UDK 001.895:630(045)=163.6
Organizacijske inovacije v gozdarstvu (študija primera:
Društvo lastnikov gozdov Mirenske doline)
Organizational Innovations in Forestry- (Case Study: Private Forest Owners
Association of Mirna Valley)
Špela PEZDEVŠEK MALOVRH*
Izvleček:
Pezdevšek-Malovrh, Š.: Organizacijske inovacije v gozdarstvu (študija primera: Društvo lastnikov gozdov Mirenske
doline). Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 9. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit.10. Prevod Breda Misja,
jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Namen prispevka je predstaviti primer organizacijske inovacije - horizontalno sodelovanje lastnikov gozdov. S
študijo primera Društva lastnikov gozdov Mirenske doline smo predstavili organizacijsko inovacijo in dejavnike,
ki vplivajo na njeno uvedbo.
Ključne besede: organizacijska inovacija, horizontalno sodelovanje, lastniki gozdov
Abstract:
Pezdevšek-Malovrh, Š.: Organizational Innovations in Forestry- (Case Study: Private Forest Owners Association
of Mirna Valley). Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 67/2009, vol. 9. In Slovenian, abstract and
summary in English, lit. quot. 10. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The aim of the article is to present a case of organizational innovation - horizontal cooperation of forest owners.
The case study of the Private Forest Owners Association of Mirna Valley presents an organizational innovation
and the factors affecting its introduction.
Key words: organizational innovation, horizontal cooperation, forest owners
1 UVOD
Spremembe, ki se dogaj ajo v družbenem in gospo-
darskem okolju, bodo vplivale na gospodarjenje
z zasebnimi gozdovi. Lahko pričakujemo, da se
bodo povečale potrebe po ustreznem prilagajanju
na spremembe. Eden od morebitnih odzivov last-
nikov gozdov na spremembe so različne oblike
sodelovanja.
S odelovanj e akterj ev v gozdarstvu j e lahko hori-
zontalno, vertikalno, medsektorsko in kompleksno.
Horizontalno sodelovanje poteka med lastniki
gozdov, ki sklenejo sporazum o sodelovanju na
enaki ravni in bi bili brez sodelovanja tekmeci.
Tipični primeri horizontalnega sodelovanja so
društva lastnikov gozdov. S horizontalnim pove-
zovanjem se lastniki odzivajo na povečan pritisk
konkurence in spreminjajoč se položaj na trgu, ki
ga povzročajo globalizacija, hiter tehnološki napre-
dek in bolj dinamičen trg (RAMETSTEINER,
WEISS, KUBECZKO, 2005). Njihovo sodelovanje
pa ni omejeno samo na horizontalno sodelovanje
v pomenu izmenjave informacij in izobraževanja,
ampak je lahko tudi rezultat boljše vertikalno
sodelovanju med lastniki in državo, gospodarskimi
družbami, trgom ipd. (KITTREDGE, 2005). O
medsektorskem povezovanju govorimo takrat,
ko nastane sodelovanje med različnimi sektorji
(npr. gozdarstvom, energetiko, turizmom). Taka
povezava nastane v večini primerov med iskanj em
partnerjev, ki bi lahko pomagali uresničiti ideje ali
pa bi sodelovali pri trženju naših storitev. Tipičen
primer medsektorskega povezovanja je iskanje
partnerjev za trženje rekreacijskih funkcij gozda
ali pa izvedba projekta rabe bioenergije. Kom-
pleksno sodelovanje je kombinacija horizontal-
nega in vertikalnega sodelovanja. Tipičen primer
kompleksnega sodelovanja so biomasni projekti
lastnikov gozdov, kjer se med seboj povezujejo
* asis. Š. P. M., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna
pot 83, 1000 Ljubljana
pri dobavi sekancev za trg ali določeno toplotno
postajo, ki jo tudi upravljajo (RAMETSTEINER,
WEISS, KUBECZKO, 2005).
V srednji Evropi se najpogosteje pojavljajo orga-
nizacijske inovacije (RAMETSTEINER, WEISS,
KUBECZKO, 2005), ki jih uvrščamo med procesne
inovacije. To so inovativne dejavnosti gozdarskega
obrata, ki se nanašajo na notranjo reorganizacijo,
vertikalno in horizontalno sodelovanje ter na
zunanje opravljanje dejavnosti oziroma delegi-
ranje upravljanja nekaterih poslovnih procesov v
podjetju zunanjemu izvajalcu, ki je specializiran
za takšno upravljanje (outsourcing).
Na podlagi študij primerov, ki so jih proučevali
v okviru projekta INNOFORCE1 (RAMETSTEI-
NER, WEISS, KUBECZKO, 2005), je največ orga-
nizacijskih inovacij povezanih s horizontalnim in
vertikalnim sodelovanjem. V državah vzhodnega
dela srednje Evrope (češka, Slovaška, Slovenija) je
horizontalno povezovanje relativno novo, medtem
ko ima v Avstriji in Nemčiji že dolgo tradicijo.
