Ml. Stalita. I IjiUJuf, i Mtoti 1. taiHi Hit 11. lito. .Slovenski Narod* valja po posti i za Avstro-Ogrsko: ca Nemčijo: Celo leto skupaj naprej pol leta „ H č trt leta „ . na mesec • ■ K 40— . 20-. 10-. 3-50 celo leto naprej . ... K 45 — za Ameriko in vse druge delete: celo leto naprej . ... K 50* — Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica sli znamka. Dpravnlčtvo (spodaj, dvorišče levo1. Knatlova nllea it. I, telefon it 83. iu sveder IsmmM uiilli U Inserati se računajo po porabljenem prastaru m sicer 1 mm visok, ter 54 mm Urok prostor:enkrat po 12 vta. dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte In zahvale (enak prostor) 20 vin. Piri večjih inserdfsh po dogovoru. Hsvl sarsealkl saj pošljejo sarsesiss red se »• mak asa! s t ~"sM Na saao pisiaeae aarečke brez psslatvs lesarja se ss sisreaje sJkakor ozirati. „Marodas tiskarna" telelsm it ti. celo leto naprej pol leU „ .Slovenski Narod" velja v Liaaltaal dostavljen na dom aH če se bodi ponj t .... K 36-— I četrt leta „ . . . . . 18*— I na mesec * 9.-3'- Posameina Številka valja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kasilova nlica AL S (v L nadstr. levo), telefon si. 34 BOSI Kako rešujejo jugoslovansko vprašanje. Kakor poročajo hrvatski listi, se vrše te dni na Dunaju važne avdijence. Sprejeta sta bila pri cesarju ogrski ministrski predsednik Wekerle ter hrvat-ski minister Unkeihausser in v sredo je bil poklican na Dunaj tudi hrvatski ban Mihalović. Nadaljna poročila, (katerih -zanesljivosti pa ni mogoče kontrolirati) pravijo, da se je vršil v zvezi s temi avdijencami kronski svet, v katerem so padle važne odločitve. O teh odločitvah vedo »Novosti« povedati, da se tičejo Dalmacije ter Bosne in Hercegovine. Baje izide v najkrajšem času cesarjev reskript, ki bo izrekel odcepitev Dalmacije od avstrijske države in združenje te dežele s hrvatsko kraljevino. Istočasno pa bo izrekel nekako novo aneksijo Bosne in Hercegovine in sicer v prilog Madžarom. Bosna in Hercegovina naj postaneta posebna »banovina« s podobno uredbo, kakršno ima Hrvatska in svojim lastnim banom. Glavni zakonodajni zbor za novo »banovino« pa naj bo madžarski parlament, v katerega bi pošiljal bosanski sabor 40 delegatov. Koliko je na vseh teh senzacionalnih vesteh resnice, se ne da točno do-ignati. Opozarjamo na naše informacije, fki smo jih v tem oziru priobčili že pred tedni. Danes smemo povedati, da so potekale te informacije iz jako verodostojnega vira. Eno je gotovo: Dunajski in budimpeštanski krogi iščejo rešitve jugoslovanskega vprašanja, ki bo odgovarjala nemškim in madžarskim interesom. Brezdvomno se jim zdi način, kakor je zgoraj označen, najprikladnej-'ši in brezdvomno je Seidlerjeva vlada za to pridobljena. To izvira že iz karakterističnega Ornigovega govora v avdijenci dne 24. maja. V tej avdiienci je, kakor znano, ptujski župan očitno poživljal krono na ustavolomstvo. Smel je reči cesarju, da naj z absolutističnimi akti uveljavi nemške »belange« in izrecno je poživljal cesarja, da naj odcepi od drŽave Galicijo In Dalmacijo, da bo potem prišel do veljave »stari, preizkušeni državi zvesti vpliv nemškega naroda«. Seidler ni le temu govoru molče asistiral, temveč ga je seveda izrecno odobraval, kajti take politične izjave se smejo podajati pred prestolom in povrh še obiavliati le, če jih je vlada v naprej odobrila. Vidimo torej, da so si dunajski faktori5 že konstruirali svoj načrt za razrešitev jugoslovanskega problema m sicer popolnoma v smislu vsenem-ško - madžarskega interesnega sporazuma. Po tem načrtu je treba doseči predvsem troje: prvič morajo biti Slovenci izolirani in izročeni nadaljni nadvladi nemštva, drugič je treba odporno silo jugoslovanskega elementa v Avstriji znatno zmanjšati (zato proč z Dalmacijo), tretjič je treba preprečiti, da bi Hrvatska postala premočna in preveč samozavestna napram Ogrski. Kakor Nemci ne pripuščajo združitve slovenskega ozemlja z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami, tako hočejo Madžari, da jim ostane Bosna »rezervirana« kot njihova kolonija* Slovenske dežele Nemcem, Bosno in Hercegovino Madžarom, to je bistvo jugoslovanskega problema za dunajske in peštanske državnike. Da bi smel naš narod, ki je predmet te državniške modrosti, reči pri tem svojo besedo, jim niti na misel ne pride. Taka »razrešitev« jugoslovanskega problema seveda nima nič opraviti z interesi našega naroda. Naš narod pri tem igra le v 1 o g o o b j e k t a, je državnikom takorekoč le kos blaga, ki ga režejo in strižejo, da bi sebi, oziroma Nemcem in Madžarom napravili iz njega kar najlepšo obleko. Ni treba nam pristavljati, da bo sprejel nas* celokupni narod te najnovejše odločitve z istimi občutki, kakor je sprejel Seidlerje-ve in vsenemške napovedi, kako nameravajo ravnati z nami Slovenci. Glasilo hrvatske vladne stranke »Hrvatska Riječ« pravi: »Taka rešitev bi seveda ne bila v skladu z rešitvijo, kakršno je treba z narodnega stališča imeti pred očmi in zahtevati.« V tej Jako zmerni obliki izraža »It R.« to, kar odgovarja ves narod na dunajske načrte: Ne damo se zdrobiti! Slovenski tabor v Družmirju. Šoštanj, 30. maja. Predpriprave za shod. Družmirje je lična vas tik mesta Šoštanj. Ljudstvo je želelo shod. Priprave za shod, da sprejme domačin svojega domačina na lepi slovenski zemlji, so bile naravnost velikanske. Že nekaj dni so pletla dekleta krasne vence, da z ozaljšanimi prostori in okinca-nimi domovi sprejmejo Jugoslovane v gostoljubni kraj. Možje in fantje so postavili tri velikanske mlaj1;, izmed katerih je bil mlaj na zborovališču 33 metrov visok. Slovenske trobojnice so plapolale z dreves, katera so videli potniki po celi dolini. Vse hiše so bile okin-čane z zastavami. Veselje je navdajalo stare in mlade, da se jim je posrečilo podati tako lepo lice slavnemu Družmirju. Prepovedan shod. Velika žalost se je polastila vseh, ko so zvedeli, da je vlada shod prepovedala. Poparjeni so bili vsi in nevoljni ter ugibali, kaj bode. Slovenjegrasko glavarstvo je v zadnjem trenutku prepovedalo shod, utemeljujoč to prepoved s trditvijo, da je »mir in red v nevarnosti«. Nemškutarji so kar besneli že ves teden in tekali v Slovenjgradec in v Gradec k namestniku CIarvju ter zahtevali, da morajo prepovedati shod. To se jim je posrečilo. Poslanec dr. tVerstovšek se je radi prepovedi pritožil in vložil ugovor v Gradec in na Dunaj. Seveda ni dobil do srede nobenega odgovora. Vsega ljudstva ni bilo mogoče več obvestiti o prepovedi, skrbeli pa so za to uradi. Oni so hitro naznanili prepoved v nemških listih, kateri so bili posneti v zadnjem trenutku še v »Slovenskem Narodu« in »Slovencu«. Povabljeni poslanci se vsled prepovedi shoda niso vsi pripeljali v Družmirje, pač pa je došel poslanec dr. Verstov-šek v svoj okraj, ker je bil prepričan, da se bodo zbrale velikanske množine ljudstva. In ni se varal. 