ODPRTO DOLENJSKA BANKA Čista slika INLESA d.d: NEKAJ STO MILIJONOV TOLARJEV DODATNE IZGUBE Kar ni presenetljivo, saj je edini rezultat, ki ga je Inles uspel zagotoviti preko sedmih let, le izguba. Milijonske rdeče številke bodo tako prikazane tudi v bilanci za leto ‘98. Pooblaščeni revizorji so namreč odkrili večjo izgubo, kot jo je Inles prikazal lansko leto, saj naj bi se poslovanje vrtelo okrog pozitivne ničle. A izguba dosega milijone mark, je povedal Andrej Mate, ki je 4. junija prevzel vodenje uprave. Iz tekočega poslovanja Mate pričakuje 1,5 do 2 mio DEM minusa, izguba iz revizijskega poročila pa prinaša še dodatnih 5 mio DEM. 7 milijonov torej. Številka še vedno ni dokončna. Revizija je bila opravljena le za en del poslovanja in šele jeseni bo pregledan drugi del, ki lahko prinese nova odkritja, je dejal Mate. Brane Ambrožič, ki vodi projekt prestrukturiranja in je predstavnik Slovenske razvojne družbe v Inlesu, pravi, da se ravno sedaj pripravlja program aktivnosti za sanacijo. Odločilna bo uspešnost dogovorov z upniki. "Pogajanja bodo dolgotrajna in septembra bomo začeli s finančnim preoblikovanjem družbe," je dejal Ambrožič. "Inles je na državni prioritetni listi podjetij, ki se bodo potegovala za 10 milijonov tolarjev pomoči. Označili so ga kot ‘enega težjih projektov’. Toda sredstva so omejena in prav nobenega zagotovila ni, da bomo ta denar tudi dobili," je povedal Ambrožič. Dodal je, da je potrebno narediti vsebinsko primernejši program, ki bo posegel prav na vsa področja podjetja, zadržati trg in zaposlene. “Praktično smo v stečajnem stanju." Med ‘hujšimi nalogami’ je tudi spreminjanje negativne podobe o Inlesu, ki si jo je pridobil pri kupcih in dobaviteljih, bankah in državnih organih. "Predvsem pa bistveno izboljšati podjetniško klimo med zaposlenimi," je dejal Andrej Mate, "saj so izredno nezadovoljni z dosedanjim dogajanjem." Inles d.d se bo reševal tako, da bo počistil dolgoletno izgubo, ki se je ustvarjala z neekonomičnimi izdelki in slabim poslovanjem. S pogodbami bo treba opredeliti odnose do poslovnih partnerjev, regulirati odnose z državo in dopolniti veliko tehnično in ekonomsko praznino na kadrovskem področju. Stanje naročil je bistveno večje, kot pa smo ga trenutno sposobni realizirati, je na novinarski konferenci povedal novi predsednik uprave. Plan za julij znaša 5, 8 mio DEM. Še vedno pa se ubadajo z velikim številom reklamacij in 4 terenske ekipe serviserjev popravljajo to, čemur Mate po domače pravi ‘šlamparija’ oz.: "Sistem zagotavljanja kakovosti v Inlesu d.d. sploh ne funkcionira." Posledica je boleča. Strošek reklamacij znaša kar 3 milijone mark. Alenka Pahulje Fotografije na naslovnici: Drago Mohar ml., Foto Toni. Inles.......................................................3, 8 Srečanje uspelo.............................................4, 5 Sporna črpalka..............................................6 Ob Partizanski cesti nočemo bencinske črpalke! Kdo, le kdo bi se torej strinjal, da namesto na Partizansko cesto črpalko postavijo nekaj metrov od njegovega spalničnega okna? Laličeva ima prav. Ve, da so v poslovnem območju, toda: Ko so naši starši pred 30 leti gradili, so vedeli, da je njihov sosed Inles. Mislili smo, da sta nam hrup in nesnaga usojena. Pred 13 leti so naredili obvoznico in spet smo jo morali prevzeti mi. Zdaj pa, ko se pojavljajo individualni investitorji in take dejavnosti, se vprašaš: "Ali moram res biti jaz tisti, ki bo goltal vso to svinjarijo?" Več na strani 6 Rally oldtimerjev............................................7 Nevarnost ali priložnost?....................................9 Zmagala so Slemena......................................... 10 Uredite zemljišča!......................................... 11 Dražba..................................................... 18 Pomagajo že 100 let.........................................19 Od lajščevja do podnov......................................20 Kakšna je ribniška družina?.................................21 Rode pravi..................................................22 Uspeh rokometašev...........................................26 Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica: Uredniški odbor: Aienka Pahulie - „rfnnvnm* „mrfn/n* Metka Tramte in Stane Hafnar - člana uredništva. Lektor: Tania Debeljak. TVženie oglasnega prostora: Marko Modrej. Tisk in orelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.500 izvodov, Naslov uredništva' Obema Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-805/97, zdne 11. 6.1997, se šteje občinsko glasilo REŠETO med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov v skladu s 13. točko ta-rifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. VSESLOVENSKA PRIREDITEV: SREČANJE V MOJI DEŽELI ORGANIZATORJI USPEU KLJUB DEŽJU "Kakšna škoda, da je deževalo," so govorili vsi povprek na nedeljski dan, ki je bil določen za uradni in svečani zaključek Srečanja v moji deželi. In imeli so prav. Toliko priprav in zahtevne organizacije, ur in živcev je bilo potrebnih, da se je zasnovala tako velika, pomembna in odmevna prireditev, da drugega komentarja preprosto ne moreš dati. Značilnost nedeljskega srečanja so bili premočeni čevlji, mokre klopi in luže vsepovsod. Žal, ker je osrednjo svečanost v Gradu obiskala množica ljudi - kljub slabemu vremenu. Nadškof dr. Franc Rode je bil tistega dne zelo dobrovoljen. Se posebej ga je očaral mešani cerkveni zbor pod vodstvom Lojza Osvalda. Takšnega mogočnega petja, pravi, ni pričakoval. Prispelo je preko dvajset protokolarnih gostov. Marjan Podobnik kot najvišji predstavnik vlade, nadškof, ki je maševal, Jože Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, ... Kasneje so nekateri začeli smiselno razglabljati. Ali ne bi bilo bolje, ko bi bil uradni del prireditve že dopoldan in bi razbremenil ostanek dneva? Potem se mimogrede pojavi vprašanje, zakaj ni nihče pomislil na vsakdanjo možnost dežja in zagotovil primerne strehe. Organizacijske težave so bile tudi med petkovimi pripravami na narodnozabavno prireditev TV Slovenije, ko so televizijci nergali nad sceno. Nadaljevale so se na sobotni večer v Gradu, ko so lepotice obtičale v Ljubljani, ker se jim je izneveril njihov “mana-ger”. Vrtnica s prstanom je ostala nepodeljena. Negodovanje množice obiskovalcev je bilo seveda veliko, toda packa neodgovornosti in neresnosti leži bolj na izvajalcih kot na organizatorjih. Občina in njene institucije, sodelujoča društva, gasilci in številni ostali so uspeli kljub vsemu in kljub nedeljskemu dežju. Sprevod kmečkih voz in prevoz bale ter šranganje v Gradu v izvedbi sle-menskih igralcev in etnološkega društva Hrovače mora doživeti svojo reprizo. Bili so izjemni. Maša za izseljence, na katero je malo pred tretjo uro začela romati množica ljudi, je bila pomemben del Srečanja. Maševal je nadškof dr. Franc Rode, ki je kratko obelodanil pereče težave naroda. Slovensko oblast je pograjal tudi glede njenega odnosa do izseljencev:"Vem, da imate pogosto vtis, daje oblast gluha za vaše želje, da vas pušča vnemar in da se ne čutite želene. A to se mora spremeniti. Veljati mora samo to: Vi ste Slovenci. Tu ste dobrodošli, in vsak, ki ima možnost, da bi se vrnil domov, naj se vrne," je dejal nadškof in metropolit Rode. Protokolarni gostje, ki so se v polnem številu (okrog 20) udeležili nedeljske svečanosti, so imeli kratke pozdravne govore, kar je razumljivo, saj jih je bilo napovedanih kar devet. Slavnostna govornika sta bila naš župan, Jože Tanko, in predsednik Slovenske izseljenske matice, dr. Janez Bogataj, sledila pa sta jim, med drugimi, še dr. Franc Rode in Marjan Podobnik. Veselica pa je bila odpovedana. Dežje toliko namočil tla, klopi in ljudi, da bi bile težave prevelike, pa čeprav se je zvečer razjasnilo in so obiskovalci venomer prihajali. Toda stojnice - 51 rokodelcev stare obrti - so bile pospravljene kaj kmalu po prvem dežju, saj so prepuščale strehe in pravijo, da so "do kolen stali v vodi." Bilo je škoda, ker je bil pravi užitek sprehajati se med njimi in opazovati mnoge redko videne izdelke. Izseljenci. Koliko je bilo izseljencev? Precej več kot lani, saj jih je z organiziranim prevozom prišlo okrog 500, veliko pa se jih je pripeljalo tudi z osebnimi avtomobili. Videvali smo jih lahko povsod po trgu, in tudi mlajša generacija je bila med njimi. Polno so se udeležili izletov v Kočevski Rog in k Novi Štifti, bili pa so iz več kot polovice držav ZDA, Kanade, Nemčije, Avstralije, Švedske in od drugod. Ribnici je ponovno uspelo pritegniti nase vso pozornost medijev. Prišle so prav vse televizije, radii in časniki in o prireditvi zelo pozitivno poročali. Zadovoljni so bili skoraj vsi, le trohica obžalovanja je bila v ocenah, saj: Ko le ne bi deževalo..., kajti radost nad opravljenim delom bi bila veliko večja. Alenka Pahulje ŽE DRUGIČ USPEŠNO V RIBNICI ... Janez Bogataj, predsednik Slovenske izseljenske matice, Mihaela Logar, drž. sekretarka Urada RS za Slovence po svetu, poslanci Janez Janša, Benjamin Henigman in Marjan Šifrer. Igralce KUD-a Slemena in Etnološkega drušva Hrovača moramo še kdaj videti na odru. Naturščniki so s svojo izvirnostjo navdušili vsakogar. Prevažali so balo, pelo pa se je menda že v Hrovači, ko so se z vozovi odpravljali na šranganje. Vsa pohvala. Avtor fotografij Srečanje v moji deželi je Drago Mohar ml. Nagovor župana Jožeta Tanka v župnijski cerkvi sv. Štefana na srečanju izseljencev 5.7.1998 Spoštovani gospod nadškof, spoštovani politični predstavniki, duhovniki, rojaki, ribniški farani in vsi, ki ste se udeležili te slavnostne maše na izseljensko nedeljo, na nedeljo, ko godujeta slovanska brata Ciril in Metod. Vsa Ribniška dolina živi za to srečanje treh Slovenij, za Srečanje v moji deželi, ki je letos že drugič v Ribnici. Vsi se veselimo snidenja z Vami. Tretjina slovenske krvi se pretaka zunaj meja naše mlade, samostojne Slovenije kot posledica težkih ekonomsko-socialnih razmer ali pa kot posledica političnih delitev po 1. in 2. svetovni vojni. Potrebna je bila velika vera v slovenstvo, izjemen narodni ponos in močna medsebojna povezanost, da se Slovenci niste "stopili" v tujih deželah, pa čeprav se nekateri spominjate domovine z grenkobo in bolečino v srcu. Potrebno je bilo veliko notranje energije in samozavesti, da ste ostali Slovenci, in potrebni bodo še večji Vaši napori in pomoč domovine, da boste obstali kot Slovenci. Trubarjevo sporočilo "stati inu obstati" je geslo našega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta, ki bo danes daroval to sveto mašo, posvečeno vsem Slovencem. Danes bi moral biti ta cilj, ko nas večina živi v samostojni Sloveniji, mnogo lažje dosegljiv. Lastna domovina ni več le samo hrepenenje slovenskega naroda, ampak dejstvo, ki ga upošteva in spoštuje ves svet. Ne smemo pa dopustiti, da ostane zgolj hrepenenje sporočilo Prešernove Zdravljice - slovenske himne, v kateri nam je naš veliki poet zaželel edinost, srečo in spravo. Korak za uresničitev tega hrepenenja je ravno tako dolg in težak, kot tisti, ki ruši edinost, srečo in spravo. In le mi smo odgovorni, da se Prešernova pesem prelije v naše življenje. OB 42. SREČANJU V MOJI DEŽELI, ki je 5. julija Ib drugič potekalo v Ribnici na Dolenjskem, se ŽUPAN JOŽE TANKO ZAHVALJUJE vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi te odmevne in pomembne prireditve na Slovenskem. Posebej se zahvaljujem: • državnim organom, zlasti Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Centru za promocijo turizma, • podpornikom, še posebej generalnemu pokrovitelju S - TRADE d.o.o, • vsem sodelavcem pri projektu, • sodelujočim kulturnim društvom, razstavljalcem domače in umetne obrti, krošnjarjem in narodnim nošam, • množičnim medijem, • duhovnikom in • gasilcem. ISKRENA HVALA. S spoštovanjem, župan Jože Tanko 30. redna seja OS z dne 02.07.1998 PREGLED SPREJETIH SKLEPOV Občinski svet Občine Ribnica je na 30. redni seji dne 2. julija 1998 med drugimi sprejel: 1. Odlok o odcepitvi naselja Male Vinice od naselja Vinice v občini Ribnica. 