V Avstriji obstajajo društva lastnikov gozdov v
vseh zveznih deželah in se ukvarjajo predvsem
s trženjem lesa. V okviru društev so zaposleni
tudi strokovnjaki, ki članom lahko ponudijo tudi
različne storitve. Tako je lahko dostavljena prava
količina lesa, ustrezne kakovosti, na pravo mesto
od pravem času in seveda za najboljšo ceno. V
Nemčiji je država podprla ustanavljanje društev
lastnikov gozdov, zato se njihovo število veča.
Na češkem in Slovaškem se društva večinoma
ukvarjajo samo s posredovanjem informacij, pri
nas pa društva poleg posredovanja informacij za
svoje član, opravljajo tudi naloge, ki so povezane
z izobraževanjem in trženjem lesa.
Organizacijske inovacije, ki so se pojavile v
srednji Evropi, so bile povezane s sodelovanjem
velikih gozdnih posestnikov in ustanovitvami
društev lastnikov gozdov. Večji lastniki gozdov so
se povezali med seboj zaradi gozdne proizvodnje
(sečnje in spravila), skupnega delovanja na trgu
ter skupnega lobiranja na političnem in pravnem
področju. V primeru ustanavljanja društev lastni-
kov gozdov je pobuda prišla predvsem s strani
države ali kmetijsko-gozdarske zbornice.
Društva so nastala zaradi premajhnega pri-
hodka iz gozda, nizke motivacije lastnikov gozda
za opravljanje del in majhnega znanja ter izkušenj
lastnikov gozdov. Društva opravljajo nasle-
dnje naloge: pomoč pri prodaji lesa, skupna
nabava, izobraževanje, svetovanje o gospodarjenju
itn. (RAMETSTEINER, WEISS, KUBECZKO,
2005).
V prispevku bomo prikazali okoliščine in
dejavnike, ki so vplivali na organizacijsko ino-
vacijo v Sloveniji - ustanovitev društva lastnikov
gozdov. Za študijo primera smo izbrali Društvo
lastnikov gozdov Mirenske doline, ki je primer
horizontalnega povezovanja in najpogostejša vrsta
organizacijske inovacije. Študija primera je nastala
v okviru programa Socrates INNO-FOREST2 , ki
je potekal leta 2005 na Finskem.
2 ŠTUDIJA PRIMERA
ORGANIZACIJSKE INOVACIJE
2.1	Predstavite primera
V Trebnjem je bilo junija leta 2001 ustanovljeno
prvo društvo lastnikov gozdov v Sloveniji -
Društvo lastnikov gozdov Mirenske doline. Pri
ustanovitvi in organizaciji delovanja društva so
ustanovni člani sodelovali z Zavodom za gozdove
Slovenije, Krajevno enoto Mokronog. Društvo
deluje na prostovoljni podlagi, tako da člani
sodelujejo pri upravljanju društva v povezavi
z Zavodom za gozdove. Društvo je ustanovilo
petnajst lastnikov gozdov na območju doline
reke Mirne in okoliškega hribovja.
Društvo je želelo lastnikom gozdov nuditi
pomoč na vseh področjih gospodarjenja z gozdom,
kjer lastniki pogosto naletijo na težave. V dru-
štvo so želeli vključiti čim več lastnikov, ki bi v
društvu aktivno sodelovali in imeli od tega tudi
določeno korist.
Naloge društva so povezane z izobraževanjem
za gospodarjenje z gozdom, svetovanjem pri trže-
nju lesa in povečane prodajne vrednosti okroglega
lesa, spodbujanjem sodelovanja z društvi za med-
sosedsko pomoč, zastopanjem interesov članov pri
sprejemanju zakonodaje in obveščanjem članov
(STATUT DRUŠTVA LASTNIKOV GOZDOV
MIRENSKE DOLINE, 2001).
2.2	Pospeševalni dejavniki
Najpomembnejši pospeševalni dejavnik za ustano-
vitev društva so informacije o pozitivnih izkušnjah
o delovanju društev v tujini, ki jim jih je posredoval
Zavod za gozdove Slovenije. Poleg tega so lokalni
gozdarji Zavoda za gozdove nudili lastnikom
organizacijsko in administrativno pomoč pri
pisanju statuta društva in njegovi registraciji. Za
nastanek društva so bili pomembni zelo motivirani
lastniki gozdov, ki so bili pripravljeni sodelovati
pri upravljanju društva.
2.3	Zaviralni dejavniki
Zaviralni dejavniki so tisti dejavniki, ki pomenijo
oviro ali motnjo za inovacijo in negativno vpli-
vajo nanjo. Identificirani zaviralni dejavniki pri
ustanovitvi društva so povezani s pomanjkanjem
finančnih sredstev in omejenim časom za pro-
stovoljno delo članov pa tudi lokalnih gozdarjev
ter pomanjkanjem informiranosti med lastniki o
prednostih povezovanja.
Z vidika ustanovnih članov se je pri ustanovitvi
društva kot zaviralni dej avnik izkazal tudi takratni
Zakon o gozdovih (1993), ki ni vseboval vsebin
s področja povezovanja lastnikov gozdov. Šele
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
gozdovih (2007) iz leta 2007 obravnava in spod-
buja prostovoljno združevanje lastnikov gozdov
v društva.