2e v sredo popoldan je bil praznik v Družmirju. Domačini so dobili nov pogum, ko je prišel poslanec med nje. Pevci zaslužijo lavorjev venec. Okrog velikana mlaja se je zbrala vesela družba pevcev, krasnih deklet, nežnih gospodičen, vrlih fantov in veselih mož, roko v roki so se držale kmečka dekleta in mestne gospodične ter popevale kakor slavčki. Stari sivolasi možje so se rinili k pevcem, da bi lažje ubirali svoje glasove med izborno petje. Narodne himne in narodne pesmi so se vrstile druga za drugo. Za vsako pesmijo je zaoril iz tisoč grl gromoviti živio. Pevci so bil neutrudljivi. Ko so gostje odhajli na vlak, so jih spremljali pojoč na kolodvor. Povratek na dom. Od 2. do 7. ure so vstrajali ljudje na zborovališču. Le počasno so se poslavljali iz prikupljivega Družmirja. Spremili smo goste na kolodvor, slovenska pesem se je razlegala po mestu. Dohod na kolodvor je bil zabrajen. Postavile so se pevke ob progi in v srčno slovo zapele odhajajočim »Lepa naša domovina« _ Po odhodu vlaka so se domačini Soštanjčani in Družmirčani s poslancem dr. Vrstovše-kom zbrali v hotelu Avstrija. Za ll/» uro so smeli v mestu odpreti gostilne. Pesem za pesmijo je krožila znova. Dr. M a y e r je napil v izbranih besedah mladini, ki je naš up in naša nada. Tik pred 9. uro so zapustili vsi gostilniške prostore in se pripravili na odhod. Pred stanovanjem dr. Vrstovšeka so pevci zapeli še podoknico »Slovan na dan!«. Ljudje so se zbirali takoj zopet tukaj in mimo poslušali čudovito lepo ubrano petje. Dr. Vrstovšek je stopil na ulico, se še enkrat zahvalil za to polftvoval-no narodno delo na današnjem velepo-membnem dnevu in jih pozival, da ohranijo ta lepi shod v trajnem spominu. Red in mir. Ves popoldan se je vršil najlepši red. Razun razburjenja na raznih cestah, kjer so žandarji ustavljali ljudi, se nikjer ni kalil mir. Vse se je vršilo v najlepši složnosti in zadovoljnosti. Le zvečer je neka nemška šoštanjska frajla kazala pevkam od daleč dolge nosove in pokazala s tem svojo nemškutarsko kulturo. Oblastveni zastopniki in tujci so občudovali veliko navdušenje, ki ni bilo umetno, prišlo je iz srca. Bilo je pravo navdušenje brez pijače, brez vina, brez piva. dasiravno so se nam smilili marsikateri potniki, ki so prišli več ur hoda, pa niso dobili nikjer niti požirka okrep-čila. Tako se Je vršilo slavje obletnice majniške deklaracije v lepi vasi Družmirje. Družmirčani so ponosni na svoj kraj. Ta dan jim ostane zgodovinski dan. Valuta in državni dolg. * Politiki in finančniki na Dunaju in v Budimpešti so se začeli resno zanimati za valuto ter z vprašanji, ki so z njo v zvezi. Pred enim mesecem je finančni odsek ogrske magnat-ske zbornice ostro kritiziral promet bankovcev, navajal, da je nekaj čez 20 milj ar d bankovcev v prometu, da je komaj nekaj sto milijonov kron zlata v trezor j u avstro - ogrske banke ter zahteval, da se z vsemi sredstvi restringira bankovčni promet. Seveda o sredstvih, ali vsaj o uspešnih sredstvih se ni razpravljalo. Te dni zopet poročajo iz Budimpešte, da je zahteval finančni odsek magnatske zbornice z vso odločnostjo, da se skrči bankovčni promet. Državni poslanec Kraft navaja v svojem pismu na finančnega ministra Wimmerja, da je sedaj glasom poročil okroglo 22 mi-ljard kron v prometu ter prosi, da se tak položaj, ki je celemu gospodarstvu Škodljiv, čim preje odstrani. Gospodom iz Budimpešte In Dunaja moramo tudi mi pritrditi; mnogo preveč, trikrat Štirikrat, desetkrat več bankovcev je v prometu, kakor jih zahteva zdravo, solidno gospodarstvo. Pred vojno je bankovčni promet avstro - ogrske banke varira] med 2500 in 3000 milij. kron. istočasno je imela banka 1200—1500 milijonov kron zlata ali srebra v svojih zalogah, tako da so bili bankovci kriti z najmanj 50 odstot Danes pa ni mogoče govoriti o kovinskem kritju; tako minimalno le. V gospodarskem soglasju z ban-kovčnim prometom, ali bolje rečeno z notranjo vrednostjo našega denarja, stojita devizni in valutni kurz. Glasom uradnega poročila devizne centrale od 29. maja t. 1. stane švicarska deviza 170 K, to je za 100 frankov moramo plačati 170 K, pred vojno pa samo 95*3 K. Ta cena velja pa samo za one devize, katere posreduje avstro-ogrska banka; v privatnem prometu so dražje. Državni kurz se je tekom tega leta še precej zboljšal. Začetkom leta je bilo, treba plačati za 100 švicarskih frankov 200, 250 in še več kron. Potem je padel na približno 150 K, v zadnjih dveh tednih pa je zopet poskočil; danes notira že 170 K. Drugo važno vprašanje, s katerim se peča ogrska magnatska zbornica, je premoženjski davek. Pri seji dne 29. maja je bil magnat baron Ull-mann mnenja, da mora Avstro - Ogrska ob d ač i ti premoženje, izogne pa se previdno realiziranju takega obdače-nja, češ, da Ogrska mora počakati, dokler ne uvedeta tak davek Avstrija in Nemčija. Tudi finančni minister Po-povics je istega mnenja ter pristavlja, da je danes svota, ki bo potrebna, neznana; tudi o izvršilnih modalitetah ni še mogoče govoriti. Avstro - Ogrska ima sedaj okroglo 75 milijard državne«! ga dolga. Finančni minister pravi, da je premoženjski davek raditega neizogiben, ker drugače bi obresti vojnih posojil ovirale gospodarstvo. Vsi madžarski magnati so mnenja, da se ne smejo industrijska in finančna; podjetja preveč obremeniti z obrestmi za vojna posojila. Po svoji stari navadi zastopajo edinole ogrske interese!, ter interese visoke finance. Ako bi oni in dunajski finančni krogi odločevali, bi obremenili z državnimi dolgovi Široke mase in posebno dežele, Id niso madžarske ali nemške. Bremena« ki bi jih nam naložili, bi padla s tako vehe-menco na naše gospodarstvo, da bi cel narod obubožal, da bi morali delati noč in dan samo za davke. Ako je že sedaj 75 milijard državnega dolga, koliko ga bode ob koncu vojne? Nihče ne more tega povedati; na vsak način pa več kakor 75 milijard. Od teh 75 odpade na avstrijsko polovico okroglo 50 miljard; letne obresti bi znašale 2*8 milijard kron. Glasom finančnega poročila za leto 1913. se je plačalo za vse davke in državne pristojbine v celi Avstriji okroglo 1*6 milijard kron. Ako se ne bi izpremenila nobena druga postojanka, torej ako bi ostali drugi dohodki in izdatki taki, kakor pred vojno, bi morali zvišati vse davke in vse državne pristojbine na 250 odstotkov, torej jfli povečati za dva in pol krat. Upoštevati pa je treba, da se po vojni zmanjša povprečni dohodninski nivo prebivalstva, torej bo tudi podlaga, ki se bo obdači-la, manjša, vsled česar bodo v istem razmerju padli državni dohodki. Na drugi strani pa bodo izdatki večji. Ako se vojne škode prav nič ne upoštevajo, ako se ne bodo poravnale, se bodo postavke za pokojnino vdov in sirot ter za vzdržavanje vojnih invalidov tako povečale, da bo po vojni proračun povsem drugače izgledal, kakor dosedaj. Najmanj 400—500 milijonov se bode izdalo posredno ali neposredno, na ta račun. Ako se upoštevajo vsi ti momenti, se vidi, da bo treba zvišati dosedanje davke in državne pristojbine najmanj na 300 odstotkov. Ali bi vzdržala slovenska dežela tako ogromna bremena? Poglejmo si na primer hišnonajemninski davek. V velikih mestih je znašal že pred vojno 26 odstotkov najemnine, z občinskimi in deželnimi dokladami pa do 50 odstotkov ali pa še več. Po vojni pa naj bi se ta davek potrojil!! Državni davek bi znašal 75 odstotkov najemnine, za doklade pa bi ne zadostovalo ostalih 25 odstotkov. Hišni posestnik bi moral iz svojega še doložiti k najemnini! Pred vojno se je plačalo za 1 kg sladkorja 38 vinarjev užitninskega davka, po vojni pa 84 vin. Takrat je stal sladkor 84 vin. ali še celo 80 vin., po vojni pa bi bil že sam davek večji. V slovenskih pokrajinah (brez Primorja) se je plačalo pred vojno za vse davke ter državne pristojbine letno okroglo 60 milijonov kron. to je 50 kron na osebo. Po vojni pa bi morala plačati vsaka oseba 150 kron!! Od tega bi se uporabilo približno 25 K za upravne stroške, za šolo, sodnijo, verouk itd„ ostalih 125 K pa za obresti državnih dolgov tec za dru- J Sran 2. .SLOVENSKI N*ROD\ \uc i. junija 1918. 