2. Odlok o odcepitvi naselja Travna gora od naselja Ravni Dol v občini Ribnica. 3. Osnutek Odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. 4. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Ribnica za leto 1998. 5. Občinski svet Občine Ribnica je podal soglasje Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna Ribnica, da najame kredit za zamenjavo oken. 6. Občinski svet je sprejel Sklep o določitvi višine izklicnih najemnin za poslovne prostore, s katerimi razpolaga Občina Ribnica. 7. Določi! izhodiščno vrednost urne postavke pomoči na domu v višini 1.100,00 SIT. 8. Imenoval programski svet Občinskega glasila Rešeto v naslednji sestavi: - Janez Debeljak, profesor, predstavnik javnosti - Pavel Hočevar, predstavnik Območne obrtne zbornice in njenih članic - Vesna Horžen, predstavnica s področja kulture in Miklove hiše - Lucija Ruparčič, predstavnica Centra za socialno delo - Benjamin Henigman, predstavnik Občinskega sveta Sklenil je še, da imajo vsi zainteresirani svetniki možnost predlagati Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do naslednje seje sveta še dva člana. 9. Podal pozitivno mnenje k imenovanju Bernarde KOGOVŠEK, profesorice, za ravnateljico javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Ribnica. 10. Razrešil Andreja Rusa s funkcije člana Nadzornega odbora Občine Ribnica. 11. Za člana Nadzornega odbora Občine Ribnica imenoval Janeza Goršeta iz Ribnice, Opekarska cesta 7. 12. V zvezi z vlogo občanov Merharjeve ulice, ki nasprotujejo gradnji bencinskega servisa in prosijo občinski svet za pomoč in posredovanje pri Upravni enoti Ribnica proti nameravani gradnji, odločil, da naj občinska uprava pri Upravni enoti Ribnica pridobi informacijo o kriterijih in pogojih ter stanju pridobljene dokumentacije za gradnjo bencinskega servisa na Merharjevi (bivši Partizanski cesti) in s tem seznani OS. 13. Občinski svet je zadolžil občinsko upravo, naj začne postopek za pridobitev strokovne utemeljitve za gradnjo obvoznice. Tajnica Občine Ribnica Nevenka Turk Kraljič Stanovalci ob Partizanski cesti nočejo bencinske črpalke. Kdo bi jo rad? BENCINSKA ČRPALKA NE BO ŠKODILA OKOUU. MAR JE TO MOGOČE? To strokovno ugotovitev Zavoda za varstvo pri delu je treba razumeti točno tako, kot je napisana: "Črpalka bo neškodljiva, glede na že obstoječi hrup in nesnago v zraku." Vonj ne laže in bencinski smrad človek takoj zazna, ker je neprijeten in zastruplja. Škodljiv torej je. Stanovalce in investitorja je v njunem nesoglasju lahko razumeti. Rudi Lovšin, Urban d.o., želi graditi bencinski servis ob Partizanski cesti. To je njegova pravica, saj dela natanko po urbanističnem načrtu, ki gaje sprejel Občinski svet. Črpalko hoče postaviti na poslovno zazidljivo območje. Vsi prisotni člani Krajevne skupnosti Ribnica in trije predstavniki stanovalcev pa so na izredni seji, L julija, obmolknili, ko jih je Sonja Lalič vprašala: "A bi vi dovolili, da bi 30 metrov od vašega spalničnega okna delovala bencinska črpalka?" Eden od članov Sveta je dejal, da Ribničani menda pravijo, da si črpalko želijo, a tako pavšalno mnenje zategne gordijski vozel. Precej se je že razglabljalo o obvoznici, pa o parkirišču za tovorna vozila... in vedno se zatakne. Bližnje stanovalce moti hrup natanko tedaj, ko se pojavi tik pred njihovimi vrati. Podpisniki oz. protestniki so se obrnili na Krajevno skupnost, ki ukrepa v spornih primerih, da bi v javno obravnavo vključila čimveč prebivalcev Ribnice. Njihov odziv je po mnenju Laličeve važen, saj bi drugače pomenilo, da zadeva ni moteča za nikogar. Investitor Rudi Lovšin je njeno domnevo potrdil, ko je poudaril, da so se v spor vključili le trije sosedje: "Bistveno napako je naredila občina. Kupil sem zazidljivo parcelo v industrijski coni, drugače ne bi zidal. Denar sem vložil z namenom, da mi bo v korist. Ta zadeva pa stoji že dve leti. Če so študije zlagane, sem naše argumente pripravljen postaviti na tehtnico. Naj se občina vpraša, kaj je urbanizem! Potem ne bo prihajalo do tega, da se nekdo danes odloči: Inles šumi, premaknimo ga za 300 metrov. Edina cesta v Ribnici, kjer je dovoljen tovorni promet, je ravno Partizanska cesta. Krajani, vplivajte, da se bo uredila obvoznica, da bo Inles nastavil filtre...Kdor pa hoče dirigirati, kakšna naj bo moja poslovna dejavnost, naj primakne svoj delež in se bom lotil projekta." Oboji so razumeli nasprotnikovo stališče, toda zagovarjali so svoje interese. Zadevo bo Upravna enota predala na republiško raven, skupaj s pripombami. Nevarnost so stanovalci zaznali prej, kot so jo uvideli v PUP-u, kjer splošno določena poslovna dejavnost in malo gospodarstvo omogočata marsikaj. Sonja Lalič celo meni, da se v definiciji lahko danes skriva popolnoma vse. "In če hoče kdo narediti svinjsko farmo, jo pač bo. Občina namreč ni izločila dejavnosti, ki so neprimerne na robu stanovanjskega naselja." Alenka Pahulje Mladi biologi so ugotovili: OD KOLPE PA DO VEUKIH LAŠČ STA NAJBOLJ BOGATA DOLENJEVAŠKO POLJE IN SOTOČJE RIBNICE IN SAJEVCA Presenetila sta jih s svojo naravno prvobitnostjo in bogastvom raznovrstnih ptic in rastlin. Vodja tabora Alja Pirnat pravi, "da si tu ljudje lahko napasejo oči." Do kdaj še? 16 slovenskih srednješolcev, ki jih zanima preučevanje ptic, kačjih pastirjev in rastlin, je sedem julijskih dni preživljalo z mrežo, teleskopom in svinčnikom v roki. Prenočevali so v dolenjevaški šoli, dan pa je bil namenjen obširnemu preučevanju ribniško-kočevskega območja. Popisali so več kot desetino vse slovenske flore, hodili po nizkih barjih, gazili v močvirjih, se sprehajali po obrežjih rek, travnikih in raziskovali okrog človeških bivališč. Odkrili so, daje na dolenjevaškem polju ogroženih 11 ptičjih vrst od 13, na sotočju potokov pa 10 od 50. Namenoma so nas opozorili, da ne smemo uničevati lepote, ki so nam dane, saj jim je nekdo povedal, koliko izvirnih, še več pa nemogočih zamisli obstaja za preureditev močvirnatega polja. V njegovem okolišu so našli blizu 700 vrst rastlin, a v njem se jih skriva še enkrat toliko. Zavedati se moramo, da je Zveza za tehnično kulturo poslala dijake semkaj zato, ker sta oba ekosistema ogrožena. Polje zaradi zaraščanja gozda in strahu pred intenzivnim kmetijstvom, potoka pa zaradi občasnega poplavljanja, ribolova, čolnarjenja in kampiranja. Iskali so tudi lastovko, ki je letos proglašena za ptico leta. V Evropi jih je vse manj, in tudi v Ribniški dolini je tako. V Dolenji vasi sojih našli pri 37 hišah, pri eni pa je bilo celo 5 gnezd kmečkih lastovk.Ogrožene so, ker se opušča tradicionalni način kmetovanja. Pravzaprav človek ogroža vse, česar se dotakne. Še posebej s svojo brezobzirnostjo. A. P. OBNOVA GORENJSKE CESTE BO DOLGOTRAJNA! To pa zato, ker bo potrebno obnoviti vodovod, zgraditi obojestranski pločnik, kanalizacijo in javno razsvetljavo. Obvoza ne bo! Cesto bodo obnavljali ob tekočem prometu, ki bo precej oviran. Dela naj bi se predvidoma začela sredi septembra in bodo dolgotrajna. Stanovalci Gorenjske ceste so 7. julija prodajali dele svojih zemljišč. Gre le za manjše odškodninske zneske, ki jih bo za rekonstrukcijo vozišča plačala država, za gradnjo pločnikov pa občina, je povedala Dragica Abrahamsberg, svetovalka za premoženjsko pravne zadeve. Od 42 pogodb jih je bilo takoj rešenih okrog 30, ostale pogodbe z lastniki, ki živijo drugje, pa bodo podpisane naknadno, je dodala Abrahamsbergova. A. P. 3. TURISTIČNI RALLY RIBNICA 1998 Sekcija avtoremontnih dejavnosti območnih obrtnih zbornic Ribnica in Kočevje, ki združuje 54 članov (21 v Ribnici in 33 v Kočevju), je 4. julija že tretjič uspešno pripravila rally oldtimer-jev. Na njem sodeluje vsako leto več ljubiteljev starih vozil; letos jih je bilo 82, prišli pa so iz vse Slovenije. Devetindvajset kilometrov dolgo progo po Ribnici in okolici so premagali v dobri uri, » dirko » pa si je ob lepem vremenu ogledalo veliko gledalcev. Prireditev, ki je sodila v okvir » Srečanja v moji deželi,» je odprl predsednik sekcije avtoremontnih dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije Janko Močnik. Udeležence sta pozdravila poslanca DZ Benjamin Henigman in vodja prireditve Ludvik Oražem. Pri organizaciji so požrtvovalno sodelovali naslednji člani sekcije: Ludvik Oražem, Jože Henigman, Marjan Šilc, Darko Jakovac, Franc Češarek, Andrej Zajc, Matija Klun, Jože Osvald, Konrad Miše, Dušan Vi der vol in Roman Vesel. V sklopu prireditve je sekcija izdala tudi zloženko VODNIK AVTOREMONTNIH DEJAVNOSTI v občinah Ribnica, Kočevje in Loški Potok. V zloženki so navedeni tudi sponzorji, ki so nam s svojimi brezplačnimi storitvami ali blagovnimi prispevki pomagali pri uspešni organizaciji. Priznanja je oldtimerjem podelil ribniški župan Jože Tanko. Motorizirani udeleženci so se nam javno zahvalili za vzorno organizirano prireditev in gostoljubje, ki smo ga jim izkazali v Ribnici. Posebej so pohvalili ribniško izvirnost pri izdelavi lesenih registrskih tablic in podelitvi lončenih medalj v obliki ribniškega grba. Rally je vsekakor dosegel svoj namen. Promoviral je avtore-montne dejavnosti in turistično privlačnost občine Ribnica. OOZ Ribnica, Pavel Hočevar INLES d.d. - OBVESTILO ZA JAVNOST SPOŠTOVANI OBČANI, SPOŠTOVANI ZAPOSLENI V INLES d.d.! Po končanem lastninjenju delniške družbe Inles je bila sklicana skupščina družbe, ki je imenovala Nadzorni svet. Njegova sestava odraža na eni strani strukturo lastnikov, na drugi pa predstavnike države, ki bodo poskušali omogočiti upravi družbe, da bo lahko izvedla celovito sanacijo družbe. Nadzorni svet je razrešil dosedanjo upravo in imenoval novo. Kot predsednik uprave želim posredovati nekaj najosnovnejših informacij, vezanih na poslovanje Inlesa in bodoče načrte. Na začetku je potrebno nedvoumno poudariti, da je trenutna situacija v družbi izredno zaskrbljujoča. Po mnogih kriterijih je Inles zrel za stečaj, vendar namen uprave ni, da bi se sanacija reševala po tej poti. Treba pa je poudariti, da je zaradi poraznega poslovanja in posledično nepretrganih dolgoletnih izgub usoda družbe v veliki meri odvisna od poslovnih partnerjev. Oblika reševanja bo torej odvisna zlasti od pripravljenosti partnerjev za sodelovanje in njihovega interesa za dolgoročni obstoj družbe. Zanimivo je, da je poslovno stanje največjih partnerjev v primerjavi s stanjem v Inlesu izredno dobro in stabilno. Inles sicer ima tržno zanimiv izdelek. Njegova ekonomika poslovanja pa je zelo vprašljiva. V osnovi kvaliteten izdelek zaradi nekvalitetnega poslovanja in izrazito prevelikega števila reklamacij vse bolj zgublja kvalitetne kupce. Dolgoročna in kratkoročna zadolženost se z nadaljnjim ustvarjanjem izgube v prvem polletju letošnjega leta potencialno lahko še povečata. Pripeljali sta do tega, da Inles po tržnih kriterijih praktično nima več svojega premoženja. Vse premoženje je tudi pod hipoteko bank in dobaviteljev. Družba je glede na velikost kadrovsko povsem osiromašena, saj je bila njena kadrovska politika v preteklosti izrazito slaba. Sami odnosi znotraj podjetja in poslovno stanje pa so pregnali veliko sposobnih kadrov, ki bi jih trenutno zelo potrebovali. Pri tem mislim tako na delavce v proizvodnji kot na strokovnjake različnih poklicev. Družba je bila tudi svojevrstno organizirana, in s tem dodatno neučinkovita in nepregledna. Z največjimi poslovnimi partnerji odnosi niso pogodbeno urejeni, kar je na škodo družbe omogočalo, milo rečeno, negospodarno ravnanje. Za Inles so značilni izrazito negativna podjetniška klima, izgubljeno zaupanje in cela vrsta različnih sumničenj. V družbi je bila izvedena revizija računovodskih izkazov in deloma tudi poslovanja v letu 1997. Revizijsko poročilo je bilo za Inles porazno, saj je samo delni pregled poslovanja ugotovil za dodatnih nekaj sto milijonov tolarjev izgube iz preteklega obdobja. Kljub navedenim dejstvom je bila sanacija Inlesa vključena v