2.4	Učinki inovacije in perspektiva v
prihodnosti
V osmih letih delovanja se je v delo društva vklju-
čilo več kot 200 članov, ki imajo v lasti približno
2500 ha gozda. Društvo združuje velike in male
lastnike gozdov z različnimi interesi. Med člani
je tudi 30 lastnikov, ki imajo v lasti več kot 25 ha
velike površine (na območju je 18 % lastnikov, ki
imajo v lasti več kot 25 ha).
Društvo lastnikov gozdov je povezalo lastnike
gozdov in druge, ki živijo na podeželju. Oce-
njujemo, da so člani postali bolj informirani in
izobraženi, saj društvo organizira različne tečaje,
ekskurzije in posvetovanja. Društvo je člane sezna-
nilo o pomenu sečnje in realizaciji etata, gojitvenih
in varstvenih del. Zanimanje lastnikov gozdov
za opravljanje gojitvenih del se je zelo povečalo,
ker so dobili informacije o tržišču in možnostih
prodaje lesne biomase v energetske namene. Z
včlanitvijo v društvo so člani pridobili možnost
uspešnejše in bolj poštene prodaje lesa. Zato so
se lastniki gozdov odločili (po podatkih ankete iz
leta 2005), za večji posek lesa (povečanje tudi za
30 %) (PEZDEVŠEK MALOVRH, 2005, MORI;
2009), kar je povečalo dohodek kmetij.
Društvo je sodelovalo tudi v iniciativnem
odboru za ustanovitev Zveze lastnikov gozdov,
ki je bila ustanovljena leta 2006 in dandanes šteje
20 članic (društva, strojni krožki in solastniška
skupnost).
V prihodnje društvo načrtuje, da bo člane
predvsem obveščalo in izobraževalo ter nudilo
pomoč Zvezi lastnikov gozdov pri zastopanju
članov pri sprejemanju zakonodaje (MORI, 2009).
Torej so ekonomski vidiki pri delovanju društva
izgubili pomen.
3	ZAKLJUČKI
Vključevanje lastnikov gozdov v horizontalno in
vertikalno sodelovanje je sprejeto kot ustrezen
ukrep za doseganje boljših rezultatov pri gospo-
darjenju z gozdom. Iz naše študije primera smo
ugotovili, da je za nastanek organizacijske novo-
sti pomemben sistemski pristop, ki zagotavlja
sodelovanje različnih akterjev pri uvedbi novosti.
Funkcija sistema je bila predvsem nudenje ustrez-
nih informacij o inovaciji in njenemu uvajanju.
Pri formalnih oblikah povezovanja lastnikov
gozdov so pomemben dejavnik organizacije, ki
so neposredno povezane z lastniki gozdov in
gospodarjenjem z zasebnimi gozdovi. Izkazalo se
je, da ima Zavod za gozdove pomembno vlogo pri
ustanavljanju društev, medtem ko v našem primeru
pri ustanovitvi društva nismo odkrili sodelovanja
Kmetijsko-gozdarske zbornice. Zaznane ovire
za uvajanje inovacije so bili omejeni človeški in
denarni viri.
4	VIRI
KITTREDGE, D. B., 2005. The cooperation of private
forest owners on scale larger than one individual
property: international examples and potential
application in the United States. Forest Policy and
Economics, 7: 671-688.
MORI, J., 2002. Ustanovljeno je društvo lastnikov gozdov
Mirenske doline. Prispevek za nedeljsko kmetijsko
oddajo na radiu Max Trebnje, osebni vir.
MORI, J., KOTNIK, I., LESNIK, T., 2006. Možnosti
sodelovanja Zavoda za gozdove
Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije
in Zveze lastnikov gozdov, za razvoj povezovanja
lastnikov gozdov. Gozdarski vestnik, 64, 10:476-
502
MORI, J., 2009. Društvo lastnikov gozdov Mirenske
doline. Mokronog, Zavod za gozdove Slovenije
(osebni vir, avgust, 2009).
PEZDEVŠEK MALOVRH, Š., 2005. Pomen povezovanja
lastnikov gozdov za razvoj podeželja (študija primera:
Društvo lastnikov gozdov Mirenske doline.). Gozdarski
vestnik, 63, 5-6: 269-280.
Prvo društvo lastnikov gozdov v Sloveniji, Brežice,
Društvo lastnikov gozdov Mirenske doline: 3 str.
RAMETSTEINER, E., WEISS, G., KUBEZKO, K., 2005.
Innovation and enterpreneurship In Forestry in Cental
Europe. - Leiden Boston, Brill, 179 s.
Zakon o gozdovih. Ur. l. RS, št. 30/1993.
Statut društva lastnikov gozdov Mirenske doline. 2001
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih.
Ur. l. RS, št. 110-15085/2007.
1	www.efi-innoforce.org/
2	http://www.inno-forest.org/ (Integrating innovation
and entrepreneurship in higher forestry education:
Vključevanje inovativnosti in podjetništva v visokošolsko
gozdarsko izobraževanje)