122 štev. te izdatke, ki nastanejo vsled vojne n. pr. za invalide itd. Torej ena po-Jvprečna delavska rodbina, ki obstoja iz 5 oseb, bo morala plačati vsako leto 750 kron državnih davkov in pristoj-jbin; vrhutega še deželne in občinske doklade. Tako breme bo moralo strmoglaviti naše gospodarstvo. Naši dohodki so bili že pred vojno tako nizki, 'da smo mogli kriti le najnujnejše človeške potrebe ter le nekaj malega prihraniti. Takrat so znašali povprečni dohodki vsake osebe 4S0 K letno. Od te vsote smo plačali državi 50 K, nekaj malega deželi in občini, tako da nam je ostalo za naše osebne potrebe približno 400 kron. Po vojni pa bi morali oddati od te svote še 100 K, tako da bi ostalo posamezniku povprečno le 300 kron na leto! S tem zneskom naj bi izhajal celo leto! Vsakdo lahko izprevidi, da je nemogoče. Prejšnji dohodek, 400 kron, je bil le malo čez eksistenčni minimum, in sedaj naj bi oddali ed eksistenčnega minimuma približno eno četrtino! Ako bi znašali povprečni dohodki vsake osebe recimo 800 K, bi se lahko odstopila ena četrtina in vsakemu bi ostalo še toliko, da bi primerno živel ter še nekaj prihranil. Pri nas pa bi bilo vsako zmanjšanje dohodkov opasno, ker mi imamo približno samo toliko, da krijemo svoje telesne potrebe. Narava ne pozna državnih obveznosti; telesu Jnoramo dati toliko in toliko živil, drugače nam odpove. Ako zahteva naše Belo, da mu damo letno za 380 K živil, Ifaktično pa mu jih moremo nuditi samo za 300 K, bo naša produktivna zmožnost progresivno padala. Obremenitev, ki nam da preti vsem :Vsled državnih dolgov, bi bila za naš narod katastrofalna. Kakor sem omenil, so bili naši dohodki že pred vojno jo malo nad eksistenčnim minimumom. ,'Ako bi se utesnil za eno Četrtino, b i jse naš narod v gospodarskem oziru deklasira!. Oni 'sloji, ki so do sedaj primerno izhajali ter si še celo prihranili pičle svote, — in takih slojev je bilo 70 odstotkov vsega prebivalstva — bi se degradirali ter postavili v nižjo vrsto, to je v vrsto, ki ne more ničesar prihraniti, ki ne more zadostiti niti najnujnejšim telesnim potrebam, ki strada in hira. O posledicah, ki jih bo imel državni dolg za naše gospodarstvo ter za naš narod, hočem pozneje obširneje pisati. Z itnlilonsKe fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 31. maja. (Kor. urad.) Bolno delovanje v pokrajini Tonale fee ie omejilo včeraj začasno na artiljerij-*ski ogenj. — Šef generalnega štaba. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 30. m a i a. Včerai navadni artilie-lijski boji v Judikariji. Lagarinski do-Hini, v Vallarsi in na asiaski visoki planoti. Defenzivna dela in sovražnikovo gibanje so nase baterije učinkovito obstreljevale. Preprečili smo poskus so-Ivražnega nenadnega napada pri Cimi pPalone v Judikariii. Pri Cortelazu ie pustila sovražna patrt^ja, proti kateri ae bil izvršen protinajul in ie bila zasledovana, nekaj vjetnikov v rokah na-eih mornarjev. Letalski boji na Adriji. Lugano. 30. maja. (Kor. urad.) oJrad šefa italijanskega admiralnega. .'štaba poroča: Dne 27. t. m. je poskusil ^sovražnik letalsko podjetje nad Otran-•tom, katero je naš odbijalni ogenj krep-;ko zavrnil. Vržene bombe niso napravile nikake škode. Popolnoma drug rezultat pa je imel isti dan neki angleški letalec nad Dračem. Prevrnil se je z [bombo zadeti torpedni čoln in se je potopil. Opazil se je tudi požar v bližini /avstro - ogrske letalske postaje. 26. t. ibl so bombardirala italijanska letala [učinkovito pristališča in hangarje v jDraču. Kljub močnemu odbija Inemu ,rognju in pomoči sovražnih lovskih le-'tal so se vsa vrnila. Korespondenčni 'urad poroča k temu s pristojne strani: *Pri napadu 2?c t. m. ni bil potopljen ni-ikak torpedni čoln. ki ie pripeljal s se-[boi sestreljeni aparat, marveč je bil samo lahko poškodovan vsled bombe, ki $e v bližini eksplodirala. Italijanski taapad 28. maja je obstajal v tem. da so •letala, predno so dosegla kopno zemljo, izvrgla nekaj bomb v morje, umevno, ne Via bi napravila kako škodo. ■ i Iz vojnega časnikarskega stana poročajo; Po večtedenskem delu je bila priprava v toliko gotova, da se je moglo podjetje izvršiti vsak dan. Počakati je bilo treba le ugodnega vremena. Slednjič je nastopilo tudi to in prišel je pravi .trenotek. Iz bivališča svojega poveljstva fee je peljal nadvojvoda Maks s pridelje-nim artiljerijskim poveljnikom in s svojim adjutantom kolikor mogoče daleč v pozicijo. Žarometi stikajo po temi. Zadnji del pota je treba iti peš. V ozkem za-Ivetju sedijo v dve nadstropji razdeljeni • oficirji, ki pojdejo danes na podjetje, okoli mize. Razpoloženje vlada pred podjetji kakoršno je težko opisati, ki je pa pri vsakem človeku enako in se v vsakem drugače izraža: velikanska napetost živcev in mrzlično pričakovanje. Nadvojvoda se vsede o ozek krog in od par pesmi, ki so jih zapeli, se zasuče jBOgovor, vedno zopet okoli tega, kar ima priti. Vsi gledajo na ure, kdaj nastopi čas odhoda. V skalni jami je postavljeno moštvo. Približno 50 mož neke visoke gorske stotnije, ki so se vsi oglasili prostovoljno, preizkušeni možje, po večini že večkrat odlikovani. Za vse je svečan moment, ko jim stotnljski poveljnik predstavi nadvojvodo, ki ginjen vsem želi srečno pot in poda roko vsakemu možu. Vojni kurat stopi pred nje in s kratkimi korenitimi besedami govori srce k srcem: Vojaki! Vi se bližate činom, tu ni več časa dosti govoriti. Rečem Vam samo to: Tam na oni strani stoji Italijan, stoji na tirolskih tleh, ta tla so sveta, na teh tleh nima ničesar iskati! Rečem Vam še to: V naši sredi biva brat Njegovega Veličanstva našega najmilostljivejšega cesarja. Temu ne smete storiti sramote. Na ravno tako priprost način jim podeli odvezo in ljudje odidejo drug za drugim po dolgi ozki poti do prihodnjega, na pol kritega zbirališča. Skalna jama ie prazna in razen nadvojvode in malega štaba je tukaj samo še en pozicijski poveljnik. Postavljen je telefon in žica se odvija z odhajajočo patruljo proti sovražniku. Ob aparatu čaka oficir prvega poročila. Drugi aparat ima zvezo z baterijami in vsemi postojankami, ki bi morale v slu-čuje sile poseči vmes. Iz mnogih načrtov in narisov pripravljalnega dela je nastal načrt, kateri vedno zopet osvetljuje žepna svetilka. Najmanj pol ure bo trajalo, predno bo prekoračen potok po improvizirani brvi in doseženo ono-stransko zbirališče, s katerega se raz-idejo patrulje. Počasi pohaja čas. Ne govori se skoraj nič, samo cigarete se zasvetijo od časa do časa v temnem prostoru. Molče koraka nadvojvoda gor in dol. Z enim svojih oiieirjev stopi pred jamo; temno ie zunaj. Nič se ne zgane v sovražni poziciji, kjer sodijo, da je medterčn nepremagljiv, in ne dvigajo se nikake svetilne rakete. Ob skalnih stenah drči vedno kamenje in pušča za seboj ognjene sledi, slične padanju zvezd. Treba počakati, da se postavi telefonska zveza. Vedno bolj počasi so tekle minute. Čas, ko bi moralo biti tukaj prvo poročilo, je že zdavno potekel in čakanje je vedno mučnejše. Naenkrat se zgane oficir pri telefonu, priSlo je seveda brez poklica poročilo, da je zbirališče doseženo. Pot vzdolž skalne stene se je vsled