državni program prestrukturiranja, saj ni moč enostavno prepustiti družbo s 650 zaposlenimi stihijskemu propadanju. Glede na oceno stanja je projekt ocenjen za enega najtežjih in zapletenih. Nesporno dejstvo je, daje bil Inles z dosedanjim načinom poslovanja obsojen na propad, zelo tvegano pa je z najmanjšo gotovostjo trditi, da je projekt mogoče uspešno zaključiti. Uprava je skupaj s sodelavci prevzela nalogo, ki spričo stanja ni rešljiva zgolj z njenim kvalitetnim delom. Kolikor bo sanacija uspešno tekla, bo trajala minimalno dve do tri leta, kar pomeni, da bi bilo morda možno pričeti pozitivno poslovati v letu 2000 ali 2001. Inlesu ne gredo v korist tudi makroekonomski pogoji poslovanja, saj je tečaj za pretežnega izvoznika izrazito v neskladju z inflacijo, obrestne mere pa zaradi izjemno velike zadolženosti in nizke bonitete družbe poberejo več, kot znašajo bruto plače zaposlenih v pol leta. V izkazih uspeha za leto 1998 bo uprava prikazala vse dodatno ugotovljene izgube, kar pomeni, da bo letošnji rezultat spričo tekočih in preteklih izgub izrazito negativen. Ne glede na stanje pa obstaja trenutna prioriteta izpolnjevanje naročil kupcev, saj si na ta način pripravljamo ustrezno podlago za bodoče poslovanje. Zato pozivam zaposlene, naj se zavedajo, da je tudi od njihovega kvalitetnega in v sezoni visoke prodaje, ki je pred vrati, bolj intenzivnega dela, odvisna njihova usoda in usoda družbe. Predsednik uprave Inles d.d.: mag. Andrej Mate RIBNIŠKI PODJETNIKI NA GORIŠKEM SEJMU V okviru praznovanja 80. obletnice smrti p. Stanislava Škrabca sta občini Ribnica in Nova Gorica začeli sodelovati tudi na področju podjetništva. Tako se je Obrtna zbornica Ribnica angažirala in organizirala predstavitev ribniških podjetnikov na 3. sejmu Obrti in podjetništva, ki je trajal od 10. - 14. junija v Novi Gorici. Ribniški podjetniki so se predstavili s tradicionalno suho robo in z lončarstvom, poleg tega pa so se predstavili tudi z nekaterimi proizvodi, ki so zanimivi za slovensko in zunanje tržišče. Poleg same razstave izdelkov so podjetniki predstavili občino tudi v turističnem pogledu. Tako so prikazovali izdelovanje suhe robe in lončarstva, delili so prospektni material občine Ribnica, vse dneve sejma pa se je po sejmišču nosila tudi ribniška krošnja. Organizator sejma je pohvalil zbornico, ker je vzorno predstavila ribniško gospodarstvo ter učinkovito promovirala turistične 8 Rbšbto EVROPSKA UNUA - NEVARNOST ALI PRILOŽNOST? Piše: mag. Franc But, državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve ter namestnik glavnega slovenskega pogajalca za vstop Slovenije v EU Veseli me, da mi je dana priložnost, da odslej sodelujem tudi sam s svojimi prispevki v ribniškem Rešetu. Prav in odgovorno je, da so občani seznanjeni z delom, uspehi in neuspehi tistih, ki so jim zaupali soodgovornost pri oblikovanju naše mlade države. Vlada Republike Slovenije je meseca aprila tega leta imenovala posebno 10-člansko osrednjo pogajalsko skupino za vstop Slovenije v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU): To skupino vodi dr. Potočnik, sam pa sem njegov namestnik. Vlada je hkrati, po vzoru delitve v Bruslju na Evropski komisiji, razdelila celotno delo na 31 delovnih skupin. Sam bom znotraj teh kot osrednji pogajalec posebej zadolžen za področja kmetijstva, razvoja podeželja, ribištva, zunanje in varnostne politike, šolstva in institucij. To so za prihodnost države pomembna področja, hkrati pa tista, pri katerih ob pogajanjih pričakujemo največ težav. Istočasno pa lahko za ta področja izpogajamo posebno finančno pomoč Bruslja za sofinanciranje raznih slovenskih projektov. EU je unija držav, ki ima pri svojem delovanju zelo jasna in natančna pravila igre. V letih, odkar je nastala (leta 1958 z rimsko pogodbo), je oblikovala veliko število direktiv, ki skupaj predstavljajo skupno zakonodajo EU, tako imenovani Aquis. Osnova je v tem, da mora vsaka država, ki je ali želi postati članica EU, v celoti, brezpogojno in brez izjem prevzeti skupno EU zakonodajo (skupni Aquis). To pomeni, da EU ni krožnik, iz katerega vzameš tisto, kar ti ustreza, pustiš pa neustrezne in včasih manj prijetne, morda celo nezaželene dele. Pri pogajanjih za vstop Slovenije v EU se tako ne bo mogoče izpogajati, da kak veljavni zakon za Slovenijo ne bo veljal, mogoče pa seje dogovoriti za prehodna obdobja. EU je od svojega nastanka oblikovala veliko število skupnih poli- možnosti v občini. Seveda pa velja zahvala samim podjetnikom, ki so poleg svojih izdelkov predstavili Ribniško dolino, iz katere izhajajo. Na sejmu so sodelovali: •Jakob Nosan - lončarstvo, Tomaž Košir in Franc Jaklič - suha roba, Dušan Štimec - mizarski izdelki, Primož Zobec - lesena montažna hiša, APK d.o.o. iz Brež - termozaščitna avto pokrivala, Anton Vesel - izdelki iz ekspandirane pločevine, Drago Košir -rezbarstvo in ITPP Ribnica - proizvodni program. Posebej se zahvaljujemo podjetju ITPP, ki je obnovilo leseni razstavni paviljon s pomočjo Janeza Čampe in Barbare Koblar, ki ga je uredila. Tudi v prihodnje je potrebno razmišljati o podobnih predstavitvah, kjer se hkrati promovirata tako ribniško gospodarstvo kot turizem. OOZ Ribnica Pavel Hočevar tik. Začelo seje s skupno kmetijsko in regionalno politiko, kar je še vedno eden njenih temeljev. V zadnjih letih oblikuje skupno zunanjo in varnostno politiko in monetarno unijo (skupni denar). Znotraj EU meje predstavljajo le simbolične prepreke, v resnici pa EU deluje kot enoten notranji trg z isto cenovno politiko in svobodnim pretokom blaga (kupuješ lahko kjerkoli, brez omejitev), ljudi (zaposlitev je možna v katerikoli članici), kapitala (investira se lahko v podjetje, kjerkoli v uniji) in storitev. To so tako imenovane 4 temeljne svobode. Seveda pa EU kot osnovne pogoje postavlja popolno demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in še posebej njene lastnine. Pomembno pa je, da EU ni samo tista, ki omejuje in predpisuje, pač pa je pripravljena za določene skupne namene in razvoj "plačati tudi veliko denarja". Posebej to velja za področja kmetijstva ter razvoj podeželja ter regionalne politike. Te še vedno predstavljajo skoraj 80% vseh stroškov EU. EU tako v celoti predpisuje skupno tržno-cenovno politiko v kmetijstvu, hkrati pa v celoti pokriva njene stroške. Priložnosti za vsako državo pa so strukturna politika v kmetijstvu, politika razvoja podeželja, regionalna politika ter politika zaposlovanja. Te so sicer v pristojnosti posameznih držav, kolikor so usklajene s "pravili igre EU". S strani proračuna EU lahko država uveljavi 30% (v primerih slabše razvitosti celo 75%) soudeležbe oz. sofinanciranja svojih programov (investicije, direktna plačila,..). Pri izvajanju strukturne politike vedno večjo vlogo dobivajo lokalne skupnosti (regije, občine), ki lahko praviloma prednostno kandidirajo za pridobitev sofinanciranja svojih projektov. Pogoj pa je, da so del nacionalnega državnega programa za razvoj podeželja in regionalni razvoj. In ravno v tem osebno vidim izjemno priložnost za Slovenijo in občine, kot je naša (Ribnica), ki ležijo v naravno in demografsko manj ugodnih področjih. Takšnim se namreč namenja v EU še posebna skrb in višje sofinanciranje njenih programov. Že z letom 2000 bomo lahko začeli izkoriščati denar predpristopne pomoči (namenjene državam, ki se pogajajo za članstvo v EU), če bomo seveda imeli dobre programe, ki bodo tudi znotraj Slovenije finančno podprti. Posebej me veseli, da smo v Ribnici in njenih okoliških občinah že v letu 1997 zastavili enega takšnih programov, to je projekt razvoja turizma skozi trajnostni razvoj podeželja, ki ga intenzivneje nadaljujemo tudi v letu 1998. Ta program v celoti financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter angleški investicijski fond (vladni fond). Z letom 1999 se pričakuje še soudeležba občin. Ta program lahko resnično imenujemo program za prihodnost novo nastajajoče regije, za katero upamo, da bo imela sedež v Ribnici. Na osnovi tega programa bodo občine in posamezniki lahko kandidirali za podporo pri investicijah, država pa namerava z njim kandidirati za pridobitev predpristopne pomoči v Bruslju. Ta program, ki bo podrobneje predstavljen prihodnjič, bo Sloveniji tako služil kot eden pilotnih projektov za pripravo na pridobitev predpristopne pomoči. EU tako ni samo grožnja pred novimi predpisi in administracijo, pač pa v veliki meri tudi priložnost. Priložnost za državo in še posebej za občine, ki so sicer iz naravnih in socialnih razlogov manj razvite, oziroma se srečujejo z gospodarskimi težavami. EU je lahko tudi razlog za optimizem in hitrejši razvoj. Sam verjamem vanj. Sveti Gregor TRADICIONALNE 3. KMEČKE IGRE V SLEMENIH Turistično društvo Slemena in Kmetijska svetovalna služba Ribnica sta pri Svetem Gregorju pripravili že tradicionalne 3. Kmečke igre - Slemena 98. Sveti Gregor, bolj poznan kot rojstni kraj našega velikega sociologa, politika, časnikarja, organizatorja in pisatelja dr. Janeza Ev. Kreka, je v vročem nedeljskem poletnem popoldnevu gostil pet tekmovalnih ekip: iz Kamnika, Velikih Lašč, Brezovice pri Borovnici, Ribnice in domačih Slemen. Prireditev, ki ima namen prikazati kmečka opravila, stare običaje in domačo obrt, s katero se ukvarjajo ljudje v tem delu Dolenjske, je privabila številne obiskovalce. Letošnje igre sta odprla ribniški župan Jože Tanko in državni sekretar za kmetijstvo mag. Franc But. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz petih tekmovalcev (štirih fantov in enega dekleta). Najprej so se pomerili v izdelavi oboda. Stara mojstra obodarske obrti, Alojz Adamič in Stanko Žitnik, sta mladim tekmovalcem najprej pokazala, kako se prvi obod zbije in potem še ostale potoči v kolač. Tekmovalci so se dobro odrezali, najboljši pa sta bili ekipi Slemen in Kamnika, ki sta osvojili v prvi igri vsaka po 8 točk. Strokovna komisija, ki sojo sestavljali Janko Debeljak in Vladka Turk iz ribniške kmetijske svetovalne službe ter Slavko Adamič in Jože Levstek iz domačega turističnega društva so tekmovalce v vseh igrah točkovali po doseženem času in videzu izdelka . V drugi igri, košnji, so se tekmovalci pomerili v dveh tekmovalnih skupinah na posebej pripravljenih parcelah. Ekipa Ribnice je dosegla najboljši čas in dobila tudi najvišjo oceno za čistost košnje ter z desetimi točkami slavila pred ekipo Velikih Lašč, ki je zbrala sedem točk. V tretji igri je grabljenje prineslo Emi Adamič, grabljici s Slemen, prvo mesto in novih devet točk za njeno ekipo. Domači kuharici Olga in Pepca sta prikazali tekmovalcem, kako se napravi testo in oblikuje presta, ki so jo morali tekmovalci v četrti igri tudi izdelati. Po njuni oceni sta bila najboljša tekmovalca iz Brezovice, saj sta za svojo ekipo dosegla vseh možnih deset točk. V zadnji, peti igri, ki so jo organizatorji poimenovali igra presenečenja, so morali tekmovalci v "kulc’h", kjer je sedela tekmovalka s pladnjem in kozarci, polnimi vode, prevoziti vse zapreke, vmes poiskati in najhitreje pojesti banano in na koncu v zbirno posodo preliti čimveč vode. Najbolj spretni so bili domači tekmovalci, ki so s tem potrdili tudi dokončno prvo mesto in skupno zmago na 3. Kmečkih igrah. Na drugem mestu sta se z enakim izkupičkom točk znašli ekipi Ribnice in Kamnika. Za prestižno drugo mesto sta se ekipi pomerili v dodatni igri, vlečenju vrvi. Ribniški korenjaki so bili premočni za Kamničane in si s tem priborili končno drugo mesto. Za zmagovalno ekipo Slemen so nastopili: Ema Adamič, Peter Adamič, Rok Adamič, Stanko Oblak in Jože Zgonc. Ekipe so prejele pokale in praktična darila. Ob koncu smo tudi sami delili mnenja obiskovalcev in organizatorjev, da se ponovno vidimo čez leto dni, saj tudi na tak način ohranjamo tradicionalne slovenske običaje in domačo obrt, ki pa žal vse bolj izumira. KONČNI REZULTATI: 1. mesto Slemena 39 točk 2. mesto Ribnica 31 točk 3. mesto Kamnik 31 točk 4. mesto Brezovica 29 točk 5. mesto