovit razvoj, ki je zlasti posledica sprejetja Informacijsko tehnološke- ga načrta leta 1997. Kljub razvoju pa Bangalore še vedno ostaja tipično indijsko mesto z naraščajočimi razlikami med bogatimi in revnimi. KUUČNE BESEDE regionalna geografija, Indija, Bangalore ABSTRACT Bangalore - the Silicon Valley of India Bangalore, the capital of Indian state Karnataka is experiencing in the last few years a quick develop- ment, which is mainly result of Information Technology Policy that was announced in the year 1997. In spite of this development, Bangalore remains typical Indi- an city with increasing differences between wealthy and poor people. KEY WORDS regional geography, India, Bangalore AVTOR Jasmina Bedrač Naziv: profesor geografije in zgodovine Naslov: Veljka Vlahoviča 53, 2000 Maribor, Slovenija Telefon: +386 (0)2 47 12 802 E-pošta: jasminabedrac @hotmail.com Bangalore , glavno mesto indijske zvezne države Karnatake, je svoje ime dobilo, kot pravi legenda, po kuhanem fižolu (»Benda Kaluru«), ki ga je tukaj živeča starka postregla lačnemu kralju v desetem stoletju. Sodeč po zgodovin- skih dejstvih pa je današnje mesto Bangalore ustanovil leta 1537 plemenski poglavar Kem- pe Gowda. Od takrat je Bangalore zamenjal kar nekaj vladarjev; med najpomembnejšimi so bili mysorska dinastija Wodeyar, Haidar Ali, njegov sin Tipu Sultan, pa seveda tudi Britanci, ki so zapustili čudovite avenije, parke, cerkve, muzeje in vile. Najbolj mogočna ter razmeroma nova stavba (zgrajena leta 1 954) pa je vseka- kor Vidhana Soudha, kjer je sedež sekretariata in državnega zakonodajnega zbora. Za Indij- ce je ta zgradba v neodravidskem stilu pomemb- na ne samo zaradi svoje funkcije, pač pa tudi kot turistična atrakcija, ki razsvetljena ob nede- ljah zvečer privabi številne radovedneže in obču- dovalce. Omembe vredne so tudi arhitekturne stvaritve, kot so Attara Kacheri, kjer ima svoj sedež državno sodišče, Vladni muzej, Državna centralna knjižnica ter Bangalorska palača, v kateri še sedaj bivajo potomci zadnjega mysorskega maharadže iz dinastije Wodeyar. Rast števila prebivalstva sovpada z g o s p o d a r s k i m n a p r e d k o m . Hitro rast je doživelo mesto v času po letu 1950, kar doka- zuje tudi rast števila prebivalstva. Leta 1 951 je štelo mesto 7 8 6 . 0 0 0 prebivalcev, leta 1981 2 ,922 .000 , leta 1991 že 4 , 1 3 0 . 0 0 0 prebival- cev, danes pa naj bi štelo mesto več kot 6 mili- jonov prebivalcev. V zadnjih dvajset letih pa je Bangalore postal eden od poglavitnih juž- noindijskih industrijskih centrov z usnjarsko, kemično, telekomunikacijsko, letalsko, elektron- sko in računalniško industrijo. K temu je seveda pripomogla napredna vlada zvezne države Kar- natake, ki je kot prva država v Indiji leta 1997 objavila Informacijsko tehnološki načrt. Glav- ni cilji tega načrta so bili izkoreniniti revščino, nuditi večje možnosti za zaposlitev in enako- pravnost ženskam, računalniško opismeniti otroke v osnovnih šolah, usmeriti mlade v študij raču- nalništva, elektrotehnike in informatike, kar bi jim kasneje omogočilo večje možnosti za zapo- slitev, vzpodbuditi poslovno sodelovanje z nean- GEOGRAFSKI OBZORNIK gleško govorečimi državami ter dati dominan- ten položaj Karnataki in Bangaloru v informa- cijski tehnologiji. Investitorjem so nudili odlične pogoje; poleg razmeroma poceni delovne sile z visokošolsko izobrazbo so jim bili na voljo