številnosti patrulje in vsled mokrih tal zavlekla in se je morala še nadalje zavleči, ker se je improvizirana brv zlomila in jo je bilo treba popraviti. Sedaj pa se patrulje razhajajo in treba znova čakati. Poročila pridejo preje od zunaj kakor po telefonu, kajti sedaj gre za to, ali bo sovražnik streljal in dal signal, da naj se pritegne v podjetje artiljerija. Nadvojvoda Maks stoji zunaj. Patrulje bi morele biti pri stražah, proti katerim prodirajo. Nič! Tu pride po telefonu poročilo, nadvojvoda je sprejme sam in izpremeni dispozicije. Tri patrulje so našle izpostavljene pozicije prazne in so se zbrale na teh. Dalje pred njimi se nahaja s terenom izolirani kos jarka, v pošte v more priti samo nenadni napad na to pozicijo. Te tri skupine se združijo v dve, jedna prodira frontalno, druga jih bo prijela za hrbtom, ko pride čez skalno steno. Novi ukaz je zunaj, notri pa vlada zopet napeto pričakovanje in poslušanje. Ali samo kratek čas, kajti tu pride v tonu, ki je glasnejši kakor bi bilo neobhodno potrebno, poročilo o vjetnikih. Namen je dosežen. Prihajajo poročila, odhajajo po telefonu ukazi in v kratkem so že tvkaj prvi možje visokogorske stotnije, ki so pripeljali s seboj* nekaj alpinov. Živahen krog se zvrsti okoli nadvojvode in vsak posamezno in vsi hkratu hočejo pripovedovati, kako je bilo. Nekoliko oplašeni stojijo tukaj vjetniki in še bolj so oplašeni, ko zvedo, da je pred njimi Arciduca in fratello deli' Imperatore. Patrulja, ki jih je imela napasti za hrbtom, je hitrejše dosegla svoj cilj, kakor je to celo mogla pričakovati frontalna skupina. Njihov poveljnik je stal z dvema podčastnikoma nenadoma za neko italijansko stražo. Naenkrat ie padel za nogo nekega moža kamen in straža je prijela za orožje. Istočasno ga je pa-tru^ski poveljnik prijel- za grlo, in patrulja je skočila v jarek min in ni pustila posadki več časa, da bi se osvestila. Iz vrat nekega zavetišča je prišla luč in s kopitom svoje puške je preprečil oficir pritegnitev rezerv. Par mož je stalo v ozadju zavetišča z visoko dvignjenimi rokami in te ljudi so pripeljali. Ukazano je bilo, da se imajo vrniti kolikor mogoče hitro, kajti ako bi sovražnik zapazil svoj poraz, predno pasirajo prostor njegovega zapornega ognja, bi utegnila biti vrnitev katastrofalna. Ali posrečilo se je in vsi so se vrnli nepoškodovani, samo jeden je bil lahko obstreljen na roki. Dolgo časa je trajalo gibanje okoli nadvojvode. Ni bilo več poročil, ljudje so pripovedovali cesarjevemu bratu kakor lastnemu bratu in cesarjev brat je poslušal in izpraševal, dokler ni napočila zora. (Oesterr. ungar. Kriegskorre-spondenz.) Nemci zopet na Mami. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolln, 31. maja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestol onaslednikaRup-r e h t a. Menjaločl se močni boji. Manjši imanterijski spopadL — Skupina nemškega prestolonasled-n i k a. Za sovražnikom, ki se je umikal od fronte ob Aiiletti južno od OIse, smo izvršili sunek preko Oise in Ailiette ter dospeli do črte Bretigny-St. Paul-Tro-sly-Lolre. Severno od Atene smo vrgli v neprestanem boju sovražnika preko Bieuxy]a in Chavignyia nazaj. Južno od Soissonsa je poslal Francoz konjenico in pehoto v silen protinapad. Naš ogenj ga je uničujoče prijel ter smo ga porazili. Prekoračil? smo cesto Solssons-Har-tenncs. Francoske divizije, ki so bile poslane v smeri na Fere en Tardenois z jugozapada preko Marne in z jugovzhoda, vkljub obupnim protinapadom niso mogle nikjer obstati proti naši prodira-jočim armadnim zborom. Prebili smo zadaj ležeče pozicije sovražnika pri Arcvju in Rozoy le Grandu. Južno od Fere en Tardenois smo dospeli do Marne. Višine pri Chanipaoisy*u. Ste. Gemme in Romignyiu so v naši posesti. Na južnem bregu Vesle zapadno od Reimsa smo zavzeli GermJgny Gueux in Thillois. Število vjetih in plena neprestano narašča. Vjeli smo dosedaj nad 45.000 mož in vplenili mnogo nad 400 topov In tisoče strojnih pušk. — v. L. NEMŠKO VEČERNO POROČILO, Berolin, 31. maja. (Kor. urad.) Na fronto od Noyona do zapadno od Reimsa naš napad dobro napreduje. Dunaj. 31. maja. Nemški napad pripravlja prebitje francoske fronte do črte Noyon - Čhateau Thirrv - Challons sur Marne. Zdi se. da se Francozom in Angležem ne bo posrečilo ustaviti nemškega prodiranja predno Nemci ne bodo dospeli do te črte. Odsek Novon-Soissons Francozi že zapuščajo. Ce se pa posreči ustaviti Nemce zapadno od Ferre en Tardenois, morajo opustiti tudi trikot Novon - Soissons - Compieg-ne ter se morajo umakniti na črto Com-piegne - Villers Coterets - Chateau. Thirry. Nemci so namerili na tej točki svoj sunek naravnost proti zapadu ter ogrožajo francoskim četam v kotu med Aisno povratek. Južno krilo te nemške skupine prodira proti severu na Villers - Coterets. Druga velika nemška skupina je namerila svoj sunek ter dospela do odseka Marne med Chateau Thirrv in Dormansom. Tu so^ izvršili Angleži in Francozi silne protinapade. Tretja skupina napada proti jugovzhodu. Reims je smatrati za izgubljen. Kakor na zapadnem in vzhodnem delu bojišča bodo morali Francozi v kratkem tudi vzhodno od Reimsa v Champagni umakniti svoje črte. Francosko - angleška fronta med Soissonom in Reinv som je prerezana. Samo zadnji ostanki braniteljev so se umaknili proti Marni. Večina poraženih divizij je šla v zapadni oziroma vzhodni smeri nazaj. Katastrofa, ki je zadela Angleže in Francoze je večja, kakor se je dalo pričakovati. Kakor hitro pa bodo Nemci dospeli do Marne je jasno, da se bo prodiranje vršilo bolj počasi. Na drugi strani pa ie pričakovati v sosednih odsekih novih nemških uspehov. Zlasti pomembno je prodiranje v prostoru pri Compiegnu, kjer umikanje Francozov ne more ostati brez vpliva na položaj pri Montdidieru. Berolin, 30. maja. (Kor. urad.) Na mnogih točkah se Francozi žilavo upirajo. Na onih točkah so krvave sovražnikove izgube posebno težke. Na Flan-drskem je sovražnik s svojo artiljerijo živahno streljal v odseku pri Kemmelu. Na mnogih točkah fronte smo krvavo zavrnili sunke sovražnih patrulj. Tudi na fronti pri Montdidieru se je sovražno artiljerijsko strelianie stopnjevalo zlasti v okolici Cantignvja. Berolin. 30. maja (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Četrti dan nove velike bitke se je bojna fronta razširila že na več kakor 80 km. Kjer je fronta najglobeja, so prodrli nemški oddelki 52 km daleč. Nemške čete so zav; 1 3000 kra3 deloma zelo rodovitnih 1. Zasedene so strategično važne točk- i važne železniške zveze so za sovrr. ka nerabne. Novi dogodki na zapadu o močno približali nemško vodstvo njegovemu cilju razbiti sovražno bojno fronto in sovražna bojna sredstva. Poleg 45.000 vjetih so imeli Francozi in Angleži velike izgube na mrtvih in ranjenih .Zlasti rezerve so imele pri svojih brezuspešnih protinapadih silno krvave žrtve. Niti približno se dosedaj še ne da ceniti vrednost vojnega materijala, ki ga je pustil sovražnik na celi fronti. Neprestano se zvišuje plen, ki dokazuje po svoji velikosti, da ne gre za pravilen in metodičen umik. Berolin. 