Velike Lašče 23 točk Tekst in foto: Uroš Bregar Kako izdelati obod, je pokazal sam obodarski mojster Alojz Adamič Grabljica iz Borovnice v borbi za čimboljši rezultat Projekt UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K.O. DOLENJA VAS, K.O. PRIGORICA IN K.O. RAKITNICA Že nekaj let nas bodejo v oči številni neobdelani pasovi zemljišč ob glavni cesti Ljubljana - Kočevje. Na žalost ti pasovi vedno bolj prehajajo v strnjene površine, pasovi pa postajajo pokošena zemljišča. Kaj klavrn pogled za obiskovalce naše občine, saj neobdelano zemljišče poleg gospodarske škode kazi tudi sam videz krajine. V tem predelu občine je posestna struktura najbolj razdrobljena in značilna je nezainteresiranost za kmetovanje. Od novembra 1996 pa je v veljavi nov Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki poostruje odgovornost lastnikov kmetijskih zemljišč, saj v skrajnem primeru za neobdelovanje določa celo denarno kazen. Pred tem pa, določa zakon, naj pristojne službe skupaj z lastniki poskušajo najti ustrezno rešitev. Tega nezaželenega stanja se poleg prebivalcev KS Dolenja vas, Kmetijske svetovalne službe zaveda tudi Občina Ribnica. Da bi izboljšali posestno strukturo zemljišč, so že od leta 1996 v proračunu občine namenjena sredstva za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč. Te ugodnosti so se največ poslužili na območju, kjer ni problema z neobdelanostjo (Žlebič, Sušje, Kračah,..). Največ pa v vasi Slatnik. Na območju Dolenje vasi ni bilo interesentov. KS Dolenja vas je 8.7.1997 poslala dopis s pobudo za ukrepanje. Na podlagi le-tega je kmetijska inšpekcija pregledala stanje neobdelanosti in ugotovila, da 25 lastnikov ni obdelalo cca 70 ha kmetijskih zemljišč. Zavedamo se, da je poglavitni razlog za neobdelanost poleg nezainteresiranosti za kmetovanje tudi preveliko število premajhnih parcelic. Takšno stanje za današnjo tehnologijo kmetovanja ni primerno. Kmetje iz ostalih območij so zainteresirani za obdelavo, vendar pa na parcelah, ki imajo vsaj 0,5 ha in več površine. Tega današnja posestna struktura ne omogoča. Zato smo prepričani, da je za dosego boljše obdelanosti nujno povečati obdelovalne komplekse. Pod drobnogled smo vzeli območje, veliko cca 40 ha, v predelu od odcepa za Grčarice do lasnice na levi strani glavne ceste, kjer smo iz posestne strukture ugotovili, da je v tem predelu cca 359 parcel in 219 lastnikov oziroma solastnikov. V povprečju znaša velikost posamezne parcele 11 arov. Bistveno premalo za kakršno koli strojno obdelavo. Pri združevanju posameznih površin je na voljo več postopkov od komasacije (= zložba), arondacije, menjave, odkupov, najemov,... Vendar pa je lastnik tisti, ki se opredeljuje za način. Ker ne želimo, da bi se država poslužila zadnje metode za preprečitev neobdelanosti (=denarna kazen), smo pripravljeni pripraviti za rešitev tega problema projekt ureditve zemljišč. Vendar pa to ni možno brez sodelovanja lastnikov, zato smo pripravili VPRAŠALNIK, na podlagi katerega bi radi ugotovili, kdo je lastnik teh površin, ali še kmetuje, kakšna je površina, velikost in število parcel, kaj je pripravljen vsak posameznik storiti za rešitev tega problema. Zato vas prosimo, da si preberete priloženi VPRAŠALNIK, ga izpolnite in pošljete ali prinesete do 31.08.1998 na Kmetijsko svetovalno službo, Šeškova 15, Ribnica. Tako se bomo na podlagi vaših odgovorov lahko odločili za nadaljnje možnosti pri reševanju omenjenega problema, pripravili konkretne predloge in začeli z izvajanjem. Za vse informacije se lahko obrnete na KSS Ribnica, tel. 861-927. Za Občino Ribnica strokovni izvajalec Kmetijska svetovalna služba Ribnica VPRAŠALNIK O POSESTNI STRUKTURI IN OBDELANOSTI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU K.O. DOLENJA VAS, K.O. PRIGORICA IN K.O. RAKITNICA 1. Priimek in ime lastnika: Naslov:__________________________________________________ 2. Koliko kmetijskih površin imate (brez gozda) v lasti (ali solasti)? 3. Število parcel 4. Velikost posameznih parcel Velikost parcel Število parcel 0 - 5 arov_____________________________________________ 5 -10 arov_____________________________________________ 10 - 20 arov___________________________________________ več kot 20 arov________________________________________ 5. Lastništvo - obkrožite a) sem edini lastnik vseh zemljišč b) delno sem edini lastnik, delno solastnik c) solastnik d) nedokončan dedni postopek 6. Ali ste z velikostjo in številom parcel ( posestno strukturo) zadovoljni? a) da b) ne KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA 2 * 6 H II) $ 2 > O d ID O fc 7. Ali imate površine obdelane - pokošene? (obkrožite) a) v celoti b) delno c) nimam obdelanih 8. Kdo jih obdeluje - pokosi? (obkrožite) a) sam kosim v celoti b) deloma sam ,deloma dam v najem c) v celoti dam v najem - obdelujejo (pokosijo) drugi d) nihče - ni pokošeno e) seno pokosim in zažgem 9. Ali se nameravate v bodoče še ukvarjati s kmetovanjem? (obkrožite) a) s tem bomo nadaljevali b) dokler bom zmogel bom še kmetoval c) kmetovanje nameravam opustiti d) že sedaj ne kmetujem več 10. Ali ste seznanjeni z novim Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki opredeljuje odgovornost lastnika kmetijskih zemljišč in v skrajnem primeru predpisuje tudi denarno kazen za neobdelavo? (obkrožite) a) da, to mi je dobro poznano b) nekaj sem že slišal o tem c) o tem ne vem ničesar 11. Ali ste pripravljeni s svojimi zemljišči sodelovati v zemljiških operacijah (komasacije, (zložbe), menjava zemljišč, najem, prodaja...) ? (obkrožite ) a) da b) ne 12. Kaj ste pripravljeni storiti za izboljšanje posestne strukture in obdelanost zemljišč? (obkrožite - več možnih odgovorov ) a) pripravljen sem jih dati v najem b) pripravljen sem jih prodati c) v bodoče jih bom obdeloval sam d) ker nisem lastnik (solastništvo), ne morem storiti ničesar e) pustil bom, tako kot je - nisem jih pripravljen prodati ali dati v najem f) drugo (napišite)_______________________________________________ IZKORISTIMO SONČNE ŽARKE Načinov za ogrevanje sanitarne vode s sončno energijo je veliko, od enostavnih izvedb, ki jih lahko zgradimo sami, do zapletenih sistemov, ki jih na tržišču ponujajo proizvajalci. Na izbiro sistema poleg cene posameznih komponent vpliva tudi pravilna izbira glede na potrebe po topli vodi. To pomeni, da bo sistem, ki bo ogreval toplo vodo dvema osebama le v poletnem času, ob morju, drugačen kot sistem, ki bo ogreval sanitarno vodo veččlanski držini v celinskem podnebju. Za pripravo tople vode uporabljamo aktivne solarne sisteme. Sestavljeni so iz sprejemnikov sončne energije (SSE ali kolektor-jev), hranilnika toplote, cevnega omrežja, črpalke in nosilca toplote. Hladna voda se v absorberju sončnega sprejemnika segreva in kroži naravno ali prisilno po cevovodih do hranilnika toplote, kjer preko prenosnika toplote odda svojo energijo. Glede na kroženje tople vode v sistemu ločimo sisteme z naravnim in prisilnim kroženjem. Glede na način prenosa toplote pa na direktne in indirektne. Sprejemnike sončne energije - kolektorje namestimo tako, da zajamejo kar največ sončne energije. Ponavadi so orientirani na jug, jugozahod ali jugovzhod (priporoča se odklon do 35 stopinj od smeri juga). S horizontalo pa oklepajo kot od 30 do 60 stopinj. Najenostavnejša izvedba so sistemi z naravnim obtokom. Topla voda se iz kolektorjev dviga v hranilnik toplote, hladna pa se ]SV€T ENERGETSKO SVETOVANJE vrača v kolektor, kjer se dogreva. Hranilnik toplote mora biti dvignjen za 0,3 m nad kolektorjem. Uporaba sistema v našem okolju skoraj da ni sprejemljiva. Sistemi s prisilnim obtokom se razlikujejo od prejšnjega po namestitvi hranilnika toplote, kije nameščen neodvisno od kolek-torja. Za delovanje sistema potrebujemo obtočno črpalko, elemente za varovanje ter tlačno posodo. Sistem deluje učinkovito ob ustrezni regulaciji.Priprava tople vode s solarnimi sistemi je ekološko najbolj čista. Pravilno načrtovan sistem pa lahko pokrije do 70 % vseh potreb po topli vodi. Subvencije za izdelavo sistemov sončnega ogrevanja in priprave sanitarne vode so v višini 18.000,00 SIT po m2 kolektorja ali največ 108.000,00 na gospodinjstvo. Za podrobnejše informacije se obrnite na vašo energetsko pisarno. ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA KOČEVJE- IZPOSTAVA RIBNICA Energetski svetovalec: Miloš Kogej Kaj ostane od stvarii ki niso zavarovanef triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Podrobnejše informacije lahko dobite na predstavništvu Zavarovalnice Triglav, d.d., Območne enote Ljubljana v Ribnici, Škrabčev trg 38, ali po telefonu 861-063. Komaj kaj<*, POSLOVNO PREMOŽENJE OSEBNO PREMOŽENJE Poslovna Odgovornost Finance Dom Avto Prosti čas Dopolnilne sredstva dejavnosti Zgradbe Splošna Terjatve Požar Avto kasko Potovanja Posevki in Stroji in odgovornost Izpad Premičnine Avtomobilska Rekreacija plodovi oprema Poklicna dohodka Vlom odgovornost Živali Blago odgovornost Investicije Steklo AO - plus Stroji in Prevozna Odgovornost Kavcije Hišne živali Pravna zaščita oprema sredstva prevoznika Živali Avtomobilska Posevki in odgovornost plodovi ss < K H l/l Z > 0 d l/l 0 1 RENTNO VARČEVANJE - PREUDARNA ODLOČITEV 0 DOLENJSKA BANKA Reforma pokojninskega sistema, rastoči stroški študija na višjih in visokih šolah, rast življenjskih stroškov... - veliko razlogov, da se odločite za rentno varčevanje v Dolenjski banki. Izbirate lahko med: varčevanjem v tolarjih (tolarski depozit z valutno klavzulo ali rentno varčevanje z rednimi mesečnimi pologi), varčevanjem v devizah (devizni depozit ali rentno varčevanje z rednimi mesečnimi pologi). Odločate se lahko med najkrajšo dobo rentnega varčevanja, ki znaša 5 let, in najdaljšo, ki traja 20 let. Ob koncu lahko prihranke skupaj z obrestmi dvignete ali pa izberete izplačilo rente. Podlago za izplačilo rente lahko predstavljajo samo obresti ali pa glavnica in obresti. Izbirate lahko med mesečnim, trimesečnim ali polletnim izplačilom rente. Najkrajša doba izplačila rente je 2 leti, najdaljša pa 20 let. Tudi v tem času so prihranki zelo ugodno obrestovani. Praktičen izračun rentnega varčevanja: OBROČNO RENTNO VARČEVANJE RENTA 120 MESECEV RENTA 240 MESECEV Obročno rentno varčevanje V TOLARJIH Mesečno 10.000 SIT Skupaj vezana sredstva in realne obresti Povprečna renta Vsota Povprečna izplačanih renta rent Vsota izplačanih rent Čas varčevanja: 10 let (v SIT) | 1 Skupaj - vplačila 1.200.000 SIT 1.701.718 18.220 2.186.363 11.113 2.667.210 Čas varčevanja: 20 let (v SIT) v’ 1 Skupaj - vplačila 2.400.000 SIT 4.692.133 50.237 6.028.440 30.643 7.354.275 Predpostavki: r = 5,80 % letno, T=0. | z < K H KI < Z > O d II) o p. Sestavil: Marko Modrej NAGRADNI KVIZ 1. Folklorna skupina iz Dolenje vasi je na fotografiji iz leta... 0 - 1977 R - 1981 1 - 1987 12. V parku kulturnikov v Gradu je na 17 različnih kamnitih obeležjih vklesanih.... D - 17 različnih imen E - 50 različnih imen L - 70 različnih imen 2. Jezikoslovec Stanislav Škrabec se je rodil v Hrovači leta... A- 1833 S- 1855 I- 1844 3. Na 3. turističnem rallyju oldtimerjev, ki je bil v soboto, 4. julija, v Ribnici, se je zbralo...... 