raziskovalni inštituti, infrastrukturno popolnoma opremljeni informacijsko tehnološki parki in naj- večje davčne olajšave v Indiji. Znotraj informacij- ske tehnologije je dosegla največje razsežnosti vsekakor softverska industrija. Najpomemb- nejša tovrstna podjetja, ki imajo sedež v tem mestu, so 1MB, Novell, Microsoft, Oracle, Syba- se, Hewlett-Packard, Siemens, Motorola, Com- paq in Digital. Kot kažejo podatki, se je načrt izkazal za uspešnega. V obdobju 1991-1992 je 13 soft- verskih podjetij ustvarilo 1,5 milijona ameriš- kih dolarjev prihodka, v obdobju 1 9 9 8 - 1 9 9 9 je 271 podjetij ustvarilo že 875 milijonov, za obdobje 2 0 0 2 - 2 0 0 3 pa napovedujejo celo 2 , 5 - 3 , 0 milijard ameriških dolarjev pri- hodka. Preglednica 1 : Softverska podjetja in njihov prihodek od leta 1991 do 1999 (2). Leto Št. softverskih podjetij Prihodek (v mil i jonih ameriških dolarjev) 1 9 9 1 - 1 9 9 2 13 1,5 1 9 9 2 - 1 9 9 3 2 9 5 , 1 5 1 9 9 3 - 1 9 9 4 5 3 2 2 , 5 1 9 9 4 - 1 9 9 5 7 9 5 0 1 9 9 5 - 1 9 9 6 125 120 1 9 9 6 - 1 9 9 7 163 2 4 5 1 9 9 7 - 1 9 9 8 2 0 7 5 0 0 1 9 9 8 - 1 9 9 9 2 7 1 8 7 5 Zaradi pozitivnih, pa tudi negativnih posle- dic (preobremenjenost infrastrukture, nekontro- lirano širjenje mesta, ekološko obremenjevanje okolja), ki jih je prinesel razvoj informacijske tehnologije v Bangaloru, se je vlada Karnatake odločila, da vzpodbudi in usmeri razvoj infor- macijske tehnologije tudi v drugih mestih Kar- natake. Kot najprivlačnejša in najprimernejša Slika 1: Vidhana Soudha je bila leta 1954 zgrajena v neodravidskem stilu in je sedež sekretariata in državnega zakonodajnega zbora indijske zvezne države Karnatake (foto: Igor Bartonj. 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK izstopajo Mysore, Hubli, Mangalore in Mani- pal. Da je Bangalore postal indijski Silicon Val- ley, ima levjo zaslugo liberalno usmerjena vlada Karnatake, ne gre pa tudi zanemariti naravnogeografskih značilnosti samega mesta, zlasti podnebnih značilnosti. Podnebje. Bangalore se nahaja v samem osrčju južnega dela Dekanske planote, natanč- neje povedano na karnataškem platoju, ki se rahlo nagiba proti vzhodu. Mesto se ponaša z zelo ugodno klimo štirih obdobij oziroma let- nih časov. Obdobje suše z jasnim vremenom traja od decembra do februarja. V tem obdob- ju so temperature najnižje (januarja je srednja minimalna temperatura okrog 14°C), pade pa tudi najmanj padavin. Sušnemu obdobju sledi poletno obdobje od marca do maja, ko se poja- vijo najvišje temperature, in sicer aprila (sred- nja maksimalna temperatura 33 °C), pade pa tudi že nekaj več padavin. Temu obdobju sle- di monsunsko obdobje (veter piha z jugozaho- da) od junija do septembra s prevladujočo nizko oblačnostjo in temperaturami, ki se gibljejo oko- li 1 8 °C ter minimalnimi dnevnimi temperatur- nimi amplitudami. Kljub temu, da je to deževno obdobje, pa pade največ padavin meseca okto- bra, ki pa že sodi v postmonsunsko obdobje oziroma obdobje umikajočega se monsuna, ki v času oktobra in novembra piha s severovz- hoda. V tem obdobju se pojavljata tudi jutranja rosa in megla, ki sta značilni tudi za obdobje suše. Ozračje tukaj ni ne vlažno in ne suho; najvišja relativna vlažnost je septembra (76%), najnižja pa januarja (63%). Mesto leži na nadmorski višini 949 m. Letno prejme 914 mm padavin, kar postaja ob naraščajoči potrebi po vodi za kmetijske, industrijske in gospodinjske