31. maia. (Kot. urad.) O uspehih tretjega boinesra dneva se še poroča: Južno od La Ville au Bois smo vplenili 33 poljskih topov, od katerih je bilo 8 poškodovanih. Severno od Brieula sur Vesle smo vplenili dva nepoškodovana velika topa z lokomotivama. V dolini Aisne so pustili Francozi številne težke'in lahke topove. Pri Pi-nonu so vplenili Nemci popolnoma nepoškodovano francosko 14 5 cm baterijo z municijo in avtomobili. Zapadno od Reimsa je padlo v nemške roke več vlakov z lokomotivami in topovi. Na letališču pri MagneujLu, katero so Angleži z vso naglico zapustili, leži v 13 dobro ohranjenih hangarjih 20 popolnoma nepoškodovanih aparatov najnovejšega tipa. Tu smo vplenili tudi velikanske množine potrebščin za avtomobile. Vidi se, da so bili Francozi popolnoma pre-seneteni. Berolin. 31. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča o izgubah 21. angleške divizije: 61 brigada je izgubila na vjetih 33%. Krvavih .izgub je imela 30%, 62 brigada te divizijo je izgubila vjetih ^5%, ranjenih in mrtvih 35 %. 110 brigada je imela vjetih 60%, krvavih izgub 26% Da o jači jo 62 brigado so morali poslati pri CormM-iiu v boj 7 brigado. Pionirji "_a> divizije, ki so prišli v boi kot ojačenje 64 brigade, so imeli 40% izgub na vjetih, mrtvih in ranjenih pri llernonvillu. Berolin. 31. maia. Z vojaške strani se poroča, da ie Reims obkoljen, kakor v kleščah in da se ne more več držati. General Foch bo najbrže vrgel tja velike rezerve, da kolikor toliko popravi položai. Rotterdam. 31. maja Francozi so zapustili Reims. Pariz. 30. maja. (Kor. urad.) General Piere de Vallieres je v torek pu'.i I pri Reimsu. Ženeva. 31. maja. >MatinPetit Parisien« piše, da se je v sedanjem trenutku največ bati, da bi mogel dospeti sovražnik do Chateau Thirrv in do železniške proge Pariz - Chalons. >Homme Librec brani vrhovno poveljništvo ^ ter pravi, ^ da vrhovno poveljništvo ni moglo istočasno braniti morja in Pariza. Ženeva. 31. maja. >Matin< poroča s fronte: Compiegne leži pod ognjem nemških topov. Vojaški kritik >Matina< piše v sredo: Soissons in Compiegne moramo pod vsakim pogojem držati, ker'te dve križišči edini branita še predpolje Pariza. Razpoloženje na Francoskem. Berolin. 31. maja. Nemški listi poročajo: Veliko presenetenje in strah, ki sta zavladala v Parizu, se kaže v notranje političnih dogodkih. Pod vtiskom strašne nevarnosti ie baje izjavil Cle-menceau. da bo razpustil parlament in da bo zahteval moč diktatorja. >Figaro< in listi desnice pozdravljajo to idejo z zadovoljstvom dočim zahtevajo socijalisti sklicanje narodne skupščine. Ženeva. 31. maja. Manjšina v francoski zbornici je s 174 glasovi zahtevala takojšnji odgovor na interpelacijo glede vojnega položaja. Večina je s 343 glasovi dosegla, da se je odgovor odgodil do torka. Zbornični predsednik Deschanel je zapustil svoj predsedniški sedež ter opominjal parlament, da naj v resnem trenutku pozabi na vse spore in misli samo na bodočnost Francoske. Prišlo je kliub temu do hudih sporov. V imenu socijalistov je Cachin zahteval, da naj vlada odgovarja na vprašanja po vojaškem in splošnem položaju. Po vsej deželi se vrše aretacije socijalistov. V Parizu ie bilo aretiranih več vodilnih mož. Socijalisti in delavsko zveze so protestirali proti temu. Vsi listi smatrajo položai za zelo resen. Rotterdam. 31. maja. V francoski zbornici je bil stavljen predlog, da naj se vse Šole odstranijo iz Pariza. Armade Amerikance v. Lugano. 31. maja. Neki ofiedjozni pariški komunike skuša baje delati Amerikance odgovorne za uspeh nemškega napada Komunike pravi, da so dale amerikanske čete prvi dokaz svoje hrabrosti, da pa je bilo nemogoče številno premočnega sovražnika zadržati predno niso dospsle francoske rezerve. Bern 31. maja. >Agence Havas« priobčuje razgovor s Tardieuom o številnosti ameriške armade na Francoskem. Tardieu je izjavil, da bo L junija na Francoskem ameriška armada štela 2 milijonov mož. Pred sredo poletja bo zbranih tam ameriških čet okrog 4 mi-mijone. Pred koncem leta pa bo na Francoskem 6 milijonov* Amerikancev. Vojnega materijala bo dospelo do tedaj na Francosko iz Amerike več kot S milijone ton. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 29. maja pop. Ponoči se je ojačil nemški sunek, ki so ga vedno na novo prihajajoče divizijo vzdržale v teku, zlasti na obeh krilih v smeri na Soissons in Reims. Na levem krilu so se umaknile francoske čete v neprestanih bojih korak za korakom do roba gozda vzhodno od Soissonsa, kjer traja bitka z vso ljutostjo. Na desnem krilu so se umaknile francosko-angleške čete po močni obrambi masiva pri St. Thierrvju južno in jugovzhodno od teh višin. One stoje sedaj med Veslo in kanalom Aisne. Drugi boji so se odigrali z menjajočim se uspehom na južnem bregu Vesle, kjer naše čete z občudovanja vredno hrabrostjo branijo višine. Zapadno od Montdidiera so zlomili Amerikanci zaporedoma dva nemška napada naperjena proti Cantignyju. Artiljerijski boj je na obeh bregovih Mose v \V6wru in na lotarinški fronti v odseku Embermenll živahen. Celo vrsto nemških nenadnih napadov severno od Besonvauxa, v okolici Badonvillersa in v pokrajini ob kanalu med Rono in Renom se je ponesrečilo v francoskem ognju. 29. maja zvečer. Bitka je dobila posebno veliko silo na našem levem krilu. V okolici Soissonsa so nase čete po ljutem odporu in po pouličnih bojih, ki so več ur zadržali prizadevanja sovražnika, zapustile mesto ter drže zasedene še zapadne izhode iz mesta. Na jugu in vzhodu od Sois- i čakajte, ^fei dokler podpišejo Vaši prijatelji. Ako ste odločeni, podpišite takoj voino 05 sonsa se le odigrala bitka na visokih planotah, katerim tvorijo meje kraji Bellou, Septmonts, Ambrief in Chacrise, dočim smo pod pritiskom sovražnika v okolici Lou-pegna na severu od Fere en Tardenois* izgubili tal. Bolj proti vzhodu se le posrečilo francosko - angleškim četam držati svoje pozicije ob črti Brouillett - Savignv - Til-lois. Na desnem krilu smo umaknili Čete, ki kriiejo Reims za kanal Aisne severozapad-no od mesta. 30. m a j a p o p o'l d n e. Bitka se nadaljuje ter ni bila prekinjena niti ponoči. Francoske čete se mogočno drže na zapadnem robu Soissonsa, odkoder sovražnik kljub opetovanim poskusom ni mogel prodreti. Bolj proti jugu se vrše ob cesti Soissons - Narionnes ljuti boji, enako tudi na fronti Ferre en Tardenois - Vesilly, kjer se francoske čete z neutrudno trdovrat-nostjo upirajo nemškemu prodiranju. Na desnem krilu so zlomili francoski in angleški oddelki na fronti Broullet, Thillois in severno od Reimsa vse napade nemške garde na njih pozicije. 30. maja zvečer. Bitka je trajala ves dan ž ertako silo na celi fronti. Naše skupine, ki So se ustalile na zapadnih izhodih iz Soissonsa, preprečujejo na tej strani v^ako sovražno prodiranje. Na jugu je levi breg Oise trdno v naših rokah. V središču se sila boja ni zmanjšala. Nemci so zavzeli Ferre en Tardenois in Vesillv ter napenjajo vse sile v smeri Ville en Tardenois. Na desnem krilu in severo - zapadno od Reimsa smo držali svoje pozicije. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 29. maja zjutraj. Zadnjo noč smo IzvrSili uspešno podvzetje Jugovzhodno od Arrasa. Vjeli smo več sovražnikov ter vplenili eno strojno puško. Ponoči smo zapadno od Mervilla vjeli nekaj sovražnikov. Podvzetje. katero je sovražnik poskusil pri Gi-venchyju. Lensu ln La Basseeju smo preprečili. Encko smo zavrnili po kratkem boju sovražni napad na neko našo postojanko južno od kanala Ypres - Comines. Sovražna artiljerija je delovala severno od Alberta v bližini Ailiette vzhodno od Robecqua in severozapadno od Mervilla. Krajevno je bila noč bolj delavna tudi vzhodno od Arrasa in južno od Lensa. 