13. V Ribnici je bila obsojena in sežgana zadnja čarovnica na grmadi. To se je zgodilo leta... E - 1701 H - 1510 P - 1820 14. Besedni red je zaporedje. Q - morfemov T - besed in stavkov X - črk K - 65 lastnikov S - 77 lastnikov B - 81 lastnikov starih motorjev in avtomobilov 15 - Na sliki je planinska koča na priljubljeni izletniški točki na......... 4. Najvišja gora v Alpah, ki s 4807 metri leži med Grajskimi in Peninskimi alpami v Savojskih alpah je.... N - Mont Blanc I - Triglav S - Bernina 5. Najvišji vrh na Veliki gori je Turen, ki je visok. Z-2154 m C - 1254 m P - 1542 m 6. Prebivalci Ribniške doline se radi sklicujejo na "krošnjarski patent", ki ga je leta 1492 izdal.. A - Cesar Friderik B - Karel Veliki C - Napoleon Bonaparte 7. Groharjeva oltarna slika se nahaja v..... P - cerkvi sv. Lenarta v Nemški vasi O - cerkvi pri Novi Štifti S - cerkvi sv. Štefana v Ribnici 8. Dr. France Prešeren je prvi dve leti svojega šolanja preživel v... U - Ljubljani K - Ribnici V - Kranju 9. Ribniški gospodarstvenik in mecen Peter Kozina (1876 - 1930) je bil ustanovitelj tovarne.... R - Inles O - Peko Š - Smelt 10. Anton Rudež je bil lastnik gradu Wilingrain na Bregu do leta.... Ž- 1880 Z - 1945 V - 1918 11 . Na Srečanju v moji deželi so se poleg ribniške predstavile še naslednje občine... T - Dobrepolje, Velike Lašče, Nova Gorica I - Kočevje, Loški Potok, Cerknica C - Kranj, Ljubljana, Murska Sobota Č - Grmadi J - Sv. Ani T - Travni gori v, „vL- 1 2 3 4 2 5 6 7 8 9 10 2 7 11 9 12 13 14 15 6 Pri vsakem vprašanju obkrožite en (pravilen) odgovor in črko prenesite v zgornji lik, kjer boste ob pravilnih odgovorih prebrali naslov knjige, ki jo je občina Ribnica izdala ob 900 letnici kraja. Naslov napišite na kupon na naslednji strani. Rešitve pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, najkasneje do 1. avgusta 1998. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 10 lepih nagrad: 1. nagrada: Košara ženske kozmetike v vrednosti 5.000,00 SIT, poklanjajo TRGOVINA MARIJA, Prigorica 2. nagrada: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT, poklanja ga pizzerija HARLEKIN, Ribnica 3. nagrada: foto album, poklanja ga FOTO TONI, Ribnica 4. nagrada: 2 fotografska filma, poklanja ju FOTO TONI 5. nagrada: 2 vstopnici za kino predstavo v kinu IDEAL, Ribnica 6. do 10. nagrada: preventivni paketi zavarovalnice TRIGLAV, d.d., ki jih poklanja Območna enota Ljubljana. Skupni fond nagrad: 30.000,00 SIT Izžrebanci 8. številke Rešeta: Rešitev: SREČANJE V MOJI DEŽELI 1. nagrada - enodnevno potovanje v Benetke z avtobusom, ki ga Ta mesec je bila prava invazija glasovnic za najbolj priljubljen gostinski lokal v občini Ribnica. V primerjavi s prejšnjo številko kakšnih posebnih presenečenj na lestvici ni bilo. Omeniti velja predvsem veliko število glasovnic in premočno zmago pizzerije Harlekin, ki je zmagala že prejšnji mesec, zelo dobro pa se drži tudi gostilna Mihelič. Glasove bomo seštevali do novega leta. K oblikovanju lestvice ste vabljeni še naprej, saj z mesecem septembrom pripravljamo veliko presenečenje. Lestvica lokalov: 1. Pizzeria HARLEKIN 200 točk 2. Gostilna MIHELIČ 107 točk 3. Restavracija KRONA 74 točk 4. Kava bar RIBA 70 točk 5. Gostilna Pri PILDARJU 33 točk Prvih pet na lestvici se prenese v naslednji mesec, ko bomo glasove dodali. Glasovali ste še za lokale, ki se niso uvrstili na lestvico petih, so pa čisto blizu petega mesta: Restavracija Pugelj, bistro Amadeus, Kegljišče Prigorica, Izvir Sodražica, Grmada, bistro Market - T, Y bar, bistro Lucija, Bistro Ž, bistro PAP,... / L« PIZZE IZ KRUŠNE PEČI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_ Moj naslov:__________________________________________ Tel:_________________________________________________ KUPON - NAJ GOSTINSKI LOKAL V OBČINI a. lokalu__________________________poklanjam 10 točk b. lokalu__________________________poklanjam 5 točk c. lokalu__________________________poklanjam 1 točko Družabni kotiček je tokrat rodil prve sadove. Sicer ni bilo preti- ranega navala, led pa je prebit. Dobili smo prvo zmagovalko, kandidate za naprej in prvo izžrebanko, ki bo z zmagovalno osebo večerjala v zmagovalnem gostišču naše akcije, torej pizzeriji Harlekin. Naj priljubljena oseba: L Dr. Alenka Nadler - Žagar 2 glasova 2. Pater Niko 1 glas 3. Prof. Janez Debeljak 1 glas 4. Župan Jože Tanko 1 glas 5. Medard Pucelj 1 glas 6. Metod Jaklič 1 glas Z gospo dr. Alenko Nadler-Žagar bo odšla na večerjo MAGDA ŠILC, Praproče 2, 1310 Ortnek. ČESTITAMO ! poklanja ALTER TURIST iz Kočevja, prejme: BOGDANA MOHAR, Hrib N.H., 1318 LOŠKI POTOK. 2. nagrada - bon v vrednosti 3.000,00 SIT, poklanja ga pizzerija Harlekin, prejme: NEJC OREL, Ljubljanska cesta 2, 1310 RIBNICA. 3. nagrada - bon v vrednosti 3.000,00 SIT, ki ga poklanja Optika Anita, prejme: VESNA LUKIČ, Gornje Lepovče 23, 1310 RIBNICA. 4. nagrada - 2 pizzi v pizzeriji Patricija prejme: CECILIJA LOVŠIN, Gašpinovo 3, 1316 ORTNEK. 5. nagrada - 2 vstopnici za ogled filma v kinu Ideal prejme: JANEZ ARKO, Kot 2, 1310 RIBNICA. Izžrebanci ankete o branosti glasila: 1. nagrada - bon v vrednosti 5.000,00 SIT, ki ga poklanja trgovina TAJA, prejme: MOJCA KLARIČ, Majnikova 14, 1310 RIBNICA. 2. nagrada - 2 fotografska filma, ki ju poklanja Foto Toni, prejme: OLGA KOVAČ, Za humcem 5, 1331 DOLENJA VAS. 3. nagrada - ledena breskev za dve osebi, ki jo poklanja gostilna Pri Kuklju Velike Lašče, prejme: VIKA PIRNAT, Prijateljev trg 3, 1310 RIBNICA. 4. nagrada - 2 pizzi v restavraciji KRONA prejme: ELIZABETA ŠTUPICA, Vinice 24, 1317 SODRAŽICA. Nagrajencem čestitamo!Kupone za prevzem nagrad prejmete po pošti ! KUPON Priljubljena oseba:____ Rešitev nagradnega kviza: Moj naslov: Ime in priimek:________________________________________________ Ulica:_________________________________________________________ Pošta:_________________________________________________________ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnite pa spodnji kupon, s polnim naslovom. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasnje do 1. julija 1998. Kupon za brezplačno objavo malih oglasov lahko izrežete in ga pošljete po faksu: 061 - 861 091. Na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem ( Ur.l.RS, št. 70/95 ) in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur.l. RS, št. 44/98) je Občinski svet Občine Ribnica na seji dne 2.7.1998 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE IZKLICNIH NAJEMNIN ZA POSLOVNE PROSTORE, S KATERIMI RAZPOLAGA OBČINA RIBNICA 1. Izklicna cena mesečne najemnine za poslovne prostore se določi v naslednji višini: a) cena 1.425 SIT/ m2 za poslovne prostore v stavbah: - Gorenjska cesta 3, Ribnica - Gorenjska cesta 9, Ribnica - Kolodvorska ul.18, Ribnica - Šeškova ulica 5, Ribnica - Šeškova ulica 17, Ribnica - Šeškova ulica 50, Ribnica b) cena 950 SIT/ m2 za poslovne prostore v stavbah: - Vrtnarska ulica 2, Ribnica - Trg 25. maja 20, Sodražica - Trg 25. maja 9, Sodražica - Ortnek - pošta - Športni center Ribnica c) cena 760 SIT/ m2 za poslovne prostore v stavbi: - Gorenjska cesta 2, Ribnica - Lončarska ulica 64, Dolenja vas d) cena 285 SIT/ m2 za garaže. 2. Za poslovne prostore, ki se oddajajo v najem, se določi najemnina v naslednji višini: a) dvorana v Ideal centru Ribnica : 13.300 SIT/ ura Ta cena se uporablja za vse najeme, razen za kinopredstave, za katere je sklenjena posebna pogodba. b) Miklova hiša: - galerija : 2.850 SIT/uro - mala dvorana v II. nadstropju : 1.425 SIT /uro - kletni prostori: 2.850 SIT/uro Ta cena pa ne velja za člane KUD-ov, ki uporabljajo prostore brezplačno. c) Športni center Ribnica - dvorana : - uporaba za šport in rekreacijo: 2.850 SIT/uro - v komercialne namene: 142.500 SIT/dan vsak dodatni dan 47.500 SIT/dan Ta cena pa ne velja za športna društva in organizirano rekreativno dejavnost znotraj športne zveze, ki uporabljajo prostore brezplačno. č) Športni center Ribnica - bazen: - uporaba bazena. 9.400 SIT/uro d) Osnovne šole: - uporaba razredov: 2.000,00 SIT/uro - uporaba dvorane v Dolenji vasi: - za šport in rekreacijo: 2.850 SIT/ uro - za komercialne namene: 95.000 SIT/dan vsak dodatni dan: 28.500 SIT/dan. - uporaba dvorane v Sodražici - za šport in rekreacijo: 2.000 SIT/ ura - za komercialne namene: 66.500 SIT/dan vsak dodatni dan: 19.950 SIT/dan. Uporabniki, ki se v celoti ali delno financirajo iz občinskega proračuna, plačajo za uporabo prostorov pod točko a, b, c in d, če jih uporabljajo v nekomercialne namene, le stroške vzdrževanja in upravljanja, kar predstavlja 50 odstotkov višine izklicnih najemnin določenih pod točko a, b, c in d. 3. Najemnina poslovnih prostorov oziroma pogodbena najemnina se mesečno valorizira glede na rast drobnoprodajnih cen. 4. Ta sklep začne veljati dan po objavi v občinskem glasilu Rešeto. Številka:01-DB-361-01-2/98 Datum: 6.7.1998 Predsednik Občinskega sveta občine Ribnica mag. Andrej MATE MALI OGLASI Prodam fantovsko športno kolo - pet prestav, skoraj novo. Cena = 10.000,00 SIT. Milka Gornik, Na Pesek 38, 1317 SODRAŽICA. Tel: 866 - 246. Prodam 19 kvadratnih metrov kombi plošč NOVOLIT, debeline 5 cm. - II. kvalitete. Cena = 1.200,00 SIT/m. Tone - TEL: 864 - 085. 16 Hbšeto PRODAJA POSLOVNO - STANOVANJSKI OBJEKT V RIBNICI V središču Ribnice (poleg Glasbene šole), v neposredni bližini občine, pošte, vrtca, avtobusne postaje, banke in objektov storitvenih dejavnosti, se prodaja poslovno-stanovanjski objekt. • STANOVANJE št. Ivi. nadstropju, koristne površine 43, 94 m2 (36, 89 + 7, 05 kleti) • STANOVANJE št. 2 v I. nadstropju, koristne površine 69, 56 m2 (62, 02 + 7, 54 kleti) • STANOVANJE št. 3 v I. nadstropju, koristne površine 47, 43 m2 (41, 38 + 6, 05 kleti) • STANOVANJE št. 4 v mansardi, koristne površine 93, 03 m2 (77, 73 + 7, 30 galerije + 8, 00 kleti) • STANOVANJE št. 5 v mansardi, koristne površine 76, 77 m2 (60, 03 + 6, 89 galerije + 9, 85 kleti) • POSLOVNI PROSTORI v pritličju ENOTNA KVADRATURA 127 m2 Možna je delitev na dve zaključeni poslovni enoti, površine: 68, Informacije o prodaji: 40 in 58, 60 m2. LB HIPO d.o.o, Trg Republike 3, Ljubljana Vsaka enota ima svoje sanitarije, vhod je skupen. tel. (061) 176-30-29, (041) 664 754 Kontaktna oseba: Matic Romšak Investitor: Teknoles d. o. o. KLUB HARMONIKARJEV "URŠKA" Zamostec 15, Sodražica V letu 1997 je bil ustanovljen klub harmonikarjev, z namenom, da prispeva k boljšemu kulturnemu udejstvovanju v občini Ribnica. V ta namen se organizira vsako leto tekmovanje in srečanje harmonikarjev zahodne Dolenjske. Na dosedanjih srečanjih smo se spoznali s harmonikarji iz vse Slovenije. Povabimo pa tudi enega ali več boljših oz. izkušenih hamonikarjev, da popestri prireditev. Prireditev je že tradicija, saj se letos v Zamostcu organizira že šestič. Tekmovanje harmonikarjev " URŠKA " bo v soboto, 8. avgusta 1998, ob 17.00 uri, v Zamostcu 15. Tekmovanje je razdeljeno po starosti v štiri kategorije. Vsi tekmovalci bodo prejeli spominek. Vsi ljubitelji " frajtonerice " vabljeni v Zamostec 15! Galerija TONI vabi v svoje PRODAJNO-RAZSTAVNE PROSTORE nad foto ateljejem "Foto Toni", na Gorenjski cesti 10. Pričakuje vas raznovrstnost izdelkov domače obrti, ročnih del, unikatnih izdelkov in umetniških slik. Oglejte sijih ali kupite, kajti galerija je odprta vsak dan, od ponedeljka do petka od 10. - 18. v soboto pa od 8.-12. ure. Vsa dodatna pojasnila vam lahko posreduje gospa Kati Kostanjšek na tel. 862 400. Galerija Toni vsakomur v septembru ponuja možnost raznih tečajev, od risanja, slikanja, učenja ročnih del do oblikovanja. O točnih datumih boste obveščeni preko radia Univox in naše oglasne deske, ki je nameščena pri vhodu v foto studio. Prisrčno vabljeni v Galerijo TONI! DATUM TURA ČAS HOJE ZAHTEVNOST 15.in Rombon - dolga 10 ur zahtevna 16. 8. 1998 Mangrt iz sedla 3 ure 5. in 6. 9. 1998 Frischauf, Mrzla gora, Matkov kot Olševa 10 ur 5 ur zahtevan Na podlagi 1. odstavka 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l.RS, št. 44/97) in sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 27.11.1997 Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, Ribnica, ponovno razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO ZEMLJIŠČ V OBMOČJU OBRTNE CONE PESEK (bivši peskokop Jelovec - Sodražica), ki bo v sredo, 5.8.1998, s pričetkom ob 12,00. uri v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. I. Predmet prodaje je stavbno zemljišče: A/ Pare. št. 2087/72 odprti kop v izmeri 37a 12 m2 B/ Pare. št. 2087/18 odprti kop v izmeri 21 a 41 m2 Pare. št. 2087/15 odprti kop v izmeri 3a 47 m2 Pare. št. 2087/71 odprti kop v izmeri 5a 74 m2 B skupaj: 30a 62 m2 II. Izklicna cena znaša: - pod A/ - 4.861.168,00 SIT - pod B/ - 4.009.940,00 SIT III. Predmetna zemljišča so namenjena obrtni dejavnosti. Za navedene parcele je plačan prispevek za spremembo namembnosti zemljišča, prav tako je pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalne infrastrukture. IV. Varščino v višini 10% izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva, ko sklene pogodbo. V. S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica št. 51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti, najkasneje v treh dneh pojavni dražbi. VI. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VII. Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od pogodbe, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VIII. Davek na promet nepremičnin in druge stroške prenosa in vknjižbe lastnine plača kupec. IX. Ogled nepremičnin je možen na kraju samem. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Ribnica, Gorenjska c. 3, tel. 861 -090. OBČINA RIBNICA Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur.l. RS št. 44/98) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 1998 Priznanja in nagrade Občine Ribnica so: - naziv častni občan - Urbanova nagrada - Gallusovo priznanje - priznanje Občine Ribnica. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju. Častni občan tako predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica, za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela. GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbuda za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno imenovanje za častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Predlog mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), - naziv ter naslov (za pravne osebe), - obrazložitev: Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 21.08.1998. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel: 861-090). Predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Olga Tanko, l.r. PGD SODRAŽICA 100 LET NA VOLK) VSAKOMUR, KI JE RABIL POMOČ Razvitje novega praporja. Foto: Foto Toni "1795. je nastal ogenj na sv. rešnjega telesa dan zaradi neprevidnosti fantalinov v zvoniku, kateri so med procesijo potrkavali in pušili tobak. Zgorela je cerkev in vsa vas, zvonovi so se stopili. Drugič je vas pogorela 1848., ko so pri Sobotnikovih pekli ribe. Pogorela je vsa, razen cerkve. " O Sodražici govori ta zapis, in glede na vse povedano, je bilo moč kaj kmalu pričakovati rojstvo gasilskega društva, ki letos praznuje svojo 100. obletnico. Angelca in Metod Pucelj sta v imenu tega spomina prvič zapisala dolgo zgodovino plemenitega dela, iz katere je tudi gornji zapis. Knjiga je bila širši domači javnosti slovesno predstavljena 7. junija, zbiranje gradiva pa je trajalo kar eno leto. "Pospravljali so kramo po podstrešju in medtem je padel na tla kovček. V njem so našli podatke o 4 - letnem delovanju, med njimi tudi opis praznovanja 40. obletnice društva," je le ena izmed zgodb, ki se vežejo na nastajanje knjige. Množica krajanov in članov se je v začetku leta zbrala na 100. občnem zboru, da bi se pripravila na nekaj, kar bi dostojanstveno Angelca in Metod Pucelj - avtorja knjige o PGD Sodražica Foto: Foto Toni opomnilo na pomen in preteklost gasilstva v sodraškem okolju. In tako se je na nedeljski dan, 28. junija, v paradi zbralo preko 350 uniformiranih gasilcev iz Sodražice, Ribnice, Kočevja, Grosuplja,Velikih Lašč, Loškega Potoka in iz kraja Tinje pri Slovenski Bistrici. Bila je velika parada, slovesna, s konjenico, godbo, prapori in gasilskimi vozili. Na oder je kot slavnostni govornik stopil Metod Pucelj, ki je predsednik 1 leto, prej pa je bil 10 let dejaven kot poveljnik. Povedal je tisto, kar je vsajeno v srce vsakemu gasilcu:"Bili smo in smo le gasilci, ki smo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč tistemu, ki jo potrebuje." Razvili so nov prapor, na katerega je pripetih 13 spominskih trakov in 104 žebljički. Toliko je bilo namreč pokroviteljev in podpornikov, kot generalni pokrovitelj pa seje izkazal Inles SDR d.d. 88 Sodražanov je sedaj vpisanih v društvo in razveseljivo je, da narašča zanimanje med otroki, tudi dekleti, je dejal Pucelj. K sreči imajo bolj malo nujnih intervencij in se tako udeležujejo tudi tekmovanj. Radi bi oblikovali ekipo veteranov in želijo, da bi se ustanovila ženska desetina. A želje pogojuje dandanašnji življenjski kliše: malokdo ima dovolj časa, da bi prevzemal še dodatne odgovornosti. Še ena želja je. Tiha, je dejal Metod. Da bi se uredila muzejska soba. Če je dovolj močna, jo bodo uresničili. Z Metodom in Angelco Pucelj se je pogovarjala Alenka Pahulje Plamenico so prejeli: Državno odlikovanje: Milan Arko(I) Matija Oražem st.(II) Andrej Mihelič(II) Janez Milavec(II) Jakob Gumilar(II) Anton Vesel(III) Janez Mihelič(III) Alojz Rupar(III) Metod Pucelj(III) Mirko Košir(III) Stanislav Rigler(II) Janez Turk(III) Odlikovanje gasilski veteran: Anton Košir Janez Vesel Viktor Drobnič Najstarejši gasilec A. Lovrenčič, star 89 let. Foto: Foto Toni PODNARSTVO Od Rib' nce do Rakit' nce ne raste druz'ga ku lajščevje Število izdelkov pa upada že od konca prejšnjega stoletja. leta 1900 - 300 000 lesenih poden leta 1939 - 40 000 lesenih poden leta 1949 - 10 000 lesenih poden leta 1959 - 2 550 lesenih poden leta 1998 - 1 000 lesenih poden(ocena) Spretnost in iznajdljivost Ribničanov je bila, da so znali spraviti v denar še tako navaden grm, kot je leska. Leska je razširjena predvsem na kraških tleh Male gore, Grčaric in kočevskega gričevja, iz sodraških vasi pa so jo šli iskat tudi proti Blokam. Rabi predvsem za izdelovanje lesenih poden, iz katerih so zdomarji sestavljali rešeta. Podno skozi odprtinice prepušča oziroma zadrži določene delce pri sejanju in odcejanju. Glede na obseg in velikost luknjic, poznamo različna podna. Največja (88 cm premera) so za ' rajte' in se jih uporablja pri čiščenju žita. Manjša podna pa so za rešeta (za presejanje moke, zrn, grozdnih tropin, živalske hrane..). Lesena podna so daleč naokoli izdelovali le v Ribniški dolini, predvsem v zdomarskih družinah. Lesko so šli nabrat v svoje, če so jo imeli, ali pa so jo šli kupit od Kočevarjev pred Cenetovo gostilno. Butare leskovih palic so prinesli domov in jih najprej obelili (odstranili lubje). Iz palice so potem na babi drli vitre. (Butara je lesen hlodec, ki ima navrtane luknje). Vitre so potem z nožem viternikom še poravnali in jih s pomočjo zob razcepili na dvoje ter obrezali na primerno širino, tako da so jih potem lahko uporabili za pletenje. Delo sta si delila oba spola, pletle pa so pogosteje ženske. V ribniških vaseh so ženske tkale podna tudi na statve. Na roke so pletle podna predvsem za rajte'. Najprej so si iz najdaljših viter naredile na mizi križ in ga obtežile s kakšnim težjim predmetom, da se zasnova ni premikala. Potem so vpletale naprej enakomerno nove vitre, dokler ni bilo podno dovolj veliko. Podno so položile na obroč in ga obrezale ter s tanko vitro še obšile, da se ni razdiralo. V našem stoletju so ženske začele plesti tudi križanke ali podna, ki imajo odprtinice v obliki šesterokotnikov. Ta način pletenja so iz tujih krajev prinesli k nam zdomarji in je danes priljubljena oblika za spominke in za dekoracijo. Vendar pa je število podnarjev vsako leto manjše in danes bi na prste prešteli osebe, ki še znajo delati vitre. Lesena podna so se začela umikati strojno izdelanim žičnim podnom. Danes izdelujejo pod-narji le še manjša podna za spominke ali pa splete iz viter za dekoracijske namene (oprema sten, pultov, luči..). Muzej Miklova hiša Lucija Kos Bartol Majda Vrh je spregovorila o ribniški družini KAKO ZELO SMO POTREBNI DRUG DRUGEMU! To ni zanimivo branje, to je vsakdanja kruta življenjska zgodba mnogih. Samo eno je treba. Biti toliko občutljiv in dojemljiv, da se zmoreš postaviti v kožo drugega človeka. V njegovo življenje. Da v sebi začutiš bolečino, ko ti mukoma zaupa, da ne je mesa, ker siga ne zmore privoščiti. So, tudi med nami so takšni ljudje, tudi med Ribničani. A večinoma ne govorijo o tem, ker jih boli in ker so preponosni. Kljub temu, da ostajajo na robu ali pod robom preživetja. Predstavljajte si, da ste to vi. Nekateri dejansko ste. Majda Vrh, ki vodi Center za socialno delo, pravi, da o tem problemu po končanih stečajih skorajda nihče več ne govori. Je pa težak. "Prejemajo samo denarno pomoč socialnega varstva, kar ne zadošča niti za osnovno preživetje." Kdo bi sploh še govoril o stroških šolanja, obleke in nakupa šolskih potrebščin? Ozimnice... Raje molčimo o morju in čemerkoli, kar bi lahko prineslo duševni mir in sprostitev. Poleg vsega je težava teh družin v tem, da starši sodijo v srednjo generacijo, ki težko dobi zaposlitev, pravi Vrhova. "Stečaj se na tiho odraža v družinah, o tem se ne govori na glas. V tem je problem. Če ocenjujemo le po statističnih podatkih, potem je celo število razvez po stečaju manjše. A ko pride do ločitve, so katastrofalne v odnosnem smislu. Partnerja poskušata zdržati v zakonu, ker je socialna varnost tako v zakonu večja, kot če so družine enoroditeljske. Odločilno je preštevanje denarja. Dostikrat družino razdira alkoholizem. Ženske ali moškega. V mnogih jih ločuje prezaposlenost, saj ljudje opravljajo več vrst dela v različnih obdobjih dneva." Tudi zato so starši manj z otroki, pravi Majda Vrh.. "Pehajo se za denar; mnogi za golo preživetje. Starši so toliko okupirani s svojimi težavami, da svojih otrok preprosto ne vidijo. In ravno ta srednja genaracija ima doma pubertetnike, ki bi še kako rabili močno družino. Tudi čas je tak, da se velik pomen pripisuje temu, kako je otrok oblečen, a te družine ne zmorejo niti sredstev za avtobus! Prihaja do kraj obleke, ki jih včasih ni bilo toliko. V zadnjem času mladostniki množično uničujejo stvari brez vzroka. ....Ne najdemo vzroka. Nimamo niti vrha ledene gore, nič ne vidimo. Govorimo o mamilih, nihče pa ne ve prave številke." Mladi. Pravijo, da so prepuščeni pasivnemu okolju, kjer se nihče ne ukvarja z njimi, kjer poleg staršev ostajajo sami. "V Ribnici vidim pomanjkanje prostora za širši krog mladih. Lahko se hvalimo z nekaj igrišči, bazenom, rokometom, a to je za izbran krog mladih. Večina ostaja zunaj in za tiste ni ne sredstev ne pripravljenosti, da bi jih kamorkoli sprejeli. Otroci Knafljevega ali Prijateljevega trga nimajo igrišč, kjer bi 'žogo zbrcali.' Kam lahko gredo? Razbijat v lokale? Ali pa se skrivat za vrtec ali grad, kjer jih še nihče ne kontrolira?" Celo dr. Rode je opozoril na to, da v tako velikem centru, kot je Ribnica, nimamo prostora za mlade. Ustanovljena je tudi civilna iniciativna skupina, ki poskuša sprejemati del odgovornosti za življenje mladih. Trudi se, tako kot domači duhovniki, ki razmišljajo o domu za mladostnike. Pa se nekateri bojijo religioznega poudarka... "Jaz sem se v pomoči za stranke povezovala tako s Karitas kot z Rdečim križem. Če delamo v korist mladih, ni pomembno, kdo je organizator. Ogledala sem si salezijanski center v Cerknici, ki ga vodi duhovščina in je namenjen vsakomur. Vem pa, da je, še vedno, tudi v Ribnici in v civilnih sferah, kdo pripravljen delati za mlade." Razen športnih in ostalih prostočasnih dejavnosti taki centri ponujajo tudi možnost bližine sočloveka, ki mlade razume, usmerja. Je tam, da se mu izpovejo, tam je, da jih posluša in pomaga pri osebnostni rasti. Kot vaša skupina. "Ravno zaradi težav, ki se v zadnjih letih kažejo v Ribnici pri mladih, smo začeli pred tremi leti delati s skupino za osebnostno rast, ki naj bi bila vzornik tem mladim ljudem. Istočasno so jim tudi pomočniki pri šolskem delu, a predvsem vzorniki. To so prostovoljci iz urejenih družin, ki imajo veselje z otroki. Ponavadi so učno uspešni, čeprav to ni pogoj. Želijo pomagati komu, ki tega, kar imajo oni, nima." Toda vi vzamete samo tiste otroke, ki so najbolj problematični... "Ni nujno. Izbira šola. Otrok se lahko vključi tudi preko šolske socialne delavke. Skupina je namenjena osnovnošolskim otrokom, pa tudi srednješolcem, če še vidimo problem. Večina srednješolcev namreč odide drugam na šolanje in se nam ta problematika