namene vse večji problem. Je pa takšna klima, ki ne pozna ekstremov, nadvse ugodna za biva- nje človeka, tudi belega človeka. Ugodna klima in rdeča lateritna prst omo- gočata pašno živinorejo (drobnica in govedo) ter poljedelstvo (proso, sladkorni trs, betel, tobak, krompir, mango, papaja, grozdje, lube- nice, banane, kokosovi orehi). Kljub 914 mm padavin, ki omogočajo rast tropskega listopad- nega gozda, pa polja in nasade namakajo, in Slika 2: Siemens je eno izmed najpomembnejših softverskih podjetij, ki ima svoj sedež na Mahatma Gandfii Roadu (foto: Igor BartonJ. sicer iz vodnih zbiralnikov, saj tukaj ni na razpo- lago nobenih večjih tekočih ali stoječih voda. Park i . Mesta Bangalore pa se ni po naključ- ju prijelo tudi ime »Mesto vrtov«. Obiskovalca prevzamejo slikoviti drevoredi, ki aprila zac- vetijo v vsej svoji pisanosti, ter urejeni in nego- vani parki, za katere skrbi množica vrtnarjev. Najznamenitejši je vsekakor Lalbagh, ki ima za sabo že kar častitljivo zgodovino. V 1 8. stolet- ju ga je ustanovil Haidar Ali, njegov sin Tipu Sultan ga je razširi l s številnimi novimi rastlin- skimi vrstami, pripeljanimi iz Kabula, Mauritiu- sa, Perzije in Turčije. V njegovem času je bil park v lasti kraljeve družine in zaprt za javnost, proti koncu 1 8. stoletja, ko je park prešel v roke Britancev, so ga še dodatno razširi l i s sadnim drevjem, cvetočimi rastlinami, začimbami in celo z zelenjavo (zelje, cvetača, korenje, rabarbara, zelena, špinača, repa, redkev, zelena solata, sladkorna pesa). Z namenom, da bi čim bolje oskrbeli najobčutljivejše rastline, so zgradili rast- 11 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Skoraj ni je stvari, ki je ne bi bilo mogoče kupiti na indijski tržnici, tudi na City marketu ¡foto: Igor Bartonj. Slika 4: Razvoj je mestu in srečnim posameznikom prinesel nesluteno bogastvo, ki se kaže tudi v sami arhitekturi (foto: Igor Bartonj. 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Brezdomci so svoje zatočišče našli na nikogaršnji zemlji, kjer so si postavili nekakšne šotore, kjer živijo brez vodovoda, kanalizacije in elektrike (foto: Igor BartonJ. linjak, ki naj bi služil tudi kot razstavni prostor. Po vrnitvi parka v indijske roke je za dobo dvaj- setih let (1 836-1 856) nadzor nad parkom prev- zela Agro-hortikulturna zveza, nato pa je nadzor prevzela vlada. Park danes meri že okoli 100 hektarjev in ga vsakodnevno, še poseb- no ob koncih tedna ter ob praznikih obišče mno- žica ljudi. Park je tudi priljubljena točka za družinske piknike, za katerimi pa nemalokrat ostane tudi kup smeti. Ne tako priljubljen in tudi ne tako množič- no obiskan je Cubbon park, ki pa je prava oaza miru sredi prometnega kaosa. Zjutraj se v park podajo zlasti ljubitelji tišine, zelenja in jutranje- ga teka. Popoldne je park skorajda prazen, razen redkih sprehajalcev lahko srečaš le spe- če ljudi na klopeh in potepuške pse. Sicer pa je bil ta park ustanovljen v 19. stoletju, ustano- vil pa ga je kraljevi namestnik v Indiji, lord Cub- bon, po katerem je park tudi dobil ime. Tržnice. Zelene in pisane od cvetja ter sad- ja so tudi tržnice. Največja in tudi najcenejša je tržnica z imenom City market, kjer se že od zgodnjega jutra preriva množica prodajal- cev, kupcev ali pa le radovednežev. Se poseb- no pestre so vonjave, od sadno sladkih, ostrih vonjev začimb do vonjav po gnijoči zelenjavi, po krvi pravkar