29. maja zvečer. Ponoči smo pregnali sovražni štrafunskl oddelek pri Be-aumontu - Hammelu. Krajevni sovražni napad severno od Kemmela je bil od Francozov popolnoma zavrnjen. SIcer z angleške fronte ničesar poročati. ■ Razne vojne vesti. TURSKO URADNO POROČILO. 30. maj a. Po močni artiljerijski pripravi so napadli včeraj zvečer angleški bataljoni črto naših prednjih straž med obalo in zapadno od železnice Jaffa-Tulkerm. Opetovani navali so se krvavo zlomili pred našimi pozicijami. V hitrem protisunku smo pregnali sovražnika z višin, katerih se je bil mogel začasno polastiti. Črte naših prednjih straž so ostale trdno v naših rokah. Angleži t Kavka/ijl. Kijev, 30. maja. Iz Bakuja poročale-, da je dospelo pred tremi tedni mnogo angleških čet v avtomobilih iz Mezopotamijo v Kavkazijo. Močni angleški oddelek sp J njih čet je skušal doseči zvezo s četami I Kornilova. Angleži so zasedli polotok Ab-šeron in Baku. Angleži prodirajo v smeri na Tiflis, Aleksandropol, Sarikamiš, .Cars ln Erzerum. To gibanje je naperjeno samo Turkom. Vprašanje japonske Intervencije t Sibiriji. Haag, 29. maja. (Koresp. urad.) Iz Tokija poročajo: Odločitev o vprašanju Japonske intervencije v Sibiriji bo padla na konferenci v Washingtonu. Ko bo ta kom ferenca končana, se bo premaknilo težišče položaja zopet na Japonsko. V splošnem so naziranja glede Japonske zelo napačna. Zavezniki niso pozvali Japonske, da naj štor! v Sibiriji kak važen korak, ker sami ne morejo o tem odločaH, ali Je Intervencija umestna ali ne. Japonska Je sicer pripravljena, udeležiti se ekspedicije v Sibirijo, pri kateri bi bili Japonci v veliki večlnf. Intervencija sama pa na Japonskem nikakor n posebno priliubljena. Z Izjemo nekaj profesorjev ne želi nikdo nemške zmage, dasl-ravno Je morala, civilizacija In splošno na-zlranle nemškega Izvora. Na Japonskem Izredno občudujejo nemške vojaške uspehe. Noben Japonec ne more nvldevatl, da Je Anglija močne'ša, kakor fe bila kedaj. Resnično praktični Japonec rač-ma le z dejstv* In ne z besedami. Skoro štiri leta nI bllr» slišati nič o angleških dejanjih, pač pa s o angleških argumentih. Bern, 30. maja. »Shanghai Gaze-nišo. da Ima tajna pogodba med Japon«'. in Kitajsko to - le vsebino: Japonska nanovo organizira kitajsko policijo. Japonska prevzame vodstvo vseh kitajskih arzenalov in ladjedelnic. Japonska dobi pravico kopati povsod na Kitajskem železo In premog. Japonska dobi vse zahtevane nrivile-gije na zunanjem In notranjem Mongolskem in v Mandžuriji. Končno so postavljene dolnčbe, ki postavljajo finance in vzgojo na Kitaislrem pod iaoonskl vpliv. Jaoon-ska le tudi dosegla, da Je Kitajska razgla-sfl&l pogodbo tako. da Je videti kakor bi bila naperjena prorl Nemčiji. Angleškemu svetu na obeh straneh Atlantskega očara naj bi se vzbudilo domnevanje, kakor di ie ta konvenclia kklenjena samo za čas sedanje voine. Japonska Je dosegla mnogo vrč,\ kakor le zahtevata leta 1916. v svojem ultimatumu od Kitajske. = Shod na Vrhniki se vrši v nedeljo dne 2. junija popoldne. == Ob obletnici deklaradle se !e izjavila za ujedinjenje jugoslovanskega naroda obmejna občina L i v e k na Goriškem. — Narodnemu plebiscitu za državo S. H. S. so se pridružili tudi možje, mladeniči, žene in dekleta občin Sela in Batuj na Primorskem. on Spodnjcštajerska poslovalnica slovenskih poslancev in slovenske Kmečke zveze za Spodnji Štajer je otvorila svojo stalno pisarno v Mariboru, Koro-Ska cesta št. 5, I. nadstropje (tiskarna sv. Cirila), na desno. Poslovalnica bode šla slovenskim ljudem na roko z nasvet' v vseh možnih gospodarskih, narodni!] in političnih vprašanjih. Dajala bode nadalje nasvete v vprašanjih dopustov itAm sestav.Uaja to^adcLViic ws>*jA& te fife 996861 122. „SLOVENSKI NAROD" dne 1. junija 1918. Stran 7. Češko gosfe perle. 1 kg belega puljenega I. vrsta K 24.— 1 » » » II. > K 16 50 1 » sivega » .....K 7.— 1 » belega nepuljenega I. vrsta K 10.— 1 » » » U i K 650 Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več. I, HALDS5, Praga Smlcnov, "VI Hlnskeho tf. t. 2o77 moini izurjen v vseh manipulacijah, dobi stalno in dobro stnžbo pri fotografu: Ani. Jerklču v Trsta ali v Gorici. Ponudbe z natančno označbo zmotnosti itd. na Ant. Jerlcfc, Trst, Via delle Poste 10. 2504 li v II. nadstr. (4 sobe s prit.) se zamenja proti stanovanju z o—4 sobami (event. tudi 2 sobami) in pritikiin. v parterju. Ponudbe naj se vpoStjejo upiavništvu ^Slovenskega Naroda" pod „?arter-staacvanie 2594". S 3»£* S3T v' . kraste, srbečico, grinta ln druge kožne bolezni odpravi hitro Ss sigurno Faratol, domače mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 3.50, dvoinati K 6.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, Skatljica K 2 50. Oboje se dobi proti vposiatvi zneska v lekarnarja ftS. Ele^n Paratol tvornici v SirdSra-sešti, VIE-24. Roasa ulca 21. 8SF T^rdka OraSem in Jančar v y i&b!!3g«i, Breg še* S, se priporoča slavnemu občinstvu za stavbna in pohištvena pleskarska dela. 2516 Delo se *-■•./.-■''.; r Se s dobrim pravim SaSa^om. MESEČNA PREVEZA zdravniško eriporočena Varuje pred prehiaje-njem, dobro vsesava, pije, komodna in rrak-tična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komplet, na gamitura K 12'—- i 18- -, na leta trpežna K 24'— 30, najfinejša pa K 36,— ln E 42' — Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni anarat 40'—, 45*— H. Po-šiljatev diskretna. — Hi^ijen. blaga trgovina Si. Potoky 5 ena j, VI, St»eqer»»7as39 IS. 1199 j f©M fir oMlnl milni s rreddrobilnikom, z regulacijo za fino cslotia in sjroao drobljenje vsakega sadeža z izmenljivimi specialno trje-nimi stanovitnimi mlevnimi p!o5čami, prekaaafo vsa druge itdelke. Za vsak mUn se jamči. flodel I z zamašnjakom poprijemal-cem, lijem in ročico, zmelje na uro okoli 25 kg K 100.— Model IX s polžem (namesto poprije-malca) liiem in ročico, zmelje na uro okoli 20 kg E 120.— ko del lil z ročnim zamašnjakom brez "polža, zmelje na uro okoli 15 kg E 05.-Poštnine prosto ako se pošlje denar naprej (pri povzetju se zaračuna poštnina) pošilja generalno zastopstvo Exporthaus Tirrtnsr, Dunaj IIL, Nealžn3£a3se 23 S. r. Ant. Breeelj, primari] javne bolnice U. B. v Gorici biva in sprejema zopet v Gorici, ulica Barzel-lini 6 (začetek Korza) od 10 do 12. -633 IIIIUlMlllllhU ii i CEšs3n?3ies$&r ynd Dreher) za našo viivalnico železa in tvornico polj. strojev. — Prehranbene razmere v mestu ugodne. — Samci dobe celo oskrbo v lastni tovarniški kuhinji za K 4.» dnevno. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na 2541 SMEV, tvornica sSroSe^a, Belovar (Hrvaško). Pri vseh vlogah je navesti nastopno opiavilno številko. Opravilna Številka A I 1514/1 h 2S III UIII y'jasi Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji dedičev Franca Sugcrja lz Sp. Člahe št. 136 na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine in premičnine in sicer: a) premičnine, obstoječe iz raznega pohištva, ene zlate ure z verižico v skupni vrednosti 370 K, b) nepremičnine vi. štev. 322 k. o. Spodnja Šiška, t. j. hlsa SS. 138 v Spodnji Siskl (tovarna za stavbeno in pohištveno mizarstvo) z delavnico in dvoriščem ter gospodarskim poslopjem z vsemi tovarniškimi stroji in priti-klinami vred, ter travnik pare. ste?. 1712, za katero se je ustanovila Izklicna cena v znesku 100.000 K. Dražba se bo vršila dne 23. jnnSfa 1928 ob 9. nri dopoldne na llcn mesta v Spodnji Šiški št. 136. Ponudbe pod izklicno ceno se ne spiejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno Dražbene poejoje je mogoče v pogledati pri c. 3sr. notarju Antoiro Sniletu ▼ Ljubljani« 2640 je otveršia t Vidma (Udfne z v&fsiMinl predmeti ln na drobno in debelo. — Sagaia izbira, so-Tčne cene in foćn& **Qs£režba» «• tnal ■■■Ml r Razpošiljam v večjih in manjših množinah v različnih barvah po povzetju aH proti predplačilu s slovenskim navodilom v zavojčkih za V* kg in Vs kg blaga pobarvati in sicer se rabi 4 zavojčke za 1 žensko oll 7 zavoj, za 1 raoslig obleko. I. vrste za V< kg od 50 do 100 zavojčkov po 1 krono, II. „ n 'A „ „ 50 „ 100 „ „ 80 vinar., III. „ „ V« m h 50 „ 100 „ „70 Zavo'ćek z 1 l bgi 7 zavojčkov za 1 ionsko ali 10 znvoj. za 1 zneško obleko. I. vrste za V* kg od 50 do 100 zavojčkov po 60 vinar, n. „ „ 7s „ „ 50 „ 100 „ „ 40 Trgovcem ptimaren porast. Kupujem tudi iazna noljska in vrtaš ssmena. ter vseh vrst gozdna zelišča kakor rrraiinove. roiixtfovG| :ji5Ci!^ve pev:o. tršllkovo Inbie, lipovo cvo'c nraJfcovo iti s!adke koro-nizie, !:irc:lnOTo ali knsnnovo seme i t. d. 2t?P9 Vsak nabiralec naj zahteva od mene cenik otl vseh zelišč. Trgovcem priporočam nn$?ioli5e renno sema letošnjega leta. lMllUmMt9 Mrlja, Erasafsko 9B. mmmmmmmmmmm mm^mmmmmm^ ■T 25. šolsko leto. ~mm Dunajski stororononi. najodlUfneiil specialni dekliški penzlonat e. Fre^lerja nasieanSca 252t SploSna izomika, nadaljevalni tečaji, licej, glasbena, jezikovna šola, pouk v obdelovar.iu vrta. Izvrstna prehrana. Internat. JUSj Polinternat. OW Eksternat. _ Počitni£ki dom graščina „Rimski vretoo", Koroško. ■mT* Dunaj i., kolonrratring št. O (na uglu Schwarzenberapf otz).~TE3I Govorilne ure od 11-1 in od 2-5. si Telefon 8250. tt Prospekti. Prodala sa na dr&l&no m »a debelo i eikerSia« s©sll^? ?agns mm- 2:03 Ml stvari. i m m & Krte!, Mestni ta tt. UaMlni. St. ad 7740 ex 1916 CEPLJiNJE PPOTI ICOZa Meseca junija 1918 se bode vršilo v Mestnem domu vsak četrtek popoldne ob 3. url javna brezplačno ce^lfenje proti kozam. Za Spodnfo Šiško v torek, 4 |nnlla v ljudski Soli, Gasilska ul. 242. Za Vadmat v ponedeljek, 3. junija v mestni jubilejni ubožnici. Za Barje v sredo, 5. fnnlla v barjanski Soli. Vsakokrat ob 3. url popoldne. Poživljajo se resno vsi starši, koiih otroci £e niso cepljeni, da prinesejo te k cepljenju in k pregladn cepljencev, ki se vrši teden kasnefe na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu se izroče tudi spričevala o cepljenju, ki so pri sprejemu otrok v ljudsko š"Io potrebna. Z ozirom na nevarnost, ki preti v sedanjem času glede nastopa koza, opozarja podpisani mestni magistrat, da je cepljenje proti kozam najuspešnejše sredstvo zavarovanja proti tej bolezni, ter nujno poživlja vse one, k! Še morda niso bili nikoli cepljeni in vse tiste, pri katerih je že preteklo več let po zadnjem cepljenju, da se sedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam. dne 10. miifa 1918. 257i Kr. ziii! Be%0mm cd 1. raafa do 30. se^teai&ra. IMFlIf^ ACl IF revmatlčse ln draga bolesti slilepov U^Uin/lLiUi: in mišičia, proUn, senrslgije zlasti ischtas in ženske bolesni. TDF^Ff l^flPFI I 1« kopeli z oglflkovo kisell-^S^COtLlIi: rVUrCLl no.nnssža in elektroterapija RADIOAKTIVITETA £ŽS Iora«ŽL,,,eri tn"B" TEMPERATURA VODE 59° C. *» UGODNO BLAGO PODNEBJE. ŽELEZNIŠKA POSTAJA EfRK; zGjav9 i&vna lekarna. KPi^MA ŠFTAI }ŠFA koncerti, tombole, glasba. IVRAJ^/l 1 Radi navala gostov, |e po- trebno j uli f a in avgnsta sobe naročiti naprej. Prospekte ist navodila dafe brezplačno: ittiitelistra !?r. ^^oSisliOD ileHilišta. j hrane — kruh! Mouost! KpiKakovflng novost! brez vsak^ kart S ~VK Moka (mela) znamka „MEHLATA" j*e za pridodatek k vsem vrstam pekarij, poticam, cvrtju, tortam itd., pa tudi neprecenljivo za juhe in navadni kruh, ker potem lepo izgledajo, narastejo in imajo ćudoredno izdatnost ter hranljivost. — Zdravniško priporočeno sredstvo proti slabokrvnosti, slabin živcem, nervoz-nosti in drugim različnim boleznim. Dobi se v kartonih s 24 zavitki a 50 gr. za K 72.— proti povzetju ali predplačilu pri Commission „R3ehlata" SteyrergasM II. St©ck. Tudi barce za prebarvanje vseh vrst oblačil so v zalogi po zelo ugodni ceni. — Dobavljam tudi ssikSĐec (cFJ*.*n) pravi laneni, črni in beli. — gf^" l?0£lsnfe se v vseh Jezikih. TRS ::;£!tctV?.-'. so povsod prilcžena. 2637 SI N ID s KUHARICA:: zanesljiva, z večletnimi dobrimi izpričevali. iSče primerne službe v kaki prometni gostilni ali hotelu. Sprejme tudi službo samostojne gospodinje. — Pismene ponudbe pod it. 107 Kranj, posfrestante. 2585 Pristen domač se dobi v vsaki množini po nainiži dnevni ceni. Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 2568 in drugi ljubitelji knjig!!! Proda so 21 letnikov „Ljubljon* ikeca Zvona** popolnoma novi v polfrancoski vezbi in sicer zaporedni od leta 1H81 do letnika 1901. Ponudbe ie poslati c^ospe Mariji HoloSovsklj, VeSke Kezerin 19, Morava. 2539 Ženit aa pomuliia. Izobražen, mlad gospod, velike, lepe nostave, boljšega, stalnega poklica, se 2e!i v svrho poroke seznaniti z inteligentno, dobrosrčno gospodično (blage in ob enem premožne vdove niso izključene). — Resne ponudbe sprejema upravniStvo »Slov. Naroda« pod šifro , Pamlad 2453". Ponudba mora vsebovati popoln naslov, osebni opis ia opis omike, fotografijo ter družinske in oremoženjske razmere. — Na ponudbe brez navedenih podatkov se ne bo oziralo. — Za tajnost se najstrože jamči. Frpmurlnl 'e sredstvo za p°- riaiUjuUI mlajenje las, ki rdeče, svetle in sive lase in brado u tajna temno pobarva. 1 steklenica i po$t. irdK 3 25 33ydyol i je rofrati voda, ki živo pvrjefi bleda lin. Učinek je čudovit. 1 steklenica s po§tnino vred K 2*45. Naslov za naročila! Jas. Groiiili. M-Dnpie. Brno štev. 639, Moravsko. Zanesljiva ■o (D a s fil ai ST —* CD €0 2§1cbs n lioie dolgo traisls. prosim u wn naročila I se išcef a takoj za Videm (Udine). Ponudbe s sliko in zahtevo mesečne plače pod šifro: „stalne mesio 2670". VABILO ki se bode vršil v uradnih rosi orli* savoda v so-botof dne 8. |nnl!a 1918 ob pol 1« ari popoldne s sledečim pip* sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1917. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Idrija, dne 29. mejnika 1918. 2668 Odbore mu odružnica Liubliana. Delniška glavnica: K 20,000.000. Podružnica Ljubljana. Rezerve: okrog K S'kOOO.OOO.-. SPBSJESrSA: Vloge ca kajtilco in jih obrestuje po čistih 4%. Floge na tel oči la žiro račun proti najugodnejšemu obrestovan;!!. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE iN PSGSAJA s Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. Centrala i Trot. Podtalnica : Dubrovnik I Opztija Dunaj I Spljet Kotor Šibenik Matkovlć S Zader ESKOHTOBA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IKDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. P3E9UJKE: na blago, ležeče v javnih skladiščih. I Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslovi JADRANSKA. Telefon £t. 257, 22186 5L Stran s. .SLOVENSKI NAROD-, dne 1. junija 1918. štev. Stanovanje oziroma prostori za pisarno v bližini sodnije se išče eventuelno se zamenja stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se zamenja hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod .,stanovanje ln lamena 840<. Zahtevajte zastonj In poštnine prosto moj katalog s slikami nr. zlatnine, srebrninc, godb. inštr. itd. JAN. KONRAD c in kr. dvorni založnik y w Mostu (Brux) št. 1958. j Nikljaste ali jeklene anker-ure K 26, j 28, 30, bela kovina (Gloria-srebro) I goldin aH jeklo, remont, z dvojnim g pokrivalom K 35, 40, 50, 60, violine f K 22, 24, 26, harmonike K 26, 28 in i višje. Za ure triletna garancija. Pošilja J se po povzetju. Izmena dopustna ali 651 denar nazaj. [Lepota je sreča! Po dolgoletnem raziskavantu na polju negovanja lepote se ie konec no posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenet!|iv in ta reetpt so sijamo priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznanj! Vsakomur dajem proti ret^ur-zna^ki popolnoma zasloni pojasnila. Pišite takoj na: L. Decker, DnnaJ 50, Prodal lt., oddelek 38. 119 Prihranite si denar ako kupite Jcir> BARVO za obleko JO Edina nepotvorjena I C?i&M —pralna znamka— Hm drobno zavitek 60 h. 6—7 zavitkov za eno damsko obleko Preprodajalci ugodne cene na debelo. — Svarimo pred ponnređbami z enako se glasečimi imeni. Zahtevajte samo znamko ,.TEKLA".~W COMMERSI&, prodajalna družba xa kem. tehn potrebščine. Praga 31. Vaclavske namesti 13. — Telefon 618?. JURASEK:: ana, Wolfovaul. 12 ijalist izvršuje vsa popravila te stioke. 0000 odnl salon Priporoma za =1 ■ Josip Jug plesKarski in HkarsK! mejster Ljubljana, Rimska cesta št 16. se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem. Solidna in točna aostreiba. E vseh vrst z a urade društva, trgovce itd graver in izdelova-telj kančakovih štampilij UUU Dvorski Trg štev. I. -lil Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. I svileie klobuke in čepice 0 najnovejših oblik ■ za dame in deklice I Popravila se sprefemajo. J TM klobuki vedno ? zalogi. | rfeslsa glasba Priporočam sledeče srbske narodne napove za lilavir: Bajić — Album srbs^ln narodnih naoeva K 7.— Bajić — A!bu-đ srbskih narodnih napeva po Mokranjčevim rukovetima .... K 6.— Bajić — Ltabavne pesme..........K 6.— ■ * * — Album 138 srb. narod, petama K 8.— Konjović Petar — VILIN VEO opera u 3 čina K 24.— Konjović Petar — Legende Op. 8......K 2.16 * * * — Album 200 nar. peaama za gusle K 7.— Naročila na naslov: 2418 G]org]e Celap. Zagreb, Beiislavlćeva al. 17. Kupujem zmedene ženske lase. Štefan Strmoli, Ijubljana, pod Zrančo št. 3. POZOR I Zaradi vpoklicaaja » TOja&ko aluibovacje je lokal odprt Urno xa prodalo blaga in sicer vsaki dan samo od 9. do pol 1. tal T nedeljo od 6. do 11. ure dop. IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllltMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllll Mužkovileva I POZOR! V«*»«ovUeva 99§ClfibakavaM nadomestilo „MILKA" sopuun" snežno beli lug „MILKA" Kristal vanilin-sladkor „MILKA" prašek za peko. Dišave, poper, panrika, cimet Cisti ser., piment, klinčići, JaneS, kocke za Juho in golaž, ruski ćali, milo za brljanje« toiletno milo, keksi in vsa dnina kolonilalna roba dobi se edino po najnižjih dnevnih cenah pri solidni in znani tvrdki *mr gjorgje vucKOvic -mm Prva zagrebška importna In eksportna agenturno komisfjonalna trgovina ln tovarna MILKA" proizvodov s skladiščem na debelo --—^ ZAGREB, Nikoliteva 9. =- Zahtevajte cenike! 1161 Dokler je zaloga! dvakrat pomočeno* 98"', močno prima blago. Na karton napravheno, vsak rezanj 16 mm dolg in 85 mm Širok nudi brez obveznost' kfir rn K 38. I c<> Du^ai J. Kropel, tvornice iveple za Iveplenje Dunaj X 1., Leibnitzgaaae 27. »«f~ Na defelo samo od 5 kg naprej. J*-v 2S01 Zdrobljeno steklo Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, pos SV. varovano „S~£ABA-F05M'. mazilo. Pop iinoni i brez duha in ne maže. Poskusni nmček K 230 vel ki K 4—, porcija zj rodbino K 11-—. = Dr. E. FlescrVs Kronan-Spotheke (Gvfir), Itob Ogrsko. —: Zaloga za Liubijano in "k. La'iarns „nri latem jeenu', L]ob jam BS«.rlJ:n trg. ^80 Pozor na vars' veno znamka A3Ar31H" oav nf*aH« le domab 'zdele'*? to }a mmmm ***** ilob'va se vseh nrod^a teviv-v^Meanaa-crA; .-.m .... ... I ZM Naslov za pismi: Jos. Peteline, Ljubljana. Sv. Pet'a nasip 7. Priporočamo edino najboljše šivalne stroje tvrdke: Jos. Peteline, w»a tžSŽ^ poleg franćlftkanskega mostu, levo, 3. hiša ob vodi. Največja in edina zaloga šivalnih strojev vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino. U zalogi igle, olje. ter deli za razne itroje. I0 ,......m Postavitev strojev tako]! Pouk v veienlu brezplačen! Opozorilo. Tvrdka Josip Reich, parna bar* varna in kemična Čistilnica, nos vljudno svoje častite odjemalce, da naj čimprej pošljejo po predmete, ki so jih izročili za barvanje ali čiščenje dO konca aprila 1918. Kakor je razvidno iz prevzemnih listov, jamči, tvrdka samu 3 mesece za te predmete. :: Cen ene odjemalce prosimo torej. da ne pride pozneje do neljubih slučajev, ki bi mogli nastati vsled nadalj-nega puščanja teh predmetov pri tvrdki, — da čimprej vzamejo stvari domov. Za blago, ki je bilo prineseno v barvanje ali čiščenje in do imenovanega dne in ni bilo prevzeto, ne dam nobene odškodnine, ako bi se blago pogrešalo ali ki> bi bilo vsled požara uničeno. Obenem si usoja podpisana tvrdka opozoriti cenjeno občinstvo na to. da se ji ie posrečilo z v< lilcimi težavami dobiti barvila za barvanje oblek Is svile« volne, bombafevine In platne in sicer za razparane in nerazpaiane obleke tako, da more tekom 2—3 tednov po kar najnižjih cenah barvati po želji črno, modro, rajavo. zeleno itd. Podpisana tvrdka se priporoča cenjenemu občnstvu kar najbolje in upa, da se bo oučinstvo čimbolj posluževalo njene parne barvarne. 2376 Josip Reich, Ljubljana. Parna barvarna in kemična čistilnica, s**Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. PodruZnica: Selenburgova ulica štev. 3. in druge steklene drobce kuou em. D stavijo se vagoni. B Ro*en»trauch, Đunal, IX Berggasse 32. 2478 Mirni Sark, Ljubljana „pri Maliču", soba 2S., 26. — H. nadstropje. ——— Vedno zadnje novosti dunajskih modelov. Popravila se okusno in točno isvrlujejo. Žalni klobuki vedno v zalogi. Vsakovrstne slamnike, slamnate torbice (cekarje) *T predpražnike, slamnate solne priporočam gosp. trgovcem za obila naročila FRAN (ERAR, tovarna slamnikov vStobu pošta Domiala pri L i obdani. m i si en gros papir in usnje . . K 6.80 Spiral s svilo prevlečeni K 13.50 in K 16.50 za tucat Rudolf Bodenmiiller, Ljubljana. Stari trg št 8. Priporočamo krasne SLDZE plašče, jopice, krila, kostume, nočno halje, po. rilo. modna pred mete, športne klobuke ln ttezntke. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. 2652 Fine otroške oblekce :: in krstne oprave, n JOS. ROJIM modni atelje za gospode = LJUBLJANA = Franca Jožefa cesta 3. Vojaške »uradniške =UNIF0RME= , po meri v najkrajšem (asu. j Kupujem: les sa lame od 12 cm naprej na mt mehak okrogel les, smrekovo lubje plansko in le-ćreslo / tošnje Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745 Vinko Vabit, Žalec, 8 Spodnje Štajersko. Kuiantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom. Stanje vlog koncem novembra 1917 ca. K 209,707.065*70. Podružnica v Ljubljani Financiranje vojaških dobav. industrijalna banka Glavnica K 40,000.000'—. Stritarjeva ulica it 9. • t e e e e e e Kredite za aprouizačne nakupe. Vsakovrstne bančne transakcije. Srečka c. kr. avstr. razredne loterije. Nakazila vojnim njetnlkom. * • >-• v"' --•-ao 06 1988