nekoliko zabriše. Seveda je odvisno, ali družina in otrok sprejmeta prostovoljca in prostovoljec njih. Lahko se osebnostno ne ujemata in ju zamenjamo. A zdaj so izkušnje dobre." "Tudi prostovoljci osebnostno rastejo. Mnogi prvič spoznajo družino, kjer se dogajajo tudi najhujše zlorabe..." Mnogi niso vedeli, da se to dogaja, sedaj pa jim to pripoveduje otrok. Tukaj, v Ribnici? "Da." Pa prijavite primer ? "Da, če je zloraba huda. Če pa gre za dolgotrajno psihično maltretiranj e... Rešitve iz tega so silno vprašljive. Kaj je za otroke najboljše? Reja, vzgojni zavod? Mogoče je včasih boljše, da ima ob sebi prostovoljca in je ta tista svetla lučka, s katero gre otrok vsaj včasih ven iz trpkega okolja." Pogovarjala seje Alenka Pahulje NADALJEVANJE PRIHODNJIČ “Podlistek 2 Družina > "Rdmici 1848 -1878 Renata Lesar, diplomirana zgodovinarka; avtorica podlistka, ki je povzet po njeni diplomski nalogi, Družina v Ribnici 1848 - 1878 POROKA Poroka je pomemben prehodni čas v življenju dveh ljudi. Ženin in nevesta - ‘mlada dva’- prestopata iz svojega samskega življenja v odnos mož - žena in postajata del sveta odraslih. S poročnim obredom so nevesto izročili ženinu. Mlada dva sta si obljubila zvestobo in hkrati začela novo družino. Ponavadi se je nevesta poslovila od rodnega doma in šla na novi dom. Ženitovanje je bilo velik dogodek, ki je zadeval tudi vse sorodnike, prijatelje, znance, sovaščane, farane... Izoblikovala so se pravila, ki so se jih mladi držali iz ene generacije v drugo. V tradicionalnem svetu je bila poroka redkokdaj slepa, čustvena zveza dveh ljudi. Pogosto so jo pogojevale gospodarske razmere, družbeni položaj, telesne sposobnosti, starost, vdovstvo... Starši so imeli s svojim mnenjem odločilen pomen pri izbiri zakonskega partnerja. Iz pripovedi moje stare mame: Ko je njen oče ( 27 let star ) prišel na dom njene matere ( stara 17 let) 'na spraševanje’, se je mati skrila pred njim. Želela se je poročiti z drugim, ki ji je bil bolj všeč. Vendar pa se je oče, ki je bil priden, pošten in delaven, staršem zdel primeren ženin in so ji zato 'nasvetovali' to poroko. Tako sta se poročila leta 1894 in v obdobju od 1895 do 1923 imela 12 otrok. Danes žive še trije. Matija in Ljudmila Lesar, 1938. Ženin doma iz Gorenje vasi, nevesta iz Bukovice. OBNOVILI ZAOBLJUBO BOGU NADŠKOF DR. FRANC RODE Z DUHOVNIKI PRI NOVI ŠTIFTI Letos, 23. junija, smo duhovniki ribniške dekanije ob spominu na naše mašniško posvečenje povabili k Novi Štifti nadškofa dr. Franca Rodeta. Med sveto mašo je zbranim vernikom in nam duhovnikom v cerkvi Marije vnebovzete spregovoril o poslanstvu duhovnika v našem času in o soodgovornosti vernikov v delu in življenju Cerkve. Župnija, ki ima veliko zdravih in dobrih družin, bo najboljša zemlja za porajanje duhovnih poklicev. Po sveti maši smo imeli prijateljsko srečanje v frančiškanskem samostanu, kjer nas je gostoljubno sprejel p. Niko. Gospod nadškof seje med pogovorom dotaknil nekaterih bistvenih problemov, ki so prisotni v slovenskem narodu in Cerkvi na Slovenskem. Odkrival je stvarni položaj Cerkve v naši družbi, spregovoril o nalogah bližajoče se vseslovenske sinode, ki naj bi prinesla pomlad v naš narod in našo mlado državo ter omenil potrebnost novih škofij. Nazadnje smo se pogovarjali še o poslanstvu šole, ki naj upošteva duhovno stanje in zgodovino našega naroda, ki je vedno zajemal iz krščanskega izročila. Za slovenski narod je bilo zelo značilno svojevrstno sprejemanje krščanske vere, ki pri marsikom ni bila osebno doživeta. Kristjan, ki hoče danes kaj dobrega storiti za narod, naj evangelij sprejema v notranji svobodi in sproščenosti. Slovenci moramo zaživeti kot zrel, samostojen, svoboden narod, ki je dobil tudi svojo državo. Kot narod z bogato zgodovino in kulturo se moramo rešiti jalovih mitov. Eden takih je mit o kralju Matjažu. Najbrž smo Slovenci radi sanjali o kralju Matjažu, ker smo bili predolgo kot hlapci pokorni mogočnim sosedom, ki nam niso dopustili realne možnosti kraljevanja in samostojnega vodenja države. Nadškof je z njemu lastno temperamentnostjo spregovoril o radosti in veselju do življenja, ki ga slovenski narod še kako potrebuje. Slovenski kristjan je premalo navzoč pri ključnih vzvodih naše države. Maloštevilni kristjani sodelujejo v medijih, premalo jih je aktiviranih v politiki, ekonomiji in kulturi. Vera, ki ni sposobna ustvarjati kulture, ni iskreno doživeta in v globinah sprejeta! V zvezi s šolo je nadškof kritično poudaril, da je slovenska šola najbolj ateistično usmerjena v celotni Evropi. Po dosedanji šolski zakonodaji je prepovedana vsaka konfesionalna dejavnost znotraj šolskega pouka. V primeru, da bo v osnovni in srednji šoli prišlo do predmeta "Krščanstvo in etika ali kultura" naj bi teološki strokovnjaki z diplomo teološke fakultete v povezanosti s Cerkvijo in ministrstvom za šolstvo pripravili učbenik za ta POROKE PO LETIH IN MESECIH V svojo nalogo sem iz Poročne matične knjige župnije Ribnica iz obdobja 1848 - 78 zajela 783 vpisanih porok. Najmanj porok je bilo leta 1850 ( 12 ), največ pa leta 1870 ( 46 ). Povprečno število porok na leto je bilo 26, 1, v Ribnici pa 4, 3 odstotka. Pari so se v glavnem poročali tako, kot sta narekovali vera in tradicija. Največ porok je bilo v župniji Ribnica februarja, junija, maja in novembra, popolnoma brez porok pa je v 30- letnem obdobju minil adventni čas, december. Tu je verjetno še najbolj prišla do veljave 5. cerkvena zapoved:"Ne obhajaj poroke v prepovedanem času." Najmanj sklenjenih zakonov je bilo aprila, v postnem času, ki je premakljiv čas, ter septembra, zaradi dela na polju. predmet. Zelo pomenljiva je bila nadškofova ugotovitev, da imamo Slovenci v trenutku največjih možnosti najmanj poguma. Pri nas se že nekaj časa govori o ustanavljanju novih škofij, kar je tudi želja Vatikana, ki je prvi priznal našo državo. Nove škofije (Novo mesto, Nova Gorica, morda Kranj (?), Celje in Murska Sobota naj bi bile ustanovljene pred prvim zasedanjem vseslovenske sinode. Z nastankom novih škofij bo Cerkev še bolj učinkovito navzoča v narodu. Posamezni škofje bodo tako še lažje poživili posamezna področja dušnopastirskega dela. Nadškof nam je ob koncu srečanja zaželel, naj bi ob večno živem zgledu Frančiška Asiškega oznanjali vero vsem ljudem dobre volje. Maks Ipavec, župnik - dekan Pridiga nadškofa je bila tokrat povsem poduhovljena, brez vsakršnih političnih in ostalih primesi - kar so nekateri pričakovali. Foto: Drago Mohar ml. STAN ŽENINOV IN NEVEST Od skupaj 783 ženinov je bilo 677 samskih ( 86, 5 % ), 106 pa vdovcev. Od 783 nevest pa je bilo 748 samskih ( 95, 5 %) in le 35 vdov. Torej je bilo trikrat več moških, ki so se ponovno poročili, kot žensk. Družina na kmetih, še posebej, če je umrla mati zapustila majhne otroke, ni mogla shajati brez matere in gospodinje. STAROST ŽENINOV IN NEVEST Ženske so se možile povprečno pet let pred moškimi. Moški so bili stari približno 30 let, ženske pa 25. Precej večje razlike v starosti se pokažejo ob primerjavi povprečnih starosti samskih ženinov in nevest. Samske ženske so ‘Podlistek^ j ‘Družina j> ‘Rjbnici 1848 -1878 stopale v zakon 10 let bolj zgodaj kot moški. DO KATERE STAROSTI SO SE POROČALI? Podatki kažejo, da se je velika večina deklet poročila do 30. oz. 35 leta starosti ( 81 %). Leta Moški Ženske 15-30 nad 31 486 (62,1%) 297 (37,9%) 437 (81,3%) 146 (18,7%) To je povezano z obdobjem rojevanja. Večina fantov seje poročila do 40. oz. 45. leta. STAROSTNE RAZLIKE MED ZAKONCI V nekaterih primerih so bili ženini veliko starejši od nevest: Niso pa redki primeri, kjer je bila nevesta občutno starejša od ženina: Datum poroke Starost ženina Stan ženina Starost neveste Stan neveste Razlika v letih 9. 1871 65 let samski 27 let samska 38 7. 1860 61 let vdovce 26 let samska 35 Največ parov je bilo takih, kjer so bili ženini starejši od neveste -72,9 %, kar visok odstotek (20,7) parov pa je bilo takih, kjer je Datum poroke Starost ženina Stan ženina Starost neveste Stan neveste Razlika v letih 6. 1868 31 let samski 54 let samska 23 5. 1874 23 let samski 35 let vdova Tž bila nevesta starejša od ženina. Renata Lesar DEVETA ŠTEVILKA REŠETA BO IZŠLA 26. AVGUSTA. GRADIVO ZA OBJAVO ZBIRAMO DO 7. AVGUSTA, V UREDNIŠTVU REŠETA, ODD-ELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBČINA, GORENJSKA CESTA TELEFON: 861-090, 861-533 (kontaktna oseba ga. Metka Tramte) TELEFAKS: 861-091 Zaželene so diskete in fotografije. OPAZILI. SLISALI. NAPISALI KONČNO REŠENI LUKENJ Komaj 400 metrov je dolg zelo prometen odsek, ki vodi iz južne smeri v Ribnico, a na njegovo normalno prevoznost smo čakali več kot dva meseca. Dela so se raztegnila za cel mesec, ker je bilo potrebno urediti vodovod. Tisti, ki ste se jezili, da so cestne oznake slabo postavljene in vas niso dovolj dobro pripravile na kamenje, luknje in 10 -kilometrsko hitrost, se niste upravičeno jezili. Znaki so bili menda postavljeni po predpisih. Sicer pa, slaba tolažba: Zdaj, ko se odpravljate na morje, vedite, da vas tam šele čakajo cestni užitki. Luknje vsepovsod, slabo pokrpane ceste, neurejene bankine...Pa prijetno pot! PROTI STRELAM NE MOREMO NIČ Takega nevihtnega obdobja, kot smo ga preživljali in ga še bomo, že dolgo nismo imeli. Neznosna sopara, ob kateri se ti ustavi dihanje, seje vlekla dneve in dneve, potem pa je sledilo neskončno dolgo bliskanje in treskanje. K sreči se nas neurja izogibajo, nas pa toliko bolj zadanejo strele. Najprej na Gori, potem še skedenj na Kurirski ulici. Za slednjo vemo, daje 24. junija prišla ‘kot strela z jasnega’. Samo enkrat je udarilo... in zadelo. Nekateri smo jo videli, kako je vodoravno spolzela tik nad cesto, drugi sojo videli udariti navpično. Skedenj se je vnel v hipu in zgorel do temeljev. Konji so bili v izpustu, pes tudi rešen, tako da je škoda le materialna. Pohvalno, res pohvalno je, kako hitro in solidarno se odzovejo sosedi, gasilci v civilu in uniformi. SPET PRAZNOVALI V DEŽJU Isti večer, ko je gorelo, so se maloštevilni Ribničani, okrog 50, odpravili tudi v gozd in na vrh, proti Sv. Ani, kjer je potekala osrednja slovesnost ob dnevu državnosti. Dež se je umiril tik pred zdajci, je pa zato župana in poslanca ob njunem govoru ovijala meglica. Zakurili so kres in nekateri ob njem in v planinski koči ostali kar do zgodnjih jutranjih ur. Trg je malo po osmi uri zvečer zaživel ob pihalni godbi, ki je igrala skoraj eno uro, in tako vsaj nekaj prazničnosti vnesla tudi v dolino. TO STA LEP PAR Kdo bi lahko spregledal poroko našega izvrstnega rokometaša, ki prebiva v Celju in tamkaj igra v ekipi Pivovarne Laško? Tomaž Tomšič in Karmen Jakšič sta 27. junija po dolgih letih poznanstva postala mož in žena. Civilno sta se poročila v Gradu, cerkveno pa ju je poročil pater Niko pri Novi Štifti. Spremljalo ju je lo6 svatov, med njimi vsi Tomaževi rokometni kolegi in njihove družice. Na medene tedne pa se odpravljata na grško Kreto. Vso srečo v življenju vama želimo, Karmen in Tomaž ! B03 (Botri) RAZVEDRILI SLOVENIJO Njihova je bila aprilska Sobotna noč, kjer so igrali v razširjeni zasedbi z vokalistkami in pihalci. Mnogi že vemo, da se jim v petju pogosto pridruži naša Ribničanka. Nives Mikulin, ki študira solo petje. Živahnost in svojskost Botrov se je odražala v uri in pol trajajočem koncertu. Stalno se druži in igra v skupini 5 moških, in njihov pevec obvladuje odrski prostor in zna izpeti pesem tako, dajo lahko čuti vsakdo. B03 so osnovali Sodražani, zdaj pa privržence rocka, popa in funka vodi Janko Smisl. Tisti, ki so jih gledali, pravijo, da so neizmerno uživali v njihovi avtorski glasbi in ostalem repertoarju. Joe Cocker in Eros Ramazzoti sta "njihova" na vsakem koncertu, stilsko pa se želijo približati Zuccerru, pravi Janko. Predvsem pa hočejo biti samosvoji! Je že res, da so lanskega junija izdali zgoščenko Vroča/Hladna, in da bodo letos nastopili na MMS, mi pa bomo pogovor z njimi, ki se konstantno dvigajo na glasbeni poti, objavili prihodnjič. ŠOLA V NARAVI STRUNJAN 1998 Šole v naravi se je udeležilo 32 učencev OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica, s štirimi spremljevalci, in 23 učenci OŠ dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka, s tremi spremljevalci. Letovanje je bilo organizirano od 15.06. do 22.06.1998 v Strunjanu. Bivali smo v počitniškem domu KK Jeruzalem -Ormož, kjer je bilo poskrbljeno tudi za vso prehrano. Glavna dejavnost šole v naravi je bila šola plavanja, ki je potekala na plaži Slalinera. Vsi učenci so osvojili tehniko prsnega plavanja in si prislužili značko "delfinček". Ob dopoldnevih in večerih so bile organizirane tudi druge dejavnosti, povezane s poukom slovenskega jezika, matematike in naravoslovja, družabna srečanja in tekmovanja ter ogledi in izleti v bližnjo okolico. Ogledali smo si soline in se seznanili z načinom pridobivanja soli, šli smo ob obali do letovišča v Pacugu, sprehodili smo se skozi tunel v Portorožu in si ogledali marino v Luciji. Z ladjo smo se peljali na izlet ob slovenski obali, s postankom v Piranu, kjer smo si ogledali Akvarij in Tartinijev trg z okolico. V domu je gostoval tudi čarovnik Rom pom pom. Delo je potekalo po najprej pripravljenem načrtu, zato zapletov pri realizaciji ni bilo. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato ni bilo težav z zdravstvenim stanjem otrok. Vrnili smo se zdravi in zadovoljni. Angelca Pucelj, prof. FRANČIŠKANSKA BRATA PRI NOVI ŠTIFTI 30. julija se bo patru Niku v samostanu pridružil njegov sobrat, Marjan Cvitak. Doslej je svoje poslanstvo opravljal v novomeškem samostanu. S tem se bo začel izpolnjevati prvotni namen frančiškanov: da svoje duhovno življenje izpolnjujejo v skupnosti. FOTOGRAFIJA, KI IZSTOPA Slon na ribniškem trgu NI FOTOMONTAŽA ! Pa čeprav ste menda mnogi mislili, da vas skušamo pretentati. Ne- Tisto, kar želimo, je, da vas spodbudimo k sodelovanju. Tudi vi imate nekje kakšno izjemno, nenavadno, atraktivne humorno, dinamično....fotografijo. Naj bo takšna, ki izstopa iz povprečja. Pripišite ji pomen ( kaj se dogaja na njej ), svoje ime in priimek ter naslov in jo pošljite na uredništvo. Tako se bomo zabavali vsi. VESELA CRKARUA ali veselje in črke Takšen je bil namreč naslov letošnjega Čarnega jezera 98 na Rakovniku v Ljubljani, v soboto, dne 6. junija 1998. Le-tega seje udeležilo približno 2000 šolskih in predšolskih otrok iz vse Slovenije, med katerimi nas je bilo kar 56 skupaj z voditeljicami Kresničke iz Sodražice. S seboj smo vzeli obilo veselega razpoloženja, ki smo ga podarili drug drugemu. To je bil nepozaben dan, poln smeha, igre, petja in veselja. Mogoče bo kdo mislil, da smo plavali v jezeru in lovili črke, zato bom na kratko opisala to veselo dogajanje. Pred vhodom na Čarno jezero (tj. prostor, kjer smo preživeli dan) je vsak udeleženec prejel majico z določeno črko. Ko smo bili vsi preoblečeni v živopisane majice z različnimi črkami, smo lahko sestavili že besede ali celo stavke. V sanjski svet smo se podali po brvi in med črkami oz. napisom Čarno jezero. Na jezeru smo lahko obiskali 25 otokov, t.j. 25 vrst dejavnosti, ki so vabile posamezne skupine, kot npr.: B - bus veselja in baloni, Č - čarodej, G - glasba, L - ljubezen, U - umetnik idr. Na vsakem otoku, ki smo ga obiskali, smo prejeli črko in jo nalepili vsak v svoj album oz. jo zamenjali v menjalnici, da smo lahko sestavili besedo. Kdor je obiskal več otokov, je lahko sestavil več besed. Naše srečanje smo zaključili s sveto mašo v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Cerkev smo napolnili prav do zadnjega kotička. Zahvaljujemo se Salezijanski skupini Rakovnik in vsem mladim animatorjem, ki so vložili veliko truda in dragocenega časa, da so nas popeljali v sanjski svet. Ob tej priložnosti bi se v imenu mladinskega centra Kresnička Sodražica, ki od letos dalje deluje v okviru Mladinskega ceha iz Ljubljane, rada zahvalila prav vsem, ki nas kakorkoli podpirate in se zavedate, da ni dovolj, da imamo mlade radi, ampak morajo mladi vedeti in čutiti, da so ljubljeni, zato moramo zanje tudi kaj dobrega storiti. Iskrena hvala vsem! Ljubica Košir ROKOMET MALI NOGOMET Ribniški kadeti, državni prvaki, so nastopili na evropskem prvenstvu na Švedskem in dosegli verjetno doslej največji uspeh ribniškega športa, saj so osvojili tretje mesto in s tem bronasto medaljo._____________________ Evropskega prvenstva so se udeležili prvaki iz 16 držav, pot do medalje pa je bila vse prej kot lahka. V predtekmovanju so Ribničani premagali prvake Norveške s 23:12 in prvaka Slovaške z 22:9, izgubili pa so s prvakom Litve, Granitasom, z 20:19. V četrtfinalu so z odlično igro premagali West Wien iz Avstrije kar z 38:19. V polfinalu, ki je bil pravzaprav finale pred finalom, proti madžarskemu prvaku Tisza Volan, pa žal, kljub izredni borbenosti, kar je sploh največja odlika te ekipe, niso uspeli. Madžari so zmagali z 29:27, tako da so se Ribničani v malem finalu ponovno srečali z Granitasom in se jim oddolžili za poraz v predtekmovanju. Zmaga 27:24 je pomenila osvojitev bronaste medalje in TRETJE MESTO V EVROPI!!! Izjemni uspeh so dosegli trener Stojan Geize in igralci: Boštjan Grm, Leon Mikulin, Branko Špoljarič, Mare Hojč, Nejc Hojč, Blaž Merhar, Jani Mihelič, Rok Košmrlj, Jaka Ilc, Dejan Dukič, Gregor Škulj in Aleš Krže. ŠPORTNIK MESECA Kandidati za športnika meseca junija so bili: Damjan Kromar - triatlon, Leon Mikulin - rokomet, Polona Oražem - dresurno jahanje, Nejc Orel - rokomet in Srečko Rajšel - mali nogomet. Klubi in društva so daleč največ glasov prisodili triatloncu Damjanu Kromarju. Končan je prvi del prvenstva občinske lige v malem nogometu. Prvo mesto je z 20 točkami brez poraza osvojila ekipa Tornado, pred Sodražico in Divjimi jezdeci, ki sta osvojila po 17 točk. Največ zadetkov je dosegel Pirman (Turjak) 12, pred Arkom (Sodražica) 11 in Hojčem (Tornado) 10. Prispevke pripravil Marjan Hojč Župan je priredil sprejem za naše državne prvake: Tejo Vesel, državno prvakinjo v veleslalomu (kateg. mlajših deklic), in ekipi kadetov ter mlajših dečkov, ki sta prejeli naziv državnih prvakov v rokometu. V nedeljo, 28. junija, je bilo na športnem igrišču v Dolenji vasi prvenstvo v malem nogometu za pokal občine Ribnica za leto 1998, ki je poleg ligaškega tekmovanja najmnožičnejša športna prireditev v občini Ribnica. Prvenstvo je potekalo v vročem in soparnem vremenu, tako daje večina igralcev po zaključku tekmovanja kazala znake utrujenosti. Tekmovanje je privabilo ob igrišče tudi veliko število gledalcev, ki so si z zanimanjem ogledali vse tekme. Nastopilo je 6 moštev: Divji jezdeci, Turjak, Tornado, Biba, Spectrum-trade in lanski zmagovalec KMN Grafit. Moštva so nastopila v dveh skupinah, v prvi je zmagal Tornado, v drugi pa KMN Grafit. Nato sta sledila polfinala ter tekmi za 3. in 1. mesto. Rezultati so bili: 1. polfinale Spectrum-trade: Tornado 1 : 6 2. polfinale Biba-market T : KMN Grafit 3 : 10 za 3. mesto Biba-market T: Spectrum-trade 3 : 4 (po 6-m) finale KMN Grafit: Tornado 1 : 1 (po 6-m 4:2) V finalni tekmi, ki je privabila največ gledalcev, sta igrala lanska finalista in večna rivala Tornado in KMN Grafit. Tekma je bila zelo razburljiva, z veliko priložnostmi in lepimi akcijami, predvsem pa športna. Po rednem delu se je končala z rezultatom 1 : 1. Sledilo je izvajanje 6-m, kjer je moštvo Tornada veljalo za favorita. Toda obrnilo seje drugače. Junak tekme in prvenstva je postal vratar KMN Grafita Stane Levstik, saj je od 4 strelov s 6-m obranil 2 in zadel še 6-m ter s tem odločilno pripomogel, daje tudi tokrat zmagalo moštvo KMN Grafit in drugič zapored osvojilo pokal občine Ribnica ter velik prehodni pokal. S tem so si igralci KMN Grafita pridobili možnost, da v naslednji sezoni zastopajo občino Ribnica v tekmovanju za Pokal Slovenije. Tekmovanje je vzorno izvedlo vodstvo lige malega nogometa in s tem dokazalo, da je mali nogomet čedalje zanimivejši, tako za gledalce kakor tudi za igralce, kar dokazuje veliko mladih igralcev v moštvih, pa tudi sodelovanje skoraj vseh igralcev Rokometnega kluba Inles. Sodelovanje mladih v športu pa ima pozitiven pomen tudi za občino. Pojavljajo se želje vodstva in igralcev, da Občina Ribnica in Športna zveza tudi sami podpreta mali nogomet kot najmnožičnejšo športno udejstvovanje v občini. Peter Kočevar Igralci KMN Grafit po končani finalni tekmi z obema osvojenima pokaloma. Kaj ostane od stvari n ki niso zavarovane? Komaj kaj< triglav premoženje j zavarovalnica triglav, d.d. Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00 [FdI5hot*p. PRUS TONE s.p. Gorenjska c. 10 1310 Ribnica tel.: 061/860 - 569 tel./fax: 061/862 - 400 GSM: 041 -633-415 NOVO!!! RAZSTAVNO PRODAJNA GALERIJA MUDIMO VAM: @ izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih @ za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film kupljen pri nas vam razvijemo brezplačno ® fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti ® velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirjev ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata @ do konca maja akcijska prodaja fotoaparatov OD SEDAJ VSE MA ENEM MESTU • ZA VAS IM Z VAMI FOTO TONI Del, čas: od 1 HIŠE: - Ribnica-ßreg, obnovljena cena 8.091,00 SIT - Ribnica-Grič, dvostanovanj garaži, CK. SAT. TEL, EL, vi cena 24.180.000,00 SIT. V hrvaški obali - Sodražica-Gora, starejša I 787 m’, el., primerna za viki • Goriča vas - obnovljena poslovni prostor, vel. pare. Možna zamenjava za stanov - Sodražica-center, starejša: pare. 1668 m2., el., voda, cei • Sodražica - dograjena in kc m z drvarnico na lepi lokacij cena 12.276.000,00 SIT • Ribnica - Loški Potok, s gospodarskim poslopjem, el. Studijski oddelek REŠETO II 5883/1998 329.71(497.12 Ribnica) 199905655,9 b.p. ^04 . ' 'na faza. 150 m2, Parkirni O ije tacijsko lokaciji, f=Fj dostop - Stara Cerkev - Koblarji, manjši vikend, opremljen, velikosti 4x6 m, el., voda, telefon, pare. 1400 m2, cena 3.999.000,00 SIT STANOVANJA: • Ribnicastrogi center - šestsobno stanovanje, primemo za poslovne prostore, velikosti cca 215 m2, dvorišče velikosti 96 m2. Elektrika, voda, tel., centralno ogrevanje, cena 16.740.000,00 SIT - RibnicaGoriča vas - poslovni prostor cca 60 m2 za mirno dejavnost na zelo dobri lokaciji, dokumentacija urejena STANOVANJA: UREDIMO VAM VPIS STANOVANJ V ZEMLJIŠKO KNJIGO, POKUČnE NAS I Pekarna mm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept po jo IT) 00 Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 061/860-367 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00 sobota zaprto ANTENSKI SISTEMI i-nt Partizanska 2, Ribnica, tel./fax: 061/860-657 Delovni čas: 8” do 18, sobota: 8°°do 12™ elektronska nastavitev anten, meritve TV signalov, servis dograditev KANALA A, POP TV, HRT 1,2, 3, TV 3 montaža SAT SISTEMOV (navadni, vrtljivi, digitalni) 200 kanalov (TV Srbija, TV Bosna, VIVA1,2,RAI UNO ...) Osemletne izkušnje, preko 1000 montaž razlog za zaupanje in kvaliteto! GARANCIJA 12 MESECE llaQßi SEAT CORDOBA VARIO 1,4 SE I 1.891.410,00 SIT :: SEAT Joras Center ■ mmmam Prodaja in servis VQzli SEAT 1310'Ribnica, Slovenija Tel./fax: OS1/B61 127 Ma|mkova (YPTPX */l Ip-Nsan i. MundStntira Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Tel.: NUDIMO VAM: - očala na recept tudi brc - ultrazvočno čiščenje oče - tekočine proti rosenju M - krpice, etuije, vrvice, lu - popravila Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15-20 tor., čet. 8 - 1 2 in 1 6 - 1 8 sre., pet. 8 - 1 4 in 1 6 - 18 Turistična agencija Alter turist obvešča vse cenjene stranke, da se je iz NAME preselila v nove prostore na TZO 12-18 (ob parkirnem prostoru za NAMO). „ Ce še nimate rezerviranih počitnic, potem smo mi pravi naslov. Pri nas lahko dobite turistične aranžmaje, letalske vozovnice ... Vse za maturantske Izlete, medene tedne ... Obiščete nas lahko vsak dan od pon. do pet. med 9.-13. in med 15. -17. uro. Zastopamo: si kompas HOLIDAYS GUOBTOUR Ä ODISEJ