zaklanih kozličkov, jagenjčkov in piščancev ter po živalskih in človeških iztreb- kih. Nekoliko čistejša je tržnica Rüssel market v samem središču mesta, kjer že za 20 rupij dobiš velik ananas ali kilogram banan ali pa šopek petnajstih vrtnic (1 rupija = 5 tolarjev). K temu pa sodi obvezno barantanje ter stoka- nje trgovca o njegovi številni družini, ki jo mora prehraniti in o dragi šolnini, ki jo plačuje otro- kom. Dovolj vztrajni pa uspejo znižati ceno bla- ga za polovico ali pa še več. Razlika med bogatimi in revnimi je videt i nepremost l j iva . Indijski Silicon Val- ley ali Mesto vrtov ali Bangalore, kot piše na zemljevidu, pa ostaja ob skokoviti rasti in hitrem razvoju še vedno tipično indijsko mesto, kjer se po tudi najbolj prometnih cestah brez- 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Zapisan revščini (foto: Igor Barton). skrbno sprehajajo svete krave. In prav te kra- ve se prehranjujejo izključno z odpadki, žal pa niso edine. Kljub osupljivemu bogastvu, ki se kaže v razkošnih vilah in apartmajih, h katerim spadajo čistilke, vrtnarji, varnostniki in šoferji, pa te presune pogled na številne brezdomce, ki so svoje zatočišče našli v »šotorih« in bara- kah, postavljenih na nikogaršnji zemlji, brez vodovoda, kanalizacije in elektrike. Njihova kuhinja, kopalnica in pralnica, včasih pa tudi spalnica je velikokrat kar pločnik. Vladna pomoč in priložnostna dela velikokrat ne zadoščajo za preživetje, zato se ljudje, zlasti otroci in inva- lidi podajajo v beračenje, nemalokrat pa so v to prisiljeni in v ta namen tudi pohabljeni s stra- ni staršev in skrbnikov. Srečuješ jih povsod, na ulicah, na tržnicah, pa tudi v avtobusih. In nesmi- selno se je slepiti, da bo razvoj odpravil revš- čino in tudi beračenje. Razvoj bo le še v večji meri vplival na vse večji razkorak med boga- timi in tistimi, ki si bodo le s priberačenim denar- jem lahko kupili prgišče riža. /. Bangalore IT. The Official Website of the Department of Information Technology, Government of Karnataka. Medmrezje: http://www.bangaloreit.com/bangalo- re_parks.htm. 25. 10.2000. 2. Bangalore IT. The Official Website of the De- partment of Information Technology, Govern- ment of Karnataka, India. Medmrezje: http://www.bangaloreit.com/karnataka_it/ itindustry.htm. 25. 10.2000. 3. Bangalore IT. The Official Website of the De- partment of Information Technology, Govern- ment of Karnataka, India. Medmrezje: http://www. bangaloreit. com/Mah ithi. htm. 25. 10.2000. 4. Bangalorenet.com. Your Complete Inter- net City Guide. System Solutions (Bangalore) Pvt Ltd. Medmrezje: http://www. bangalorenet. com/culture/ info.htm. 25. 10. 2000. 5. India 2000. Research, Reference and Trai- ning Division. Publications Division. New Delhi, 2000. 6. India Handbook. Trade & Travel Hand- books. Trade & Travel Publications Ltd. Bath, 1995. 7. Oxford School Atlas. Oxford University Press. New Delhi, 2000. 8. Bangalorenet.com. Your Complete Internet City Guide. System Solutions (Bangalore) Pvt Ltd. Medmrezje: http://www. bangalorenet. com/horticulture/ history.htm. 25.10. 2000. 9. Bangalorenet.com. Your Complete Internet City Guide. System Solutions (Bangalore) Pvt Ltd. Medmrezje: http://www. bangalorenet. com/ horticulture/gardens, htm. 25. 10.2000. 10. Virtualbangalore.com. Multimedia Studio Limited. Medmrezje: http://www.virtualbangalore.com/ sightseeing/inBang.htm. 25. 10.2000. 14